1*
?< e ^
taJ1
dH'
iš^:
0
10$
<0
f
laV'
vi
viJ1
t
da;
"r
d£>i ■ 1'
ieW
:0]
ski(
vjo'
iA
5vf
D
'Ul
vje
ieg!
lopf
uP1'
40
S# d P1 it< e& in'1’
i oj
)ori'
/, *
k)
GOSPODARSTVO
^TO XIII ŠTEV. 317
CENA LIR 30
Pošt. plač. v got.
SREDA, 26. AVGUSTA 1959
Sped. in abb. postale gr. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Wmlv poslavlja pospoiHa la soclalaa vprašanja
Ameriški industrijci ugibajo o posledicah zbližanja s Sovjetsko zvezo
Afriška in sovjetska diplomacija navijata spored, po katerem naj bi nit a* obisk ministrskega predsed-Hruščeva v Ameriki. Povabilo, vt Š.a je Eisenhower poslal Hrušče-j ’ ie zbudilo po vsem svetu razum-jA0 zanimanje; saj kaže mednarod-irazvoj v zadnjih letih, da bi zbli-^-je rned Sovjetsko zvezo in Ameri-let Zagoiovii° Človeštvu mir za več u ’ aii bi ga vsaj obvarovalo pred rali r0f°, bi J0 Povzročila upo-.a atomskega orožja; da so dane ^°znosbi manjših vojaških spopa-ta zapetljajev na posameznih po-očjih kljub morebitnemu sporazumu ea Ameriko in Rusijo, je po sedata izkušnjah razumljivo.
°talritev duhov in zagotovitev miza- daljši čas postavljata kljub
svojim srečnim posledicam in cm vendar gospodarska in soeial-
J|
sod
jbil'
?elii
da*1
iril>s ulii' i tt cei>‘
L1 4
(f
iO il nčA jižtf 0-8i1 20^ -220 ju !
.tegf !8 O1.
ni*
-100
3O0 sli" 0 &
10 4
x 0:
-1401
(30
a'1
isto'.
Vsem Miaki
sta. vPrašanja. Tako si ameriški indu-^^joi, katerih obrati izdelujejo s polža Paro orož0e i11 opremo vseh vrst u . Voisko, že postavljajo vprašanje, ob;l^° c^f'la O*01 130 0Si:al0 ako bo >sk Hruščeva uspel in ustvaril po-v 0e 7a zbližanie med obema drža-taa. če pride res do pomiritve, po-ie jasno, da ne bo imelo oboro-sjJanie v sedanjem koraku več smi-u ' Zato jih zanima vprašanje, v la meri bo ameriška vlada skrči-li. rzdatke za oboroževrnje in v kakš-(j .taeri se bo oboroževanje še na-r!l Oevalo, Postavlja se tudi vpraša-kam z delavci, ki bodo ostali 6z Posla, ako se oboroževanje skrči.
REAKCIJA na borzah
zanimivo je, da je že napoved obi-a niškega ministrskega predsedni-
..Hlinil,lil,...
^azilska kava draži
živce Genovežanov
.. I3 svojem boju za obstanek in raz-"lTjenje svojega vpliva na morju se ^ Trst v preteklosti pogosto spopa e Benetkami. Z naslonitvijo na Medje — s tem da se je zatekel pod Vstrijol ki je to zaledje obvladala Se je Trst rešil pred beneško nad-
Vkdo
na Jadranskem morju in v
Mlnjem stoletju Benetke gospodar-° ‘tudi prehitel,
"o prvi svetovni vojni se je položaj čolnoma izpremenil na škoda Tr-a in polemike med Tržačani in ehečani zaradi gospodarskih kori-1 ~~ zlasti zaradi železniške pove-ave z zaledjem, zaradi delitve ladjev-pomorskih prog — so bile selo
j® in __________ v ^ ^
Poposže. Genova je stala tedaj bolj . strani. Po drugi svetovni vojni so u JnoraU Tržačani pogosto spoprijeti
tudi
z Genove&ani. Tako je bil boj za
'^vrnitev dveh prekooceanskih ladij Q Mumije in Vulkanije) dolg in ster in ladji sta se vrnili v Trst še-• je konjunktura za potniški pro-et močno oslabela. Novejšega datu-va so tudi praske zaradi odvajanja Genovo ladij, ki so bile v Trstu Mujene s finančnimi sredstvi iz Mshallovega plana.
■daj so se oglasili Genovežani za-skladišča brazilske kave, ki je
letos ustanovljeno v Trstu. Na
n-
ite
»j-
bilo
PJ.V\ strani svojega gospodarskega a asila »VAvvisatore Marittimo« so ‘i objaviti odprto pismo genoveške-n Združenja špediterijev, naslovlje-. »funkcionarjem«. Brazilskega in-lii-a sa kavo- So te dni po Ha-Združenje protestira proti te-• da je bilo v Trstu ustanovljeno Voh s^ludišče za brczVsko kavo na t ud° omenjenega brazilskega inšti-a- Posledica tega bo, da se bo p ~?nei s karo preusmeril od Genove -.jSt. Trgovina s kavo se ne bo raz-, a več po dosedanjih trgovinskih Prizadeti bodo zlasti geno-ski špediterji, ki živijo od prevoza -fske kave. To je krivično; kajti ^ukcionarji Brazilskega inštituta za bo bi morali vedeti, da od prometa n kavo skozi Genovo Sivi Se stoletja a stotine genoveških družin.
oglejmo na kratko, kako se raz-Ja Promet v zadnjih letih čez Ge-in kafro £ez Trst Qd leta 1952 leta 2957 se je pomorski promet * Genovo dvignil od 8,149.305 ton žil ^’3^t>-785 ton ter se tako pomno-to V-	lotih za 100%. Lansko le-
le promet čez Genovo nekoliko la°Sta^ — krisa v pristaniščih je bi-H Qn^°*na — ter ie nazadoval na v ’ bOASg ton, to je za 2,8%. Promet H jfnovl se torej še vedno suka oko-0 milijonov ton na leto. -Kafco je s Trstom, vedo Tržačani OH pre^°bro- Lani smo v Trstu dose-t 4,444.762 ton pomorskega prome-, to je 23,5% manj kakor leta 1957, La 76 sna^al Promet 5,138.439 ton. Iq^.S^° nazadovanje je nasproti letu Pa6 *naŠal0 ^,4%, nasproti letu 1955 j,	V letošnjem letu promet še
n° zaostaja za lanskim. ie 2 bsem velikem napredku, ki ga ne GeJl0Va v celoti dosegla v povoj-jj.!31 Uva.sta se Genovežani pulijo še za vo$~-če brazilske kave in ga ne pri-svo'° Trstu’ kt na9lo zgublja na sni’,Vn Prometu, kakor v pomorstvu «o ° - koliko je v Trstu družin, ki a nejcdaj Sivele od trgovine s kavo, .J0 se njihovi družinski poglavarji trorali lotiti drugega dela, ko so to °/no prevzela drugi pristanišča, ten nilmi deloma tudi Genova! O s i. govore jasno podatki o prometu je av° čerz Trst. V razdobju 1910-13 B J3rebos kave po morju (uvoz in izlet dosegel 77.206 ton povprečno na 19 so/lani pa 45,141 ton, to je komaj iv’ Povprečnega prometa v razdob-m 1910-i9i3
Skladišče brazilske kave je samo ■ J^btina tega, kar je Trst nekdaj 1 el in do česar ima pravico tudi sod68' 9a b-OČcjo Genovežani ob-na to, današnjo gospodar-ro" kri2° rešuje s odpiranjem ba-danes že ni več v Trstu ulice, te u ne lmela svojega bara — v ka-rih bi poleg vsega morali še kuha-
J samo kavo, ki bi prihajala čez Genovo?
ka v Ameriki dne 10. avgusta izzvala precejšen padec vrednosti delnic ameriške obrambne industrije, medtem ko je napoved obiska ugodno vplivala na tečaj delnic raznih drugih industrijskih podjetij. »U. S. News & World Report« je mnenja, da bi tudi po morebitni pomiritvi s Sovjetsko zvezo Amerika ne skrčila občutno svojega načrta za oboroževanje, ker je ameriška zunanja in obrambna politika po skušnjah, ki jih je doživela po prvi in drugi svetovni vojni, postala bolj previdna. Pomiritev bi že pripomogla k delni omejitvi oborožitvenega programa, vsekakor pa je gotovo, da bi v ameriškem oboroževanju nastal določen zastoj in da ne bi prodrle sile, ki delajo na pospešitvi oboroževanja,
KAJ BI ZA AMERIŠKO GOSPODARSTVO POMENILA OMEJITEV OBOROŽEVANJA
Po sedanjem državnem proračunu, ki teče od julija 1959 do konca junija 1960, bodo Američani izdali 41 milijard dolarjev v vojaške namene, ko bi se odločili za radikalno skrčenje _ oborožitvenega programa, bi stroške' v vojaške namene zmanjšali za 15 milijard dolarjev na 26 milijard. Za ta korak bi se ameriška vlada odločila edino v primeru, ako hi ne bilo več nikakšne vojne nevarnosti.
V kakšni meri bi na ameriško gospodarstvo vplivalo skrčenje vojaških izdatkov za 15 milijard dolarjev? ysi ameriški izdatki, torej ne samo vojaški, znašajo letno okoli 500 milijard dolarjev; skrčenje vojaških izdatkov za 15 milijard bi predstavljalo samo 3%rtno skrčenjg vseh izdatkov. Po vsem tem bi v merilu vsega ameriškega gospodarstva ne ustvarilo posebno težkega gospodarskega vprašanja. Od drugega tromesečja lanskega leta do drugega tromesečja letošnjega so vsi ameriški izdatki zaradi povišanja cen narastli za 40 milijard dolarjev. Skrčenje vojaških izdatkov za 15 milijard bi torej predstavljalo le dobro tretjino te vsote.
KAKO SO SE GIBALI VOJAŠKI IZDATKI V PRETEKLOSTI
Po drugi svetovni vojni se je Amerika naglo razorožila ter je skrčila svoje vojaške izdatke. Od leta 1944 do leta 1946 so se ti zmanjšali od 88,6 milijarde dolarjev na 18,8 milijarde in v letu 1947 na 11,4 milijarde. To skrčenje je predstavljalo 78%, kljub temu se je ameriško gospodarstvo naglo prilagodilo novemu položaju. Med letom 1953 do leta 1955 so vojaški izdatki padli od 49,3 na 39,1 milijarde dolarjev. Kljub temu skrčenju vojaških izdatkov in zmanjšanju naročil obrambni industriji je ameriško gospodarstvo v tistih letih doseglo izreden vzpon. Od leta 1953 do leta 1955 je ameriško gospodarstvo prevzelo 750.000 delavcev, ki so bili oproščeni vojaške službe.
Ako pride v Ameriki do skrčenja vojaških naročil industriji, se bo to zgodilo šele proti koncu leta 1960 in v letu 1961. Ameriški gospodarski izvedenci naglašajo, da bo skrčenje vojaških izdatkov zadelo samo določeno industrijo in se bo omejilo na nekatere države dn sicer na Kalifornijo, Texas in New York.
OBOROŽEVANJE PRIPRAVLJA POT INFLACIJI
Če se Amerika odloči za skrčenje vojaških izdatkov za 15 milijard dolarjev, bo približno prav toliko denarja ostalo v žepih ameriških državljanov, ker bo država zmanjšala davke. S tem denarjem bodo državljani svobodno razpolagali ter ga na-
ložili v banke ali pa potrošili za nabavo raznega potrošijega blaga, kakor avtomobilov im opreme svojih stanovanj. To bo pač ugodno vplivalo na razvoj ameriškega gospodarstva. Med ugodnimi učinki skrčenja vojaških izdatkov je treba omeniti , tudi utrditev ameriške valute. Izdajati denar v vojaške namene in za naročila orožja in opreme industrijskim podjetjem pomeni slabiti valuto. Orožje, ki ga izdelajo tovarne, ni blago v pravem smislu besede, saj je za trgovino mrtvo in nima zanjo nobene	vrednosti,	čim več	orožja
in	vojaške	opreme	proizvaja,	neka
država, toliko manj lahko proizvaja uporabnega in koristnega blaga, ki ga	lahko proda potrošnikom.	Mnogo	denarja	v obtoku	in malo	blaga
v trgovini pomeni inflacijo.
Ameriška vojska potroši danes v tujini okoli 3,5 milijarde dolarjev na leto. Skrčenje vojaških izdatkov bi po vsem tem posredno zadelo tudi gospodarstvo tujih držav.
Jugoslovansko pomorsko pravo
Pogled na beograjski velesejem. Sejem vzbuja veliko pozornost tudi mednarodnega sveta zaradi svoje drzne konstrukcije. Pri izdelavi načrtov in izvedbi so sodelovali najboljši jugoslovanski inženirji in arhitekti.
m. Beograjski velesejem tehnike odprt
Široko področje sejma - Močno zanimanje iz tujine
V nedeljo, 23. avgusta so v Beogradu odprli III. mednarodni velesejem, ki nosi uradni naslov Beograjski Sejem tehnike, Ceprgv je sejem specializiran, je vendar področje tehnike tako široko, da zadeva vse veje narodnega gospodarstva; ta okolnost odpira sejmu široko področje,
Odprtju sejma so med drugimi državniki in veljaki iz gospodarstva prisostvoval tudi podpredsednik Izvršnega sveta Aleksander Rankovič pa tudi dru-
Dosedanji glavni ravnatelj beograjskega sejma inž. Olga Divac je bila imenovana na novo mesto, in sicer za ravnatelja podjetja »Jugoinvest«. Inž. O. Divac je skoraj šest let vodila beograjski sejem ter ga organizirala od njegovih početkov.
gi podpredsednik Mijalko Todorovič. Sejem je odprl novi generalni ravnatelj Jaša Rajter, ki je kratko očrtal pomen velesejma, zlasti pa. visqko raven razstavljenih proizvodov, član Zveznega izvršnega sveta Avdo Humo je naglasil važnost tehničnih sejmov, ki seznanjajo poslovne kroge ip javnost z najnovejšimi pridobitvami sodobne tehnike. Napredek proizvodnje je nujno povezan z napredkom tehnike. Zato je nujno potrebno slediti razvoju tehnike in ustvapiti ugodne pogoje za ta razvoj, ker mora biti industrija stalno na tekočem glede vseh tehničnih izumov in dosežkov, da jih lahko izkoristi. Da-
mednarodno posvetovanje o havi
V ponedeljek so se v New Yonku sestali izvedenci držav, v katerih se kava prideluj s v velikih množicah. Gre za to, da bi sporazumno uredili mednarodno trgovino s kavo. Sestanku predseduje Američan Thomas Mann, pomožni tajnik iz oddelka za gospodarske zadeve. Američanom je mnogo na tem, da bi prišlo do sporazuma glede trgovine s kavo, ker sloni gospodarstvo velikega dela Južne Amerike na pridelovanju kave in njenem izvozu. Šest držav latinske Amerike pridobiva več kakor polovico deviz iz tujine z izvozom kave. Jasno je, da je gospodarski razvoj v teh državah v veliki meri odvisen od prodaje kave na svetovnem tržišču.
Na konferenco So prišli odposlanci ne samo iz južnoameriških držav, temveč tudi iz afriških in azijskih. Močno je tudi francosko odposlanstvo, ki predstavlja afriške dežele Francoske skupnosti. Odposlanci tvorijo takoimenovano »skupino za proučevanje kave«. Po enem letu je to prvi poskus, da bi dosegli mednarodni sporazum med proizvajalci kave. Vodilno vlogo imajo odposlanci iz Južne Amerike. Obstajata dva načrta, in sicer eden za sporazum na krajši rok, drugi za sporazum na daljši rok. V prvi vrsti gre za to, da bi uredili izvoz ter ga v bistvu omejili. S tem bd radi preprečili padanje ee-ne.
našnja gospodarska politika zahteva specializacijo, a hkrati je nujno potrebno sodelovanje med specializiranimi podjetji, da se čimbolj izkoristijo obstoječe zmogljivosti podjetij pa tudi strokovne osebje, ki je na razpolago.
MOČNA TUJA UDELEŽBA
Namen sejma ni samo, da seznani domačo javnost s tehničnim napredkom doma in v tujini, temveč da vzpostavi stike med domačimi in tujimi proizvajalci strojev in tehnične opreme ter domačo industrijo in domačimi potrošniki sploh in tako omogoči koristno nabavo tehnično sodobnih izdelkov.
Zanimivo je, da je število tujih podjetij, ki so se udeležila beograjskega velesejma letos večje kakor število domačih podjetij. Prvih je namreč 597 iz 25 držav in drugih 508. Poleg posameznih razstavijalcev je 10 držav odprlo na sejmu uradne trgovinsko-informativne urade, da bi omogočile navezavo neposrednih stikov med tujimi deželami in domačimi jugoslovanskimi poslovnimi krogi. Letos je število domačih razstav-1 jalcev nekoliko manjše, toda ti so na sejmu zavzeli več prostora kakor prejšnje leto,
POSEBNE PRIREDITVE
V okviru III. beograjskega sejma so bile odprte nekatera posebne prireditve kakor avtomobilska razstava; polog te je dan poseben poudarek razstavi gradbeništva, gradbenih strojev in gradbenega materiala. Združenje podjetij za napredek poslovanja gospodarskih organizacij je odprlo posebno razstavo sodobnih mehanografskih sredstev. Obiskovalec se tako lahko seznani z napredkom, ki ga lahko doseže v svojem notranjem poslovanju z uporabo najnovejših strojev za pisarniško opremo,
Kolikor zadeva razstave tujih razstavljavcev, Yčlja pripomniti, da skušajo te svoje razstave čedalje bolj prilagoditi dejanskim jugoslovanskim pgtfe-bam, ker pač računajn, da bodo prodali le fakšne proizvode, ki bodo najbolj ustrezali jugoslovanskemu gospodarstvu, zlasti industriji in obrti. Jugoslovanski pristojni organi dajejo ob sejmih na razpolago še vedno velike količine deviznih sredstev za uvoz razne industrijske opreme pa tudi potresnega blaga, toda pri tem ocenijo dejanske potrebe jugoslovanskega gospodarstva. S tem dejstvom, se razume, računajo tudi tuji razstavljalci. Letos je bilo danih na razpolago še vedno mnogo deviznih sredstev za nabavo potresnega blaga vseh vrst iz tujine.
Med tujimi delegacijami, ki so letos prijavile obisk beograjskega velesejma, naj omenimo naslednja: odposlanstvo Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu ter delegacije iz ZDA, Švedske, Danske in Norveške.
ITALIJANSKI RAZSTAVLJAVCI
Poleg razstavljavcev, ki smo jih že omenili v enem izrned prejšnjih poročil (glej (gospodarstvo z dne 14, avg,), naj ornenimo še nekatera imena italijanskih razstavljavcev; »REMA«, Offi-cine costruzjoni meecaniche iz Trsta, Rambaudi & Co., Officine meecaniche di precisione, Torino, ROSACOMETTA, V, A, Rosa, Stroji za izdelovanje betonskih cevi s pritiskom roto; SERIO S. p. A„ Mijano; Pisalni in računski stro-
ji; SICMAT S.p.A., Torino, hidravljič-ne stiskalnice; SIMA S. Industrie mac-chine accessori di M. Rossi & Co., Milano, Razni orodni stroji, TRIULZI A. Off. S. o. s. Novate, Milano, razni stroji za plastične mase in podobno.
Zanimanje velikih italijanskih podjetij za letošnji beograjski velesejem je toliko večje, ker se italijanski industriji odpirajo nove možnosti za izvoz industrijske opreme v Jugoslavijo po sklenitvi nedavnega sporazuma o kreditiranju posebnih dobav Jugoslaviji.
DVA SPECIALIZIRANA SEJMA PRIHODNJE LETO
' Uprava beograjskega velesejma tehnike je že pričela proučevati načrt zb prihodnje leto. Odločila se je, da priredi poleg dosedanjega sejma tehnike od 23. avgusta do 2, septembra, še drugi sejem, ki bo posvečen obrtništvu ter bo odprt od 1. do 10. junija 1960.
Ob zaključku naj še omenimo, da ima Beograd izredno ugodno zemljepisno lego za prirejanje mednarodnih sejmov, ki omogočajo navezavo stikov z balkanskimi državami, pa tudi z Bližjim vzhodom. Mesto stoji ob sovodju dveh velikih plovnih rek Donave in
Za novega generalnega ravnatelja beograjskega sejma je bil imenovan Jaša Raiter, ki je (loma iz Zagreba, Od leta 1922 živi v Beogradu, kjer je dovršil tudi Študije. Doslej je bil ravnatelj oddelka za graditev javnih zgradb v Beogradu.
Save, a obenem ob važnem železniškem križišču. Ni dvoma, da je bil za sejmišče namenoma izbran prostor ob Savi. Tako je bil omogočen dovoz tudi najtežjih strojev in drugih izdelkov po razmeroma nizki ceni daleč iz Srednje Evrope. Sejmišče je povezano seveda tudi z železnico.
Pred nekaj tedni je bil v Jugoslaviji objavljen zakon o pogodbah o izkoriščanju morskih ladij; veljati bo začel 22. septembra. Gre za kodifikacijo važnega, obveznostnega dela pomorskega prava; zakon obravnava namreč najpogostejše in najvažnejše posle pomorske plovbe, predvsem prevoz tovora, pa tudi prevoz potnikov, vlačenje ladij in zakup ladje. Določbe novega zakona se bodo uporabljale za pogodbe, ki bodo sklenjene po 21. septembru.
Pomorska plovba ima pač tako po obsegu kakor po vrednosti prevoženega blaga največ stikov s tujino, več ko promet po kopnem in po zraku. Zato se v sporih kaj rado poraja vprašanje, po katerem pravu naj se spor presodi, po domačem ali po tujem. To vprašamo, ki zanima pravnike in poslovne ljudi, rešujejo kolizijske norme novega jugoslovanskega zakona takole;
Načeloma se morajo uporabljati določbe jugoslovanskega zakona., kadar sta obe pogodbeni stranki fizični ali pravni osebi s stalnim prebivališčem aii sedežem v Jugoslaviji; če gre za prevoz stvari po morju pa, kadar je tudi namembno pristanišče v Jugoslaviji. Prav tako velja jugoslovansko pravo, kadar gre za odgovornost ladjarja za poškodbo, primanjkljaj ali izgubo tovora, če je nakladalno pristanišče ali namembni kraj v Jugoslaviji, in končno, ko bi bil potnik z uporabo drugega zakona v slabšem položaju, kot je po določbah novega zakona.
V vseh drugih primerih se pogodbene stranke lahko dogovorijo, da bo za medsebojni odnos veljalo pravo kake tuje države, razen če bi se hotel s tem prekršiti jugoslovanski pravni red ali hotele izigrati določbe jugoslovanskega prava.
Ce sta se stranki dogovorili, da naj velja za neki posel tuje pravo, pa tega ni mogoče uporabiti, kakor tudi, če sčanki nista izrecno določili, katero pravo naj se uporabi, in tudi iz okoliščin primera ni mogoče ugotoviti, katero pravo sta nameravali uporabiti, se uporabi za pogodbeno razmerje pravo, ki je z njim v najožji zvezi.
Če ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katero pravo je v najožji zvezi, se uporabi pri presojanju glavnih pravic in obveznosti pogodbenih strank pravo kraja, v katerem je bila pogodba sklenjena. če pa je bila sklenjena pogodba o prevozu na podlagi naprej postavljenih splošnih pogojev ladjarja, se uporabi pravo njegove države.
ZAKAJ JE ZAKON ZA SLOVENCE POMEMBEN
Za nas Slovence je novi zakon pomemben — kakor so sploh pomembni številni zakonski ukrepi iz pomorske stroke — zato, ker uvaja namesto raznih soznačic, ki smo jih doslej uporabljali, slovensko pomorsko izrazoslovje. Navajamo nekaj primerov (kjer je potrebno, je naveden ustrezni italijanski tehnični izraz);
Posestnik ladje kot nosilec plovbne-ga podjetja je ladjar (armatore). Če se naročnik dogovori za prevoz tovora s celo ladjo, s sorazmernim delom ladje ali z določenim ladijskim prostorom, gre za ladjarsko pogodbo (contratto di noleggio, angl. »charter«), ki je lahko
llllll|l!lllltllllllllllllllllllllllll!!llllllllll!ll!llllll!llll!lll!l!IIIIIIIIII^!l!llllll'lllll!l ■
Italijanski tehnični filmi na sejmu
Podtajnik za zunanjo trgovino, sen. Spagnolli, bo obiskal beograjski velesejem. Italijanski poslovni krogi spremljajo z velikim zanimanjem dogajanja na jugoslovanskih sejmih, zlasti pa na sejmu v Beogradu, ina katerem razstavljajo številna italijanska podjetja. Na sejmu bodo tudi predvajali dokumentarno - tehnične filme, ki so jih posneli v italijanskih industrijskih obratih.
ITALIJA BO ISKALA PETROLEJ V SUDANU
Predsednik ustanove ENI, kateri je poverjena petrolejska družba AGIP, inž, E. Mattei, je v Sudanu podpisal sporazum s sudansko vlado glede vn tanja za petrolejem v tej deželi.
Smeri ameriške trgovinske politike
Novi ameriški tajnik (minister) za trgovino Fr. K. Mueller je v svoji izjavi na tiskovni konferenci začrtal glavne smeri svoje bodoče politike. Zanimive so zlasti njegove izjave o gledišču njegove vlade nasproti trgovinski izmenjavi s Sovjetsko zvezo in glede ameriške carinske politike.
Po njegovem mnenju ne sme Ame-
Jhonmlo ,m> zanimamo za boo jo oSalo
Obala od Trsta do Devina postaja vedno bolj privlačna za tuje turiste hkrati pa privlačuje tudi Tržačane, Zato so cene zernijišč poskočile in ponekod — kar je seveda odvisno od lege in drugih okoliščin — že presegle 7000 lir za kv. meter. Zemljišča od Mira-mara do Grljana, ki so bila še pred dobrimi 50 leti last proseških in konto-velskih vinogradnikov, so danes večinoma prodana. Tod so novi lastniki, tržaški petični ljudje, sezidali krasne stavbe ter gostinske obrate, človek bi pred leti niti ne sanjal, da bodo v Gr-ijanu, kjer je obala do obrežne ceste zelo strma, kdaj zrasla razkošna bivališča. Danes se tu vrstijo moderne stanovanjske zgradbe, obdane z ličnimi, lepo negovanimi vrtovi. Od Lahovcev naprej, to je od katastrske meje med Grljanom in Sv. Križem, je bilo tudi že veliko zemljišč, ki sp bila nekdaj lasf Križanov, prodanih v iste namene. In vsak nadaljnji prenosnik je pri tej kupno-prodajni kupčiji dosegel lep dobiček.
Na Ravnah, tako se imenuje obala nad morjem levo od izvirkov Brojnice, kjer se raztezajo obširni in rodovitni
vinogradi slovenskih viničarjev, že rastejo iz tal razkošne zgradbe bogatih ljudi, ki lahko take načrte izvedejo. Eno stavbo gradi avtoprevoznik Sergas iz Trsta, drugo odvetnik Gerin, tretjo je zgradil neki drugi Tržačan, ki stanuje na Dunaju, a preživi tu ob morju svoj poletni oddih.
če gremo dalje po državni cesti v smeri proti Tržiču, pridemo mimo cestnega predora v Nabrežinski breg. Za ta breg je prav tako veliko zanimanje nedomačinov, da bi od nabrežinskih vinogradnikov pokupili čimveč sveta. Tako si je precej teh zemljišč pridobil odvetnik De Danaro iz Tržiča po razmeroma ugodni ceni. V posest novega lastnika je prišlo približno 600 metrov Nabrežinskega brega db morju od Rogača do Kovačavice. Ta prostor se postopoma urejuje in na njem je lastnik že odprl bar »Alle Ginestre<(. Turistična ustanova iz Trsta pa ima v načrtu, da v doglednem času zgradi vozno pot od državne obrežne ceste prav do morja.
Za ostali breg v smeri proti Sesljanu ni zdaj toliko zanimanja, ker je strm in malo prikladen za gradbeno dejav-
nost v turistične namene. Sesljanski zaliv je s svojimi gostinskimi obrati in kopališkimi napravami najvažnejši turistični obmorski predel ob tržaški obali. Tam sta dva večja gostinska obrata — restavracija in hotel »Castel-reggio« ter sodobno urejen kamping, v katerem so nedavno odprli restavracijo »Alla Caravella«. Ta kamping, o katerem pravijo, da je eden izmed najlepše urejenih v Italiji, kakor tudi restavracija, ki lahko sprejme do 200 gostov, sta last devinskega princa Thum Taxisa.
Tujski promet je tu dosegel dokaj visoko stopnjo in dani so pogoji za njegov vsestranski razmah. Žal da ta prelepi obmorski svet kvari velika udrtina kamnoloma Casale. Ta kamnolom se razteza na vzhodni strani zaliva ter je oddaljen dobrih trideset korakov od državne ceste Trst-Tržič. Tu štrlijo iz morja do 80 metrov visoke navpične stene. Apnenčasti material se iz tega kamnoloma odvaža po morju v industrijska podjetja v Trst in Benetke. Pravijo, da bi ta brez tega materiala ne mogla obratovati. Nabrežinska občinska in Turistična ustanova iz Trsta
sta se zanimali, da bi ta kamnolom opustili, a brez uspeha. Kot se vidi, prevladujejo industrijski interesi nad ko.tstmi turizma. Podjetnik kar naprej rije in ruši apnenčaste skale ter ne misli opustiti svoje dejavnosti; nasprotno, zagotovil si je nadaljnje izkoriščanje s tem, da je pokupil vse preostalo zemljišče prav do stavbe Tržaške hranilnice v Sesljanu.
Obala od Sesljana do Devina tvori greben zelo strmih pečin samega apnenca. Ta rob, dvigajoč se nad sinjo gladino morja, predstavlja divjeraman-tičen svet, ki je po svoji posebnosti zelo slikovit. Na eni teh pečin se dviga znani Devinski grad, last princa Thurn Taxis. Pravzaprav je v neposredni bližini še en grad, sezidan na skalnati čeri, starejšega izvora kot sedanji, ki je bil zgrajen okoli lefa 13,00. Qd te starinske zgradbe so ostali dobro ohranjeni zidovi.
Devin je druga izbrana obmorska postojanka. Oh portiču sta dva gostinska obrata »La Dama Bianca« in »II Ca-vallucclo«. Lastnik obrata »La Dama Bianca« je sesljanski domačin, ki ima v načrtu večjo moderno zgradbo za prenočišča. Povpraševanje po sobah je namreč vedno večje. Tudi ta kraj je za tujce privlačen. Zato mu je bodočnost v turističnem pogledu zagotovljena.
(Nadaljevanje na 2. strani)
rika omiliti določb glede izvoza tako imenovanih strateških proizvodov v Sovjetsko zvezo; Združene države ne smejo izvažati v Sovjetsko zvezo ničesar, kar bi utegnilo povečati vojaško moč Sovjetske zveze, Amerika ne sme kupovati v Sovjetski zvezi blaga, ki ga lahko kupi pri svojih zaveznikih. Združene države naj ne sklepajo kupčij s Sovjetsko zvezo, dokler ta ne izplača dveh milijard in pol dolarjev, ki jih dolguje za dobavo raznega blaga med vojno na podlagi »lend — lease«. V načelu je sicer novi minister za pospešitev trgovinske menjave s Sovjetsko zvezo, čeprav je znano, da želi Sovjetska zve za nabavljati stroje v Ameriki tudi zato, da bi jih lahko posnela.
Mueller meni, da bo Hruščev našel Ameriko v polnem gospodarskem razvoju, V dragem tromesečju je narodni dohodek dosegel -/84.5 milijarde dolarjev, to je 12,5% več kakor v istem času lanskega leta. Američani trošijo letos osebno 9% več kakor lani. Ako železarska stavka ne bo trajala predolgo, S3 bo ameriška proizvodnja dvignila. Po vojni je najdaljša železarska stavka trajala 56 dni ter bi zdaj dosegla ta rekord, ako b) od dneva te izjave — 19. avgusta — trajala še tri tedne,
AMERIŠKA CARINSKA POLITIKA
Glede carinske politike je minister Mueller izjavil, da vlada ne misli povišati carine na uvoz izdelkov, da bi zavarovala ameriško industrijo, ki izdeluje bombažne izdelke. Glede omejevanja uvoza svinčenih in cinkovih proizvodov je minister MueTer mnenja, da bi se to moralo vršiti na isti način, kakor se zdij omejuje uvoz svinčenih in cinikovih kovin in ingotov.
»ladjarska pogodba na potovanje« ali »ladjarska pogodba na čas« (angl. »ti-me-charter«). Nekaj drugega je zakup iatlje (locazione) ali pa pogodba za prevoz posameznih stvari (pomorska prevozniška pogodba). Za zakup se plača zakupnina, za prevoz pa prevoznina (nolo).
Vkrcevalcu mora izdati ladjar, ko je vkrcanje tovora končano, nakladnioo (polizza di carico, bili of lading, con-nossement), ki je nekaj dragega kot potrdilo o vkrcanju (polizza ricevuto per Timbarco). Postanek (stallie, angl. lay-days) je normalen čas, ki je določen za vkrcanje oziroma izkrcanje tovora, za controslallie rabi zakon izraz »podaljšani postanek«. Potnik plača vozovnico (biglietto di passaggio), za shranjeno prtljago pa prejme potrdilo — prtljažnico.
Obrazložitve ne potrebujejo naslednji izrazi: posadka (equipaggio), prejemnik (t. j. naslovnik tovora), nakladalna luka, razkladalna luka, namembna luka, poveljnik ladje, ovojnina (tenbal-iaggio), obvestilo o ipripravljenosti ladje (za vkrcanje ali izkrcanje), reševanje (salvataggio), vlačenje (rimorchio).
Za evropsko finančno zbornico
V Bonnu je bilo te dni posvetovanje predstavnikov bank in finančnih krogov Vel. Britanije, Zah. Nemčije, Francije, Nizozemske, Švice, Belgije in Avstrije. Razgovarjali so se o ustanovitvi nekakšne skupne evropske finančne zbornice, pri kateri naj bi sodelovale razne banke in kreditne družbe. Prihodnje posvetovanje bo novembra, v Amsterdamu. Nova ustanova naj bi 1 bavila tudi z dejanskim kreditiranjem.
GIBANJE CEN NA DEBELO
Trgovinska zbornica v Milanu je objavila podatke gibanja oen na debelo. Glavni indeks je v maju .napredoval za 0,26%, in sicer od 5705,6 na 5720,6. Kupna moč lire je ostala neizpremenje-na pri 1,75. V tem mesecu so napredovale cene raznih industrijskih izdelkov in tkanin, kemijskih proizvodov, mesa in mesnih izdelkov, surovin in kovin. Nazadovale pa so cene zelenjave, nekaterih drugih kmetijskih pridelkov in gradbenega materiala. V prvem tednu junija je indeks cen na debelo nazadoval za 0,04, metdem ko je kupna moč lire ostala na prejšnji višini.
nn n
nase
MII
DMO
U
Humor tudi v carinarnici
O
vidiš
»Sto gledaš flašu, zar ne rep!«. Rad priznam, da nisem od carinskega uslužbenca, čeprav je bil šef službe, pričakoval tolikšne uvidevnosti. Na mah sem mu odpustil, da mi je prav on pred dobrim letom na ladji v Kopru zaplenil neprijavljenih 600 lir. Zdaj sva se srečala na bloku v Škofijah, in sicer na veliki šmaren, ko so Tržačani navalili na ta blok in obstali v dolgem repu (vrsti) pred carinarnico. Gornji opomin je veljal cariniku, ki je kakor druge dneve, ko je obmejni promet običajen, natančno pregledoval »flašo do flaše« v torbah popotnic, namesto da bi pustil, da dolgi rep kakšnih 2000 ljudi naglo zmuzne skozi carinarnico.
Kakor vidite, znajo tudi cariniki biti duhoviti. Na žalost so takšni le redki. Ni dvoma, da se s humorjem da več doseči od revčka, kakršen postane vsak popotnik — razen seveda profesionalnih tihotapcev — v hipu, ko stop. na prag carinarnice, čeprav ne nosi s seboj ničesar, kar bi utegnilo razdražiti cestninarja. Vsakemu potniku je neprijetno izpraševa/ije vesti v carinarnici.
In humor je znamenje razumevanja. Z njim se človeku najbolj približaš. Humor je odraz človečnosti, vedno seveda ako je neprisiljen, torej ne takšen, kakor ga imajo navadno politični govorniki, če se približaš človeku in ga upoštevaš najdeš tudi pravo rešitev v še tako zapletenih položajih. Tako je s svojim humorjem šef carinske službe pokazal, da razume položaj tisočev nesrečnikov, ki so prav tisti dan izbrali za izlet v Istro; zato je lahko tudi pregledal celotno »situacijo« in verjetno našel primerno rešitev. O tem se nisem mogel osebno prepričati, ker sem s potnim listom lahko pusti za sa!bo vse tiste, ki so imeli obmejne izkaznice.
Hvalevredno je, da so na jugoslovanski strani postavili dve carinarnici, eno za tiste, k\ zapuščajo Jugoslavijo, drugo na drugi strani ceste, za tiste, ki prihajajo z italijanske strani. Delo z žigosanjem potnih listin in s carinskim pregledom se tako lahko opravi mnogo hitreje. Pri vsem tem bi bilo treba pomnožiti število službujočih carinikov ob izrednih priložnostih, kakor je bil veliki šmaren.
Carinska služba — kakor pač vsaka — ustvari svoj tip človeka s posebnimi lastnostmi. Po svojem vedenju in ravnanju so si cariniki podobni ne glede na njihovo državno pripadnost. Tega se potniki tudi zavedajo in so v svojih sodbah objektivni ne glede na narodnost carinika: »Danes so bili na oni strani sitni, na tej je šlo gladko«. Drugič zopet čuješ na račun carinika na tej strani: »Ali bi ga počila...«.
—- ib —
DEKLETA ZA SINOVE POLITIKOV
S.tevenson, vodja ameriških demokratov, je zabelil svoje mnenje o Ei senhomerjevem povabilu Hruščeva v Ameriko s tole nepolitično zgodbico: »Hruščev je mojim sinovom v Moskvi svetoval, naj poroč.jj ruska dekleta. Moji sinovi mu niso ugodili Toda pripravljen sem. predstaviti si nu Hruščova lepo število prav zape Ijivih ameriških deklet«.

GOSPODARSTVO
Ugodnejši gospodarski položaj v Franciji
Po izvedbi valutne reforme in drugih odločnih gospodarskih ukrepov v začetku tega leta kaže gospodarski razvoj v Franciji razne znake zboljšanja. Ob koncu meseca junija so zaloge deviz znašale okoli 500 milijonov dolarjev, medtem ko je bila Francija ob koncu lanskega leta brez deviz. Maja in junija se je naglo razvil izvoz iz Francije, tako da je trgovinska bilanca dosegla prebitek. Minister Pinay je te dni izjavil, da bo Francija še bolj sprostila zunanjo trgovino; po njegovi navedbi naj bi ta sprostitev že dosegla 95%. Industrija je pričela zopet napredovati, zastoj v proizvodnji je bil v zadnjih šestih mesecih odpravljen. Napredovanje je sicer počasno in v nekaterih industrijskih podjetjih se še opaža mrtvilo.
Francija troši še vedno mnogo denarja za vojno proti alžirskim upornikom. Poleg tega predvideva gospodarski načrt nove gospodarske investicije v Alžiru, zlasti pa v Sahari. Položaj francoske trgovinske bilance se bo dokaj zboljšal, ko se bo začelo pridobivanje petroleja v Sahari; to je seveda odvisno od mednarodnega političnega položaja, to je od razvoja v Alžiriji.
»v *
IZVOZ NEMŠKIH AVTOMOBILOV ŠE VEDNO NARAŠČA
Izvoz avtomobilov iz Zah. Nemčije je v prvih 7 mesecih tega leta dosegel 485.497 vozil ter je bil za 17% večji kakor v istem razdobju lanskega leta. Nemčija izvozi čez polovico doma izdelanih avtomobilov (leta 1959 51,4% celotne proizvodnje, lani 48,9%). Celotna proizvodnja je dosegla 945.127, to je 11,3% več kakor lansko leto.
TRST NA DUNAJSKEM VELESEJMU. Na jesenskem dunajskem velesejmu, ki se prične 6. septembra, bo Trst zastopan s propagandnim paviljonom. V njem bodo prikazane naprave v našem pristanišču in lepote tržaške obale.
TELEVIZIJSKI APARATI IN GRAMOFONI IZ TUJINE Uvoz blaga široke potrošnje v Jugoslavijo se razvija zelo ugodno. Podjetje »Interkont« iz Beograda je sklenilo pogodbo z neko madžarsko tovarno, ki bo dobavila televizijske sprejemnike znamke »Orion AT7603« z ekranom 53 cm. Številna podjetja, med njimi tudi »Jugotehnika« iz Ljubljane, uvažajo iz Avstrije televizijske sprejemnike »Philips - Austria« in tranzistorske sprejemnike »Ha Tri-xi«. Neko podjetje iz Sarajeva je sklenilo nakupno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, za vrsto gramofonskih kovčkov znamke »Soletta«. v teku so tudi dobave avstrijskih VKW kablov, magnetofonskih trakov, itd. Istočasno prihaja v Jugoslavijo podobno blago tudi iz Vzhodne Nemčije. Podjetje »Jugoslovenska knjiga« pa uvaža iz Francije gramofonske plošče znamke »Artistiques« in »Stan-dards«.
nuiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAGREBŠKI SEJEM NA PRAGU
Kakor vsako leto\ bomo lud! letos zagrebškemu velesejmu posvetili posebno številko »Gospodarstva«. Ta izide že prihodnji teden v petek 4. septembra. Podjetja prosimo, da pravočasna naročijo oglase. Tudi letos bo posebna številka razdeljena na sejmu.
»Gosp od arstvo cc
ZMANJŠANJE
TRGOVINSKEGA PRIMANJKLJ AJ A
Agencija »Italia« poroča: Primanjkljaj v italijanskem trgovinskem obračunu je znašal prve štiri mesece letošnjega leta 113,4 milijarde lir in se je v primeri z istim časom lani zmanjšal za 29,1%. Uvoz je dosegel vrednost 655,4 milijarde lir in se je zmanjšal za 2,5%, izvoz pa 542 milijard lir ter se je za 5,8% povečal.
ITaiUA-JDGOSLMlM
ITALIJA NUDJA
Elektrokučanski aparati, radio, televi zori:
Hladionici za trgovine:
BAGLIETTI, Milano, Via Ausonio 26 AIFEL, Roma, Via del Pigneto 9 Elektroinstalacioni materijal:
I.M.E.A., Reggio Emilia, Via G. E. Fogliani 5 Metri čelični:
AFFER ATTILIO, Milano, Via Desi-derio 5 Naliv-tpera:
UNIVERSAL, SETTIMO TORINESE, Via Cavour 1
Brusni materijal:
INDUSTRIA SEGMENTI ABRASIVI, Avenza (Carrara), C, p. 1 Boknadni dijelovi za talijanska vozila: EFFE-A, Torino, Corso Maurizjo 18 Strojevi za obradu plastičnih masa: D.A.G.O.R., RESCALDINA (Milano) Pribor za ribolov:
»CAR G EM«, Gemonio (Varese), Via IV Novembre 3
Naliv-pera, kravate, konfekcija: UNIONE FABBRICANTI, Milano, Via Roverello 19 Bočice za lijekove:
SOFFIERIA SENESE, Siena, Via Garibaldi 24 Mozaici stakleni:
S.A.R.I.M., Venezia, Via Giobbe 924 Aparati radiološki i medicinski:
M. ANDREINI, Milano, Via Martini 8 Radijatori, gradjevni Strojevi, okviri za prozore od pocinčanog Čelika:
ALDO GALANTE S.p.A., Genova, Via Piacenza 69
Materijal za dizelske motore: SPECIAL DIESEL, Mompiano (Brescia), Via S. Antonio 51 Uredjaji za toplo valjanje Čelika:
OFF. MECC. Ing. MARIO DANIELLI, Buttrio (Udjne)
Strojevi alatni:
ZANELLA RENATO, Schio (Vicenza), C. p. 46
Strojevi za obradu lima:
OFF. MECC. F.LLI SALA, Čarate Brienza (Milano), Via F. Borromeo 9
Krzna razna:
DOMENICO SCARAMELLA, Salerno Kvačila, elektromagnetske koč,niče: BARUFFALDI & Co„ Milano, Via Mo. rosini 8
TRAŽE ZASTOPSTVA ZA JUGOSLAVIJO
Materijal za dizelske motore:
SPECIAL DIESEL, Mompiano (Brescia), Via S. Antonio 51 Kvačila, elektromagnetske kočnice i dr.: BARUFFALDI & Co., Milano, Via Mo-rosini 8
Aparati radiološki i medicinski:
M. ANDREINI & Co., Milano, Via Martini 8
ITALIJA TRAŽI
Kosti deželatizirane:
PATAK & Co., S.p.A., Milano, Via F. Casati 12
Malo prometa med ZDA in Vzhodom
Žrtve gospodarskega razvoja
MANJ PREMOGA — MANJ DELA
Angleška vlada (Coal board) je objavila v glavnih obrisih razporeditev proizvodnje angleških premogovnikov do leta 1965. Sestavljale! tega načrta so računali, da bo povpraševanje po premogu v razdobju do leta 1965 znašalo povprečno 200 milijonov — 215 milijonov ton. Prvotno se je cenitev povpraševanja po premogu sukala više, to je okoli 240 milijonov ton.
Načrt predvideva, da bo treba opustiti delo v številnih obratih, oziroma rovih. Zaprli bodo vsaj 35 premogovnikov, drugi zopet računajo, da bo treba do leta 1965 ustaviti delo v 70 premogovnikih. Delo v premogovnikih bo moralo zapustiti 35-85.000 rudarjev. Iz katerih koli drugih razlogov, na primer zaradi izčrpanja ležišč premoga in podobno — bo treba opustiti delo še v nadaljnjih 170 premogovnikih.
V ARGENTINI ODPUŠČENIH 30.000 URADNIKOV
Argentinska vlada je sklenila odpustiti 30.000 uradnikov. Odpustitev se bo izvršila v šestih tednih. S tem bo vlada prihranila 2 milijardi pezov na leto. Delavski sindikati, pri katerih imajo premoč Peronovi pristaši, so protestirali proti prepovedi reorganizacije pero-nistične stranke, ki jo je izdalo notranje ministrstvo.
Na mednarodnem pozorišču je nemško vprašanje še vedno v ospredju. Napovedani obisk predsednika EI-senhowerja Zahodni Evropi je zanimanje za to vprašanje še povečal. Med raznimi rešitvami, ki so jih v zadnjem času predlagali, naj bi bila tudi ta, da bi iz Zahodne Nemčije do
Po zadnjih ameriških statističnih podatkih predstavlja ameriška trgovina s komunističnimi državami 0,5% vse a-meriške izmenjave z zunanjim svetom.
V	prvem tromesečju tega leta so Američani prodali Rusom za 2,4 milijona dolarjev blaga. Samo ena pošiljka, to je jeklene pločevine za avtomobile, je dosegla vrednonst 2,1 milijona dolarjev. Lansko leto so Američani prodali Rusom za 3,4 milijona dolarjev blaga.
Ameriški izvoz v ostale vzhodnoevropske države je dosegel letos 16,5 milijona dolarjev. V prvi vrsti gre za ameriške dobave Poljski. Prodaja ameriškega blaga Kitajski, Severni Koreji in Severnemu Vjetnamu je bila malenkostna,
Izvoz iz Sovjetske zveze je letos znašal 9,6 milijona dolarjev. Ta zajema zlasti uvoz raznih kovin, kakor kroma in platine, ter petrolejskih derivatov.
V	drugih vzhodnoevropskih državah je Amerika kupila za 12,8 milijonov dolarjev blaga. Kakor znano, si Hruščev prizadeva, da bi se trgovina z Ameriko bolj razvila. Mikojan je ponujal Američanom mangan v velikih množinah.
* * *
KONGRES UNIJE MEDNARODNIH SEJMOV bo v Zagrebu meseca oktobra. S tem je bilo dano zagrebškemu velesejmu pomembno priznanje.
zahodnega Berlina čez ozemlje Vzhodne Nemčije veljal poseben koridor (po zgledu znanega poljskega koridorja čez nemško ozemlje), v vzhodnem Berlinu (Pankovm, ki je predmestje Berlina) so te načrte zanikali. Po nekih vesteh naj bi prišla na dan s tem načrtom sovjetska di-
Zboljšanje italijanske trgovinske bilance
V prvih petih mesecih letos je italijanski uvoz dosegel skupno vrednost 829 milijard lir (to je 1,6% manj kakor v istem obdobju lani). Izvoz je dosegel vrednost 665 milijard lir (to je 3,3% več kakor leta 1958). Zaradi tega se je primanjkljaj v trgovinski bilanci zmanjšal za 17,2% v primerjavi z lanskim in je znašal 164 milijard lir. Tudi druge postavke italijanske plačilne bilance so se letos spremenile na bolje za italijansko gospodarstvo. Naj omenimo zlasti turizem, ki je bil v prvih petih mesecih 1959 živahnejši od lanskega za skoraj 3 milijone ljudi.
Zanimivo je, da je vrednost izvoza iz Italije narastla, ne da bi se tudi uvoz sorazmerno povišal. Ta pojav je toliko bolj .zanimiv v primeru italijanskega gospodarstva, ki ne izvaža industrijskih prvin in mora za to, da lahko izvaža industrijske izdelke, uvažati iz tujine vse potrebne prvine. Tokrat se je trgovinska bilanca popravila v prvi vrsti zaradi tega, ker je italijanska industrija zmanjšala zaloge prvin pri obratih.
Zboljšanje v trgovinski in plačilni bilanci je vplivalo na notranji denarni položaj, ki je zabeležil nenavadno likvidnost.
plomaeija. Ta naj bi bila pripravljena sprejeti takšno rešitev, toda le pod pogojem, da bi nato zahodne čete zapustile Berlin. Koridor naj bi bil dolg približno 200 kilometrov. Kljub vsem zanikanjem zahodno-nemški tisk še vedno mnogo piše o tem vprašanju.
TnieinneioSeopjsteniveleseiniu
Tanjug poroča, da si je beograjski sejem ogledal tudi predsednik tuniške zunanjetrgovinske zbornice in predsednik tuniškega velesejma Mahmud Zer-zeri. Po ogledu je izjavil, da sta položaj in arhitektonska ureditev sejma napravila nanj globok vtis, prav tako pa tudi organizacija sejma. Nadalje je dejal, da bo lahko izkoristil izkušnje beograjskega sejma pri organizaciji tuniškega velesejma, ki je še zelo mlad. Zelo je bil presenečen tudi zaradi brezhibne organizacije beograjskega sejma, kjer številni obiskovalci ne ovirajo njegovega trgovskega poslovanja, marveč nasprotno poslovni ljudje povsem nemoteno opravljajo svoje posle.
Potem je govoril o trgovinskih stikih med obema deželama, in poudaril, da nudijo nedavne spremembe v deviznem režimu Tunizije ugodne možnosti za nadaljnji razvoj blagovne menjave z Jugoslavijo in da so gospodarski stiki med obema državama od leta do leta tesnejši. G. Zerzeri je še dejal, da si bo prizadeval, da bi prihodnje leto na sejmu sodelovali tudi tuniški razstavljavci.
Tritu&etn_____________________j
DOSTOP NA MANGRT IN KANIN DOVOLJEN. Kakor poročajo »Primorske novice« (N. Gorica), je bil na zadnjem zasedanju stalne mešane komisije za uporabo videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu dosežen sporazum glede svobodnega dostopa na vrhova Mangrta (2677 m) in Kanina .(2429 m). Steze na Mangrt in Kanin Vodijo izmenično po italijanskem in jugoslovanskem ozemlju. Odslej jih lahko nemoteno uporabljajo italijanski in jugoslovanski državljani. Steze na Mangrt čez Sedlo in Jezik ter dalje od Travnika in Malega Mangrta na vrh Mangrta in stezo na Kanin med Vršičem in Visokim Kaninom je moč uporabljati vsako leto od 15. maja do 15. septembra. Državljanom, ki niso ne italijanski ne jugoslovanski, izda posebno dovoljenje tajništvo za notranje zadeve v Novi Gorici,
DOLARJI ZA BOLJŠO OPREMO GOSTINSKIH OBRATOV
Jugoslovanska investicijska banka je odobrila Zvezi gostinskih zbornic Jugoslavije predujem 600.000 dolarjev od sredstev, ki bodo dodeljena gostinstvu za nabavo tuje opreme v letu 1960. V zvezi s tem je skupina poslovnih ljudi odpotovala pred določenim časom iz Jugoslavije na Madžarsko, Češkoslovaško in v Vzhodno Nemčijo, da bi se s tamkajšnjimi podjetji domenili glede dobave sodobne opreme za gostinske obrate. Na Madžarskem so Jugoslovani zaključili pogodbe o nakupu gostinske opreme s petimi podjetji, za skupno vrednost 180.000 dolarjev. Med drugim so Jugoslovani nakupili aparate za sladoled, televizijske sprejemnike, kovinske posode, električne mlinčke za kavo, itd. Madžari bodo izročili naročeno blago v začetku prihodnjega leta. Jugoslovanski poslovni krogi pričakujejo, da bodo ugodno rešena tudi pogajanja, za nakup gostinske opreme v ostalih dveh državah.
GRČIJA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA. V predzadnji številki smo po ročali, da je Španija odpravila vizum na potne liste za državljane vseh zahodnoevropskih držav. Podoben ukrep je te dni sprejela tudi grška vlada. V Grčijo bodo odslej nemoteno potovali državljani Italije, Avstrije, Belgije, Zah. Nemčije in Luksemburga,
Obala od Trsta do S tirana
(Nadaljevanje s 1. strani)
Obala od Trsta do Devina je polni1 zanimivosti in naravnih krasot. Bolj kot mi občudujejo te krasote tujci, pfl' sebno Nemci, ki množično potujejo ob tej obali. Mnogokrat jih opaziš, ko 2 velikim zanimanjem postajajo na obrežni cesti, da posamezne predele zajame-jo kar na filmski trak.
Že sam cesar Maksimiljan, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa, je bil tako prevzet od nenavadne lepote primorja, da je na skali, ki se vzdiguje naravnost iz morske gladine, zgradi] Miramarski grad, ki predstavlja sedaj pivo turistično privlačnost tržaške obale.
Izredno navdušen nad tem okoljeb1 je bil tudi nemški pesnik Rainer Maria Rilke (1875-1926), ki je bil v začetka tega^ stoletja stalen gost devinskega graščaka. Ta pesnik se ni mogel načuditi čaru in slikovitosti teh obmorskih krajev. Zanj je bilo prebivanje ' Devinu najlepše doživetje, kar je z glo-bokim občutjem izrazil v svojih umetniških delih. Tu je slavni pesnik spisal »Devinske Elegije«, ki sodijo med naj-lepše cikle nemške lirike. V teh njegovih umetniških stvaritvah je čudovit0 lepo v vezani besedi podal lepoto naše; ga Krasa, njegove obale ter morja k1 jo obliva.
Tudi mi imamo pesnike, ki jih je privlekla pokrajina ob morju in življenje ljudi ob njem. To sta Anton Askete^ pesnik balad in romanc in naš nabre-žinski rojak Igo Gruden, pesnik slovenske brežine. Prvi v »Jadranskih biserih«, drugi v svoji zbirki »Primorske pesmi« nam odkrivata lepoto primorskega sveta ter pestro in razgibano žuljenje naših ljudi ob njem.
Lep svet je to, poln čara, sonca 111 slikovitosti. To je obala Lepe Vide, 0 kateri govori pripovedka, ki jo je ustvarila slovenska ljudska domišljija. Tl' se breg dotika z odprtim, neskončnih morjem. Ponosni gradovi stoje ob tei obali, razkošne vile in dvorci, hoteh restavracije, . kopališča, kampingi 1 vsem hrupnim in razigranim življenjem. Tuji, uživanja željni svet se h prepleta z mirno romantiko slovenski^1 ribičev na produ ter s trdim in napo1" nim delom naših viničarjev po raztri" šenih paštnih v Bregu. Vse to povezuje kot razpet bel trak široka, razglej na cesta, na kateri se vedno bolj čiri pospešeni utrip današnjega modernega življenja.
Kosmina Stanko
MEŠTROVIČ V DALMACIJI
Svetovno znani kipar Ivan Meštr0 vič, ki živi v Ameriki, se mudi te d®1 v Jugoslaviji. Kipar, ki je 15. avg®: sta letos slavil svojo 76-letnico, je t®1 rojen v Otavicah pri Dmišu (D^ matinsko Zagorje). Nedavno ga t sprejel predsednik republike J. B. ^ to. Meštroviča so v Splitu po 17 v tih prisrčno sprejeli mnogi javni $ kulturni delavci.
»POD SVOBODNIM SONCEM«
V ESPERANTU
Na švedskem bo v kratkem iz^1 Finžgarjev roman »Pod svobodni®1 soncem« v esperantu. Prevedel ga ie slovenski esperantist Damjan Vah«11'
ZAOSTRITEV V LAOSU. Kaže, da s£ bodo spopadi med kraljevskimi če‘a' mi in uporniki v Laosu razširili. Upop niki so zasedli več novih vasi. Na Z®' hodu očitajo Kitajcem in Severnenh Vietnamu, da podpirajo upornike pr®*1 kralju, ki računa na pomoč Ameri°a’ nov,
Škocjanske jame vas vabijo
Qg[«d jame oh; 8, 10, 12, 14, 16 in 18. url.
Goslinski obrati: »RIS NI K« v Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tnje in domače specialitete
ter domača vina
CfotMnjtl
Hatel
'(Papllce
BLED, tel. št. 222, 246
odprt vse leto, nudi cenjenim gostom prijeten oddih. Termalno kopališcej (stalna temperatura 23° C), jezersko kopališče, čolni, teniško igrišče, izleti v bližnjo in daljno okolico, lastna izletniška točka na letališču Lesce Bled’ alpski vodniki. American bar, priznana domača in tuja kuhinja, izbrana vina. V juniju in septembru stane polni penzion od 1380 do 2000 din, v juliju in avgustu pa od 1800 do 2S00 din. Za obisk se priporoča uprava hotela.
Motel TURIST
(ox Sv. Nikolaj) ANKARAN
Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in vveekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu je odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples.
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB • Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za putovanje po Jugoslaviji.
Želite-li upoznati Jugoslavijo?
Za Vas priredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije!
PARK lIOTIvl.-IEUmI
Največje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje In zabavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru, casino In
plesni dvorani.
Penzion v predsezoni od 930 do 1230, v sezoni od 1350 do 1550. Turistična taksa se računa posebej.
Motet Mrim - &3fed
Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. V sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej.
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukupno 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specialitete.
Zdravilišče Rogaška Slatina
s svojimi izvirki zdravilne vode ,DON AT’, .STYR1A’ in Rogaška 35 ‘TEMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravillnih kopelih in fizikalno terapijo.
jamo nekaj minul od Sestal
najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj.
Hotel CENTRAL portorož
z depandansami SLOVENSKI DOM — riviera — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 317 postelj
HOTEL (PcijItMjCG PORTOROŽ
Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim kon-fprtom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, obglren subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj.
Restavracija in kavarna v PORTOROŽU
J-dcUcM
Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka, godba do 3. ure zjutraj.
HOTEL
Koper
Pristna Istrska vina, domače In tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu.
HOTEL Jlletvopol PIRAN
z depandanso »R0T0NDA« in dpendansami u >FJESU«; kavarna, ribja rasla-»racija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj.
Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsen stransko dobro postreženi.
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone od 450 do 850 din.
99Jezera"
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din.
Motel POD VOGLOM
z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno Instalacijo. Cene v sezoni od 760 do 1250 din, Izven sezone od 530 do 900 din dnevno.
Slovenski dom RogaŠka Slatina (A kat.)
telefon št. 8
z depandansami LJUBLJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja In udobnosti za Časa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred In po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1500 din.
rogaski^slatini^6 b°Ste preživeU svoj letni d°Pust v
Hotel Soča
s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. _ cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. _ Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Cene v sezo-d (julij in avgust) od din 900 do 1J50._
Pristna kuhinja in poznana vina ter solidna postrežba.
Neboder
Rijeka-Sušak
Dl. Proletarskih brigada, 1
Telefonij
Oprava: 29-80 Portir: fi4-21 Bar-31
Hotel sa 128 kreveta topla i hladna teknea voda a svim sobama, svaka druga soba knpatilo I l/V. C.
centralno grijanje i liftovh restoran prvorazredni sa domačom i internacionalno!0 kuhinjom, prolazni pension za grape i pojedince, moderna kavana na 14 katn prekrasen vidik na Rijeh0 i okolicn
bar - danzing do 3 n jatro veliko zabavište i terasa
poslnga prvorazredno
cijene nmjerene
MTOPREU OZ
Cunja Rihard
TRST
Strada del Friuli 289 telefon 3S-379
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Konkurenčne cene
1
ŽA
Hil
bi
bo
ob
ho
dr
jo
th(
dr
fia
%
oč
Oj'!
le
2Vi
*al
§lc
an
k\
De
glt
Vo
Sle
žir
bit
hil
la
Za
Ei:
tis
tia
I
šli
An
tia
Ve
ho
se,
2o.
ter
str
An
im
to,
fr
da
str
co;
de
<hj'
vo,
1
V
mi
do
va;
0
Po
So
dic
da
di
ort
*Uc
iej
1
ha
šir
VVg
Obi
hrt
dic
We
F
Na
nji
str,
Sni
Ita
Ob
tis]
vel
\
»Sl
da
ci
osr
lov
hilj
dpr
urg
Pro
ske
Slo
hdj
hili
do
keg
F
Ne
dot
Ha
det
sec
dst
det
SVo
zet-
duš
ske
hil
sati
diu
las.
B
Na
Sev
hil
lici;
>oži
si ,
7va
dal,
sho
7ag
Vo
hi ■
N
ie i
Obi
V
Tur
shu
id
Evr
strs
hije
i0-
lj°,
dež,
iejh
diet
§0s]
§a
eisenhovver PRINAŠA TOLAŽBO ^Hodnim ZAVEZNIKOM. Predsed-Eisenhovver prihaja v Evropo, da i1 Potolažil ameriške zaveznike, ki se °Qie, da bo ameriška diplomacija med piskom Hruščeva v Ameriki in Eisen-flovverja v Moskvi pozabila na koristi . bgih zahodnih držav ter se na svo-JQ roko pogodila z Rusi. V resnici ni J^orda še nikdar doslej vladala med kavami Atlantske zveze (NATO) takš-^ zmešnjava kakor danes. Eisenho-'Verjev nasprotnik demokrat Stevenson Clta predsedniku, da je zapustil zuna-^fepolitično smer rajnega Dullesa, ki Je ostal dosleden nasprotnik Sovjetske z'eZe, in da je s tem povzročil med ^hodnimi zavezniki splošen preplah. V 2ahodnonemški prestolnici Bonnu na-^‘ašajo, da ostane Zah. Nemčija na ^eriški strani kljub vsem simpatijam,
1 jih goji dr. Adenauer za generala Gaulla. Ta se upira ameriški in an-®leški politiki, češ da ne upošteva do-°U Francije. Francozi bi radi izpo-. 0vali vsaj tiho pomoč Amerike v alpskem vprašanju. Poleg tega hočejo ,Ki obveščeni o vseh atomskih izsled-■h ter uživati iste pravice kakor osta-a dva zaveznika, Amerika in Anglija. 3to bo srečanje med De Gaullom in lsenhowerjem — po sodbi angleškega ska — izredne važnosti za bodoči med-arodni razvoj.
Nova zahodna zveza v nem-^kih in francoskih načrtih.
•Periški časniki trdijo, da je dr. Ade-auer skoval načrt za ustanovitev no-,e zahodne zveze, v kateri bi imeli Za-°dna Nemčija in Francija glavno be-^do. Tudi De Ganile je za takšno zve-Toda Adenauer noče iti predaleč *er je mnenja, da bi se takšna zveza /Pela ustvariti samo sporazumno z Pieriko. Predstavljala naj bi tako-/Penovano tretjo silo. Angleški listi po-p csjo, da je vojaško sodelovanje med ^rancijo in Nemčijo prišlo tako daleč, a so bombo, ki naj jo Francozi raz-relijo v Sahari, sestavili skupno Fran-°2i in Nemci. Predsednik alžirske vla-v.e v izgnanstvo je obtožil Zah. Nem--10. da finančno podpira francosko v°lsko v Alžiru.
vKAJ je pravzaprav v ozadju.
času hudih nesoglasij med zahodni-1 zavezniki je sovjetski poslanik Vi-v°gi'adQv izročil generalu De Gaullu q *Po spomenico v imenu svoje vlade, p Pjeni vsebini za zdaj samo ugibajo. 0 Poročilih ameriških listov iz Bonna Nemci vznemirjeni zaradi te spome-Ce- V njej naj bi Sovjetska zveza ^?Pireč opozorila Francijo, da Nemčija 0Pustila svojih starih napadalnih na-t Tov, ki bodo prav gotovo prizadeli Ui Francijo. Nekateri listi napovedu-1° sestanek med De Gaullom in Hru-Scevom.
k tudi tito obišče ameriko? Ne-
sa zahodna časopisna agencija je raz-hla vest, da je predsednik Eisenho-Pf že pred dvema letoma povabil pred-^Pdnika Tita, naj obišče Ameriko, a do lska ni prišlo. V tujih diplomatskih rogih poudarjajo, da to ne izključuje ^oznosti, da bo predsednik Eisenho-»ov't0 vak^° v ugodnem trenutku po-
^Redsednik segni pri dr. ADE-
n- ERJU. Po predhodnem posvetova-^lu zunanjega ministra Pelle je mini-r.ski predsednik italijanske vlade Se-[tn' odpotoval v Cadenabbio v Gornji o/ 'ji, kjer je dr. Adenauer na oddihu. ji0 tem sestanku poudarja italijanski k, da vlada med obema državama Piiko prijateljstvo.
V duhu HITLERJEVIH NAUKOV.
so »neznanci« s pročelja hiše v uli-
I	Easometergasse št. 10, kjer je sedež srednjih slovenskih organizacij v Ce-
l./.ou, v noči od 15. na 16. avgusta raz-
II	dvojezične napise slovenskih usta-v- Gre za napise »Zveze slovenskih
tganizacij na Koroškem«, »Slovenske °svetne zveze«, »Založniške in tiskar-£1 družbe DRAVA«, glasila koroških ovencev »Naš vestnik« in slovenske .Jt/garne »Naša knjiga«. Prvič so raz-, 1 Nemci te napise že marca 1957, a 0 danes policija še ni odkrila nobe^ nega krivca.
Eden izmed Hitlerjevih ge ^ER-ALOV. Porotno sodišče v Dussel-frtu je obsodilo generala Manteuf-a. bivšega divizijskega poveljnika na etnško-sovjetskem bojišču, na 11 me-ječe, ker je januarja 1944 dal /Preliti nekega nemškega vojaka. Gs-^eral Se je zagovarjal, češ da je s ukrepom hotel preprečiti de-ftiranje nemških vojakov, ki so po-asčali pod pritiskom sovjetske voj-.(t®- General je vojaka najprej izro-11 Prekemu sodu, a ta ga je obsodil na dve leti zapora. Kljub te-, 11 ga je general dal ustreliti na ‘^tio pest.
Boj MED CERKVIJO in državo £ HAITIH. Vlada na Haitih (med , verno in Južno Ameriko) je pregna-dva duhovnika. Nadškof Poirier, ki ji. P° rodu Francoz, je ta ukrep obso-jj ..lri naznanil molitve v katedrali. Po-'la je vernike pregnala in državni Sj dec je nadškofa posvaril, naj se zgla-/a odgovor. Ker se nadškof ni od-at povabilu, je vrhovni tožilec izdal s/*°g, naj nadškofa aretirajo. Vatikan-0 glasilo »Osservatore Romano« je v0“rozil z izobčenjem. Nato je v zade-Ijj Posegel sam predsednik republike, t® dal preklicati nalog za aretacijo.
• • • I
lir liani v Turcij m lirciji
: ^®roški gospodarski minister Erhard delj časa na obisku po Turčiji, j '?kal je tudi mednarodno razstavo v fibrni. Nemški minister je na poti iz arčije obiskal tudi Grčijo. Temu obi-Pripisujejo v Grčiji velik pomen, sicer v zvezi s pristopom Grčije k r°Pski gospodarski skupnosti. Mini-r$ki svet Skupnosti je pridružitev Gr^ ,’JI® v načelu že odobril. Grki računajo '3° Nemčija podprla njihovo že-^ > da bi Grčijo proglasili za nerazvito 2elo, ki potrebuje zunanje pomoči. V P/ smislu se bodo začela pogajanja d Grčijo in predstavniki Evropske sPodarske skupnosti sredi prihodnje-meseca v Bruslju.
TRSI IN LJUBLJANA V MALIH OGLASIH
poilaku Itovitilnih 'tti2iiii>'i
Multura in življenje
Gospodarski mali oglasi so, kot je znano vsem proučevalcem gospodarskega položaja v posameznih deželah, precej verno ogledalo gospodarskih prilik, v katerih živi prebivalstvo.
To je bil povod za našo pobudo, ko smo vzeli dva najbolj razširjena dnevnika v Ljubljani in Trstu in sicer ljubljansko »Delo« in tržaški »H Pic-colo«, oba z dne 14. maja t. 1., ko je bila nedelja in sta imela cele strani malih gospodarskih oglasov.
Ko smo pregledovali dolge stolpce oglasov, smo ugotovili presenetljivo materialno podobnost med tržaškimi in ljubljanskimi malimi oglasi. Pri enih in drugih je zelo mnogo ponudb in povpraševanj po motornih vozilih in avtomobilih, v Ljubljani so posamezniki, ki prodajajo, kupujejo in zamenjujejo motorna vozila. Za zdaj je med Ljubljančani večji promet z motornimi kolesi kot pa z avtomobili in so še tudi, kljub zelo veliki domači produkciji solidnih koles, kolesa še zmeraj pomemben artikel zasebne predaje, v Trstu kolesa skoraj ni več med malimi oglasi. V Trstu je organizacija že rabljenih avtomobilov za prodajo v rokah raznih poklicnih podjetij, zastopstev tovarn in nekaterih lastnikov avtomobilskih garaž. Ljubljančani se tudi bolj zanimajo za prodajo in kupovanje šivalnih strojev kot pa Tržačani. V Trstu so krojači neprimerno dražji od ljubljanskih in je zato bolj razširjena prodaja konfekcije, že izgotovljenih oblek. Povpraševanje po pisalnih strojih je zaenkrat v Ljubljani večje, ker je domača slovenska proizvodnja pisalnih strojev komaj prebrodila začetne proizvajalne težave.
Stanovanja so po vsem svetu velik problem mestnega prebivalstva in zavzemajo tudi v Trstu in Ljubljani stanovanjski oglasi velik del prostora. v tržaškem listu prevladuje ponudba novih dragih stanovanj, ki jih razna gradbena podjetja din družbe z nepremičninami ponujajo po visokih cenah mršavim denarnicam Tržačanov. V Ljubljani gre največ za stanovanjske zamenjave. Ljubljana je zaenkrat eno samo veliko gradbišče : zidajo v centru, v šiški, v Savskem naselju, na vseh koncih in krajih, da bi dohiteli, kar je bilo zamujeno v preteklih letih s stanovanjsko izgradnjo, ker je imela prednost izgradnja industrijskih objektov. Sedaj je na vrsti množična izgradnja stanovanj, sredstev ne primanjkuje, ker pritekajo iz stanovanjskega sklada, na tesnem je le gradbeni material in kvalificirana gradbena delovna sila. Gene stanovanj so v Ljubljani, kljub večji potrebi, najmanj petkrat manjše od tržaških. Razlika izvira iz rar zličnosti dveh družbenih sistemov. V Ljubljani določa cene skupnost in ne zasebna dobičkaželjnost.
flllllll!llltllllllllllllllllllllllllllllllllll:illllllll!llllllllllllllllllllll!!l!lllllllllllllll!llllllll
Pocenitev čaja
V avgustu so bile cene čaja na londonskem trgu za 2 šilinga pri funtu nižje kakor avgusta lanskega leta. Pocenil se je čaj iz Severne Indije.
TEČAJI ZA IZPOPOLNITEV ZA TRGOVCE IN LASTNIKE JAVNIH LOKALOV
Trgovsko združenje v Trstu priredi v našem mestu septembra, oktobra in novembra meseca dva tečaja za izpopolnitev t.rgovcev in lastnikov javnih lokaltv v smislu uporabe, dadatičnega načrta,, ki ga je določilo Ministrstvo za delo in javno-skrbstvo na predlog istega združenja. Tečaji bodo v prostorih Trgovskega združenja v Ul. S. Nicolo št. 7 v popoldanskih ali večernrih urah, po izbirih vpisanih. Tečaje lahko o-biskujejo lastniki podjetij, njihovi člani n sodelavci in vodje kolektivnih podjetij ter njihovi sodelavci.
Največja razlika med Ljubljano in Trstom pa je v malih oglasih o ponudbi in povpraševanju delovne sile. V tržaškem listu išče veliko število malih oglaševalcev zaposlitev, v Ljubljani pa ponujajo v malih oglasih najrazličnejše službe za:	tehnike,
skladiščnike, kvalificirane in nekvalificirane delavce, knjigovodje, itd.
Posebnost ljubljanskih oglasov je rubrika za vajence, v kateri v glavnem iščejo vajence najrazličnejših strok največ pa mehanikov.
Po oglasih ugotavljamo, da v obeh mestih ni na razpolago hišnih pomočnic, da je ta poklic v naših krajih v zatonu.
Značilno za Ljubljano je iskanje mladih delovnih moči, hitro vključevanje mladine v proizvodnjo, mladi ljudje, ki še študirajo v raznih strokovnih šolah, so že v naprej angažirani, in še jih je premalo ter jih ■iščejo prek oglasov. Mlademu slovenskemu človeku je tuj pojem brezposelnosti, pa naj gre za učitelje, profesorje, pravnike ali katerokoli vrsto intelektualnega poklica, ki daje prav v Italiji dolge vrste brezposelnih, ki leta in leta čakajo na službo.
TRŽAŠKO ODPOSLANSTVO ZA RIM
Predsednik vlade A. Segni bo prve dni septembra sprejel odposlanstvo Tržačanov, ki mu bodo predočili težave tržaškega gospodarstva, v odposlanstvu bodo predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik pokrajine Gregoretti, predsednik Splošnih skladišč Tanasco in predsednik ustanove za industrijsko pristanišče odv. Porti. Odposlanstvo bo vodil župan dr. Franzih Predmet razgovorov s predsednikom vlade bodo naslednja vprašanja: pomorske proge, okrepitev kopenskih prometnih zvez s Trstom, delovanje državnih podjetij na Tržaškem, inedustrijska prosta cona, energetski viri, itd.
ŠOLSKO OBVESTILO
Ravnateljstvo državne industrijske šole v Rojanu opozarja, da se prično vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni), v ponedeljek dne 7. septembra, ob 8.30, po razporedu in urniku objavljenima na oglasni deski šole.
STRELI V VOJAŠNICI. V goriški karabinjerski vojašnici je neki karabinjer sprožil nad svojega stotnika šest revolverskih strelov. Stotnik je bil ranjen na treh mestih, vendar se je izkazalo, da ni bil nevarno zadet. Karabinjer se je hotel maščevati, ker mu je predstojnik odklonil krajši dopust iz službenih razlogov.
ODPUSTI V MELJSKI LADJEDELNICI. Zaradi pomanjkanja naročil je ladjedelnica »Felszegi« v Miljah začasno odpustila z dela 152 delavcev.
ZA »VEČER ITALIJANSKIH POPEVK« V KOPRU (25. avgusta) je vladalo veliko zanimanje med Italijani in
Vpis in obisk tečajev sta popolnoma brezplačna. Za vlaganje prošenj je čas do 24. avgusta na tajništvu Trgovskega združenja (Ul. S. Nicolo št. 7 I. nadstropje).
STROGA DISCIPLINA V TRGOVINI
Minister za Industrijo in Trgovino je razposlal prefektom okrožnico, s katero jih vabi, naj poskrbijo za u-kinitev zlorab v trgoski dejavnosti, ki jih zakrivljajo razna združenja in konzumne zadruge in podporne ustanove, ki brez vsake obrtnice vršijo pravo prodajo blaga javnosti. Okrožjniica pojasnjuje inadaljA da konzumne zadruge in podporne ustanove lahko prodajajo le svojim čla-
Clrti&nnif	j
A focoVftffiffč
Trgovinska zbornica v Gorici je sporočila, da so na jugoslovanskem ozemlju začasno ukinili pristojbino v višini 3 dinarjev za kilometersko tono, kateremu so billi podvrženi tuji i tovornjaki. Preklic bo veljal do ; vključno 31. decembra 1959. Jugoslo- j vanske oblasti bodo verjetno sprejele še nekaj ukrepov, ki bodo olajšala prevažanje blaga s tujimi tovornjaki po Jugoslaviji. Tako bodo verjetno odpravili cestarino 100 din za vsako tono blaga, ki jo plačujejo tuja avto-prevozniška podjetja dnevno. Trgovinska zbornica meni, da bo to vprašanje rešeno tako, da bodo italijanski tovornjaki plačevali v Jugoslaviji iste pristojbine, ki jih plačujejo jugoslovanski tovornjaki v Italiji, to je 41.082 lir in za 60 dni brez omejitve v številu potovanj.
GORIŠKA DIJAŠKA MATICA priporoča vsem dijakom, ki mislijo zaprositi za vpis v Dijaški dom, naj čimprej vložijo prošnje. Obrazci so na razpolago v Dijaškem domu. Dijaki morajo priložiti zadnje šolsko izpričevalo, lanski gojenci pa tudi vzgojno izpričevalo. Novi prosilci naj priložijo rojstni list in izjavo delodajalca o višini plače očeta ali vzdr-ževatelja.
Slovenci. Za prireditev je dal pobudo italijanski konzul v Kopru dr. Zacchini.
BLIŽAMO SE KONCU POLETNIH POČITNIC v poslovnih lokalih. Med počitnicami, ki trajajo navadno 14 dni, je bilo vreme slabo, medtem ko ima Trst zdaj vroče dneve.
V ROTACIJSKEM SKLADU je mnogo denarja. Sklad je bil ustanovljen s sredstvi iz Marshallovega plana za Svobodno tržaško ozemlje, ki mu je rimska vlada dodala še nekaj milijard; vendar je sklad razširila tudi na Gorico. Od leta 1954 do danes je bilo iz njega podeljenih Trstu in Gorici 11 milijard 310 milijonov lir; med tem je bilo vrnjenih za 2,5 milijarde lir. V skladu je danes 48 milijard lir.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
— Indija — Pakistan: Učka 5. spt., Lovčen 5. septembra.
— Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: \ Lovčen 5. sept., Radnik 15. oktobra.
— Sev. Kitajska — Japonska: Lovčen 5. sept., Radnik 15. oktobra.
— Sev. Evropa: Pula 28. avg.
— Sev. Afrika: Pula 29. avg., Slovenija 1. septembra.
— Sev. Amerika: Slovenija 1. sept.
— Perzijski zaliv: Vis 16. sept.
— Južna Amerika: Nikola Tesla 10. septembra.
KVARNERSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — Mehiški zaliv: Kastav 15. septembra.
nom, toda prepovedana jim mora biti vsaka raztegnitev prodajne dejavnosti.
OJAČENO NADZORSTVO V PREHRANJEVALNEM SEKTORJU
V teh vrročih mesecih so javni organi zelo ojačili nadzorstvo nad prodajo prehranjevalnih artiklov. Tako je upravna policija napravila precejšnje število ogledov v trgovinah jestvin, v javnih lokalih in v večjem številu manufakturnih trgovin. Zato opozarjamo člane trgovce raznih sektorjev, da se strrogo ravnajo po zdravstvenih predpisov in drugih, da se tako izognejo precejšnjim denarnim globam.
Smrt tržaške književnice
V zdravilišču na Golniku je umrla slovenska pisateljica Mara Samsa.
Rodila se je v Trstu leta 1906. V Tolminu je že pod Italijo končala učiteljišče in nato poučevala, otroke po primorskih vaseh. Čakalo jo je burno življenje, ki so ga bili deležni slovenski izobraženci za časa fašizma in oborožene borbe proti njemu. Borila se je vse svoje življenje proti krivicam nad našim narodom. Dala je pobudo za razne slovenske publikacije ter je pri njih sodelovala z vso svojo dušo.
Pred kratkim je izšla njena knjiga »Trst je klicali«, v kateri se zrcali vsa njena ljubezen do domovine in do slovenskega naroda. Po ponovnem zdravniškem posegu je njena življenj ska sila popustila. Pokopali so jo na Kontovelu nad Trstom.
KRAS JE PRIVABIL TUDI LUKEžICA
Lukežič se nam je topot v Kopru predstavil z vrsto 20 risb, ki so deloma akvarelirane. S temi perorisbami, ki so vešče prekrite z akvarelno tehniko, je dosegel Lukežič lep barvni in pro-storninski učinek posebno pri risbah: Repentabor, Žito na Krasu, Kras pozimi, Čolni v Lignanu,- Sesljan, Mlade smreke na Krasu. Kras je Lukežiča v zadnjem času speljal daleč od njemu priljubljenih obmorskih in solinskih motivov, vendar je slikar dokazal, da najde primernega slikarskega navdiha tudi sredi samotarskega kraškega razpoloženja. Kras je bogat z umetnostno motiviko, samo razumeti ga je treba in se z ljubeznijo poglobiti v njegovo odbijajočo in obenem vabečo kamnito stvarnost.
Kosovel je doslej naš Kras najbolje razumel, Spacal se je v njegovi sivini lirsko najbolj razmahnil, pa tudi Lukežič dokazuje, da zna črpati iz kraškega sveta snovi za svojo slikarsko govorico, ki nas prepričuje. O tem nam govore, poleg prej navedenih risb, tudi druga razstavljena dela, kot na primer: Kraška pokrajina, Kras, Po Krasu, Kraška vas, Pod Repentabrom. Več risb je razstavljalec posvetil tudi borbi kraškega človeka za obstanek; tem primerno simbolično zajetim motivom je Lukežič dal naslov: Žito. Kanin je s svojo skalnato mogočnostjo manj vplival na Lukežičevo slikarsko čustvenost, ki se je zgovorneje razlila po risbah s kraško tematiko. Tenki rtič in Ribiške koče v Lignanu nam kažejo že znanega Lukežiča iz prejšnjih razstav, na katerih so nas olja pritegovala zaradi značilnih sivkastih, umazano rumenih in modrovioličastih tonov.
Svojemu Trstu se je Avrelij Lukežič oddolžil z lepim Motivom iz Skednja in mogočno učinkujočimi Škedenjskimi plavži, pri katerih se je omejil na čr-nobelo izraznost, ki najbolje ustreza zasnovani umetniški zamisli.
SREDNJEVEŠKE FRESKE NA SLOVENSKEM
Zlasti po drugi vojni je kulturni svet postal pozoren na jugoslovanske srednjeveške freske, ki so se ohranile pred krutim zobom časa v mraku stoletnih srbskih in makedonskih samostanov, ter po večinoma podeželskih slovenskih in hrvaških cerkvicah. Večkrat jih je sicer oskrunil neusmiljeni belež, toda prav temu se moramo danes zahvaliti, če so se nam ohranile edinstvene slike na presno. Te so dokaz žive kulturne preteklosti, ki se na jugu usklaja z izročilom bizantinske umetnosti, pri nas pa bistveno dopolnjuje sliko gotske fre-skantne umetnosti na Zahodu.
Po razstavi, ki je bila leta 1950 v Parizu, so v Jugoslaviji začeli s smotrnim kopiranjem teh umetnin in s tem
NAŠE SOŽALJE
V Sovodnjah je umrla Gizela Tomšič; v Ljubljani pesnik Pavel Golja; v Gabrijah Peter Petejan, v Cerov-Ijah Marija Legiša roj. Kobau, v Štandrežu Ana Perfoglia vd. Makuc; v zdravilišču na Golniku je umrla tržaška književnica Mara Samsa.
nadaljevali z delom, ki si ga je že po koncu prve svetovne vojne zamislil slovenski slikar Matej Sternen, čigar delo pa je bilo bolj slučajnostno. Narodna galerija in Mestni muzej v Ljubljani pa zdaj to delo opravljata načrtno. Mestni muzej je začel s kopiranjem dei Janeza Ljubljanskega, Narodni muzej pa z znamenitimi freskami iz Bo-dešč. .
Narodna galerija kopira po določenem načrtu najpomembnejša slikarska dela na presno od 13. do 16. stoletja. Razstava najboljših takšnih del je že mesec dni odprta v razstavnih prostorih Narodne galerije v Ljubljani in sodi med izbrane prireditve Ljubljanskega festivala. Razstavljenih je tudi mnogo fresk, ki so bile skoraj 400 let skrite pod varovalno plastjo ometa in bele-ža, in ki so jih odkrili šele nedavno, kot na primer freske iz cerkve na Bregu pri Preddvoru, pri Sv. Janezu v Bohinju, na Selu pri Žirovnici, v Hrastovljah itd.
Vsak obiskovalec se takoj prepriča o bogastvu in izrednem pomenu teh fresk za slovensko umetnostno zgodovino, saj ni bilo možno, da bi nam kar čez noč in iz niča vzklili izredni slikarski talenti kakšnega Berganta, Tominca, Kobilice in Groharja!
Razstavljene freske, ki so večinoma naslonjene na versko motiviko, nas presenečajo s svojo realistično izpeljavo. Naj glede tega navedemo: Peklensko žrelo (1440-1450), Suha pri Škofji Loki, Mesto - podstrešje župne cerkve (1456, Muljava), Pohod sv. Treh Kraljev (1467, Mače nad Preddvorom), Marijino rojstvo (okoli 1520, iz cikla 12 prizorov iz Marijinega življenja v cerkvi Sv. Primoža nad Kamnikom), Delo (1490, mojstrovina Johannesa iz Ka-stva v Hrastovljah), Kmečki obrazi (1456, odlomek iz pridige apostola Pavla, Muljava pri Stični), Mrtvi ples (1513, Hrastovlje), Sonce in luna (Hrastovlje), Sv. Katarina in sv. Doroteja (ok. 1420, Ptujska gora), Ladislavova legenda _ Bitka s Kumani (1389, Turnišče), delo Janeza Aquile iz Radgone.
Jj.
!lllllll!lllll.llllllllllllll|!||l|lllllll!lllllllllll!|ll||ll:;:r[||j|l|||||l!||ll!l|l||ll||!ll!l!l||||l||
VIDEL SEM HAIEA SELASIJA
Slučaj je hotel, da sem bil prejšnjo sredo po opravku v manjši tovarni na križišču cest proti Kopru in Portorožu. Upravnika ni bilo v tovarni, pa sem odšel na križišče pogledat, zakaj se je tam zbrala množica radovednežev. Čez 10 minut se pripelje Hajle Selasje, so rekli, in sicer na poti iz tovarne Tomos dalje proti Ljubljani. In res, kmalu smo ugledali izvidnico na motorjih, sledil je črn avtomobil z raznimi oficirji, še drugi in nato avtomobil s Haj-lem Selasjem (na desni) in Titom. Nato še nekaj avtomobilov in iz zadnjega med njimi je v pozdrav zamahnil še etiopski poslanik. Vsaj tako je bilo rečeno. Tito in cesar sta s smehljajem na ustih odgovarjala pozdravom. Ob cesti so stale velike table v pozdrav cesarju v etiopščini.
Vse je poteklo mirno in brez vsakega hrupa. Večji živžav je moral biti prej, ko je cesar odhajal iz mesta v tovarno Tomos ter se je tam zbrala velika množica ljudi.
Vse se navadno odigra tako naglo, da se gledalec niti ne zaveda važnosti podobnih srečanj in obiskov. Ob takih priložnostih zanimajo gledalce le ljudje. Hajle Selasje kot človek: kakšen je, njegova zunanjost, kakšen je njegov izraz, ali je velik, ali majhen in kako se drži. Gledalci ne mislijo na politični pomen podobnih obiskov. Ne mislijo na vlogo Jugoslavije kot nevtralne države, ki odbija bloke in daje pobudo za združevanje med državami s podobnimi nazori.
Pozneje si je Hajle Selasje na poti z Gorenjskega ogledal tudi Novo Gorico. Italijanski listi so zabeležili potovanje svojega nekdanjega nasprotnika in zmagovalca nad Mussolinijevim imperializmom brez posebnih komentarjev. Selasje napravlja vtis preprostega in resničnega demokrata.
L. B.
SEDE 2. TRST - Ul. ICA FARIO FILZI ST. tOM. - TELEFON ST. T«-«J
IDVTiOSPOrAR.SKF.GA ZDRl I7FN.IAI
Iz zgodovine jeseniške železarne
h.
GOSPODARSKA KRIZA LETA 1873
Toda leta 1873 je prišlo do hudega preobrata. Vso evropsko celino je zajela takrat huda gospodarska kriza kot posledica divjih borznih špekulacij in nesolidnega ustanavljanja podjetij. Gane železa so se pričele rušiti, kupci so razveljavljali naročila ali pa so zašli sami v finančne težave. Tako je prišlo do splošnega zastoja v gospodarstvo!.
IZUM V JAVORNIŠKEM PLAVŽU
V tem težkem razdobju je nekaj časa držala podjetje nad vodo proizvodnja feromangana. Tehnični postopek za pridobivanje feromangana v plavžu je izumil prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe Lambert Pantz. Bil je poprej v službi pri Zoisovih kot upravitelj železarne in rudokopov v Bohinju, a po združitvi obratov v posestvi nove družbe je postopoma prevzel tehnično vodstvo vseh njunih železarskih obratovališč. S posebno vnemo se je posvetil vprašanju izboljšanja kakovosti izdelkov. Na Javorniku je delal poskuse z manganovo rudo, ki jo je družba pridobivala na Begunj-ščici, in leta 1872 se mu je posrečilo izdelati v javorniškem plavžu feroman-gan z 10-12% mangana. Kasneje mu je celo uspelo dvigniti odstotno razmerje mangana na 37. Na dunajski svetovni razstavi leta 1873 je Kranjska industrijska družba za razstavljeno surovo železo s 35% mangana prejela kolajno in diplomo, dočim se je njena konku-rentinja, neka švedska železarna, mogla postaviti pri svojem izdelku le z 20%.
Izdelava feromangana v plavžu z razmeroma — za tedanje čase — visokim odstotkom mangana je bil velik uspeh, ki je zbudil živahno zanimanje v strokovnem svetu in zagotovil podjetju precej naročil tudi še v dobi nastopajoče krize. Toda način izdelave ni mogel ostati dolgo v tajnosti. Posebno francoska železarska industrija se je zelo zanimala za novi postopek, poslala je svoje strokovnjake na Javornik, da si ogledajo stvar, in kmalu jim je
uspelo pridobivati feromangan s še višjim odstotkom mangana.
ŽICNICA ZA DOVAŽANJE RUDE, OGLJA IN LESA
Druga tehnična novost, ki si jo je zamislil ravnatelj Pantz in ki je tudi nekoliko olajšala družbi prehod skozi dobo hudega mrtvila, je bila žičnica za prevoz manganove rude z Begunj-ščice v dolino. Pantz je zanjo sam izdelal ves načrt in je leta 1873 osebno vodil gradnjo žičnice. Njegova konstrukcija je bila bistveno različna od tedaj znanih žičnih prenosnih naprav. Imela je samo eno napeto žično vrv za prenos tovora in vsako oporišče je služilo obenem tudi kot izogibališče za prazne in polne vozičke. Od rudišča na Begunjščici do skladišča v dolini je tovor po žičnici potreboval le osem minut in z njo je bil omogočen prevoz velikih količin rude, ki so bile potrebne na Javorniku za izdelavo feromangana. Stroški prevoza z žičnico so bili za več kot polovico nižji od prejšnjih stroškov prevoza s sanmi, z všteto amortizacijo naprave vred. Žičnica je Pantzu bila patentirana in konstrukcija je zbudila v tehničnem svetu povsod mnogo zanimanja. Konstrukterji žičnih naprav so pogostoma prihajali iz inozemstva, da si ogledajo obratovanje nove žičnice Kranjske industrijske družbe.
V poznejših letih je Pantz zgradil še druge žičnice. Po njegovih načrtih je bila zgrajena tudi prva žičnica za prevoz lesa in oglja v Podkoritah (1876), žičnica iz Ukance na Komno (1883), žičnica čez Komarčno steno in končno žičnica na Gorjušah (1889), po kateri so odpremljali les in oglje s Pokljuke v dolino.
DELAVCI SO ODŠLI Z NJIM
Pantz je bil neutrudljiv. Vedno je bil na poti od obrata do obrata in dajal navodila za zboljšanje kakovosti izdelkov. Imel je avtoritativen nastop in
v svoji stroki ni popuščal nikoli nasproti ugovorom laikom. Zato je pogostoma naletel na odpor in v upravnem svetu ni imel popolne zaslombe. Na-sprotstva so se posebna zaostrila pri gradnji prve martinske peči na Savi in zaradi teh nesoglasij je bil Pantz prisiljen predčasno zapustiti mesto tehničnega ravnatelja (1889), čeprav ga je ravnatelj Karl Luckmann v takem sporu prejšnje leto vzel v zaščito in pri tej priliki priznal njegove zasluge za podjetje. Pantz sodi v zgodovini železarne brez dvoma med nadpovprečne pojave vodilnih tehničnih sodelavcev. Bil je tudi pri delavstvu priljubljen in nekateri mlajši delavci so po njegovem odhodu odšli za njim z Jesenic in Javornika v druge kraje, kjer je bil kasneje zaposlen.
DOLGOTRAJNA DOBA SUHIH LET
Krizi iz leta 1873 je sledila dolgotrajna depresija. Tedaj bi bila morala družba izkoristiti nizke cene in razpoložljive delovne moči za modernizacijo zastarelih obratov, toda finančnih sredstev za take investicije ni bilo, ker je družba z nakupovanjem posestev, rudnikov in naprav povsem izčrpala svoje moči. Delničarji tudi niso bili pripravljeni vlagati v podjetje nov denar, svojega kroga niso nameravali razširiti, a kredit, ki bi ga družba mogla najeti pri Kranjski hranilnici ni prihajal v poštev za industrijske investicije.
Svoj sedež in vodstvo celotnega poslovanja je družba še naprej vdrževa-la v Ljubljani. Središča njene uprave je bil še vedno ljubljanski parni mlin, njena posest je pa obsegala velike gospodarske, rudarske in industrijske komplekse na Gorenjskem in na Hrvaškem. Tako podjetje gospodarsko pravilno voditi je bila težavna stvar in koncentracija poslovanja je morala zadevati ob ovire, ki so bile utemeljene v stvarnih lokalnih okolnostih, saj je
uprava' tedaj obsegala štiri plavže in devetnajst drugih obratovališč v štirinajstih raznih krajih, ki so prometno le slabo bili povezani. Finančni uspeh poslovanja je bil zato le prva tri leta po ustanovitvi delniške družbe nekako zadovoljiv, nato pa dolgo vrsto let porazen.
ŽELEZARNO JE VODIL 37 LET
Podjetje je vodil že od začetka ravnatelj Karel Luckmann, sin podjetnega Lamberta Karla Luckmanna, ki je zasidral ljubljanske Luckmanne prav trdno v trgovini, industriji, rudarstvu in v denarnih zavodih na Kranjskem. Ko je oče ustanavljal Kranjsko industrijsko družbo, je bil sin ravnatelj parnega mlina, ki ga je družba potem prevzela, a tudi novo veliko podjetje je Karl Luckmann vodil še naprej iz
IMP0RT TRST -
Telef.: 32-070, 28-352 Telege.: CIGIERHI!
ljubljanskega parnega mlina tja do leta 1890, ko je modernizacija železarskih obratov na Gorenjskem nujno zahtevala prenos ravnateljstva v bližino o-bratovališč. Poprej je prihajal le od časa do časa na Jesenice in zlasti na Javornik, kjer je dal prejšnjo Zoisovo grajščino preurediti in opremiti za u-dobno bivanje članov upravnega sveta. Kranjsko industrijsko družbo je vodil 37 let, do svoje smrti (1906). Bil je kon. servativnega značaja, pristaš patriarhalnih delovnih metod, toda v gospodarskih stvareh je bil realistično usmerjen. Od leta 1878 je bil poslanec v Kranjskem deželnem zboru, v katerem je zastopal veleposest, do leta 1895 je sodeloval tudi v upravi Kranjske hranilnice. Kot član železniškega sveta na Dunaju se je zavzemal za drugo železniško zvezo Trsta z zaledjem in morda je bila največ njegova zasluga, da je bila izbrana trasa čez Jesenice in Bohinj.	Dr. O.
TRIKSTH	EXP0RT
Via ilcilu (ieppa, IVI. 9 C P. 105
(Nadaljevanje sledi)
Mriaimpes
Delniško društvu
S e rt e ž : Trst, ul. Gcppa 9/III - Tel. 38-770, 28-352
UVUZ-IZI/0Z IUDUSTHISKIH HRTI RALA ROMDENZACIJEI U DRUGIM SERT0R1MA
----------Cpt« Cr* R*---------------—
Clonmicrcio generale e rappresentanze
rt. x o. z.
Avtobusne proge
TRST — SEŽANA — LJUBLJANA
Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SAT) in ob 18. uri (SAP). — V sobotah in nedeljah gre proga do Bleda. Prihod na Bled ob 11.30; odhod z Bleda ob
15.45.
Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob 6.30 (SAP) in ob 17. uri (SAT).
Odhod iz Sežane: proti Trstu ob 8.30.
ZAGREB — TRST
Odhod iz Zagreba dnevno ob 5.30; prihod v Trst ob 10. uri.
Odhod iz Trsta ob 16. in prihod v Zagreb ob 20.30.
(Croatia trans) TRST — SEŽANA
Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19.
Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30.
,	(Sat - Sara - Slavnik)
LJUBLJANA — POSTOJNA — GORICA Ob delavnikih.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (Sap)
TRST — OPATIJA — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30.
Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16.30.
(Sara - Autotrans)
TRST — HERPELJE - KOZINA
Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 13.00 in 19.00. Odhodi iz Herpelj v Trst: ob sobotah ob 9.00 in 14.30, ob torkih pa ob 8.15 in 14.30.
(Slavnik - Autovie Carsiche) TRST — PESEK
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (Autovie Carsiche)
TRST — FERNECE
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30,
10.45,	13.10, 18.00; ob praznikih pa ob 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13.10, 13.50,
14.30,	15.00, 15.30, 16.00, 16.30, 17.00,
17.30,	18.00, ISlSO, 19.00, 19.30, 20.00,
20.30,
TRST — ŠKOFIJE
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40,
6.00,	7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15,
14.30,	16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 23.25. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 22.15, 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia).
TRST — KOPER Vozi vsak dan
Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00.
Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45,
14.00,	15.00, 17.50, 18.00.
(Torta . Slavnik)
TRST — PULJ
Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.25 in
15.00,
Odhodi iz Pulja v Trst: ob 6.30 in 16.00.
(Autosaobračaj - Torta)
TRST — BUJE
Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00.
(Torta - Istra auto)
TRST — UMAG
Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter
18.30,
Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob
7.30,	11.15, 15.15, 18.05.
(Istra auto)
GORICA — SOLKAN
Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 in ob 16.30.
Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. uri.
(F. Ribi)
GORICA — ŠEMPETER — VRTOJBA
Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob 14.00. Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16.00.
GORICA — ŠTEVERJAN — MEDANA
Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 7.
uri, 12.30 in ob 16. uri.
Odhod iz Medane: ob 8. uri, 13.30 in ob 17. uri.
Odhod iz Gorice ob praznikih: ob 14.30,
16.30,	18.30, 20.30, 22.00.
Odhod iz Števerjana: ob 15.00, 17.00,
19.00,	21.00, 22.30.
GORICA - TOLMIN - BOVEC - TRBIŽ
Vozi vsak dan, kadar je prehod čez Predil odprt.
Odhod iz Gorice: ob 16.30.
Odhod iz Trbiža: ob 5.15.
(F. Ribi)
TRST — DUTOVLJE — AJDOVŠČINA
Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 6.45.
Iflabl&di/ifij kotdl 'ie ptipolocajo
Hotel COLOMBIA
Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj.
Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni).
Hotel ADRIA
Trst, Capo dl Piazza 1 - Tel. 36478 (Plazza Unltš) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni).
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar.
Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, •-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine I
Stran 6
GOSPODARSTVO
26. avgusta 1^'
TRŽNI PREGLED
Stali j anski trgr
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je poletni premor že mimo. Prekupčevalci že prihajajo na trg, tako da je bilo njihovo povpraševanje po kmetijskih pridelkih te dni precej živahno, zlasti glede nekaterih vrst blaga, kakor na primer olivnega olja in boljših vrst koruze. Na trgu z živino so cene v glavnem kljub povečanemu povpraševanju ostale na prejšnji ravni, pri teletih in boljših vrstah goveda pa so precej poskočile. Pri nekaterih vrstah živine so cene celo nazadovale. Na trgu z vinom so po daljšem času zabeležili ponovno poživitev povpraševanja, cena pa je ostala neizpremenje-na na prejšnji ravni, ki je nekoliko nižja kakor lansko leto v tem času. Pri žitaricah cene nihajo. Na trgu z mlečnimi izdelki so se cene skoraj vseh vrst sira pričele rahlo dvigati; najbolj čvrsto pa se drži cena masla in trdih vrst sira (zlasti grana). Povpraševanje po krmi je popolnoma zamrlo. Cene so ustaljene in prodajalci niso mogli razdati svojega blaga zaradi obilice zelene krme., ki je imajo živinorejci po vsej državi dovolj. Povpraševanje po kavi se je v preteklem tednu znatno povečalo, zaradi česar so se tudi cene popravile. Kakao je ohranil prejšnje cene. Na trgu z naravno svilo je popolno mrtvilo. Zelenjave in sadja je še vedno dovolj, četudi se je v zadnjem času izvoz tega blaga povečal in kljub velikemu številu turistov v državi. Znano je namreč, da turisti uživajo mnogo sadja. Živahnost na trgu se stopnjuje in opazovalci predvidevajo znatno nihanje cen v prihodnjih dneh.
ŽIVINA
VIDEM. Navajamo cene za kilogram žive teže na viru proizvodnje: voli I. 310, II. 280-295, krave I. 285-295, II. 250 do 265, III. 180-200, biki I. 320-340, II. 285-300, junci I. 315-330, II. 290-305, teleta I. 325-350, II. 295-315, mlada teleta I. 580-610, II. 520-540 lir za kg. Živina za vprego: voli 300-315, junci 320-335, teleta 345-395, (za rejo), breje krave 155-185.000 lir glava, krave za rejo 140 do 200.000, konji za vprego 140-145.000. Prašiči za zakol do 100 kg težki 315-330 lir kg, 100-150 kg težki 320-335, 150-250 kg težki 340-350. Suhi prašiči za rejo 12.500-15.500 lir glava, mladi prašiči 9 do 10.500, jagnjeta 480-500 lir kg, koze 90-100, ovni in ovce 155-170, živi zajci 380-420 lir kg, zaklani zajci s kožo 490 do 540, zaklani brez kože 550-600 lir kg.
KRMA
MANTOVA. Navajamo cene za blago na viru proizvodnje: seno z namakanega travnika 1800-1900, seno z naravnega travnika 1700-1800, pšenična slama v balah 800-850, otrobi iz mehke pšenice 3400-3500, otrobi iz trde pšenice 2800-2900, pogače iz koruze 4200 do 4400, lanene pogače 6800-7000, sveže pul-pe iz sladkorne pese pri tovarni sladkorja 80-100 Ur stot.
OLIVNO OLJE
SIENA. Olivno olje prve izbire do največ 1,20% kisline 660-690 lir kg, fino olivno olje do največ 2,50% kisline 630-660, drugovrstno olivno olje do največ 4% kisline 600-620 lir kg. Prvovrstno olivno olje 68.500-71.500 lir stot, navadno 58-60.000, semensko olje 40.000-
42.000,	olivno olje »rettificato B« 49.000 do 50.000 lir stot.
VREČE
ROVIGO. Cene veljajo f.co skladišče grosista: vreče iz jute 120x70 cm 800 do 830 g težke 260-270 lir kg, 700-730 g težke 260-270, 450480 g težke 260-270, vreče za krompir 300-330 g težke 270-280, rabljene vreče za krompir 120-125 lir vreča, rabljene vreče za otrobe 100 do 110, vreče za umetna gnojila 120x70 cm 470-475 g težke 260-270 lir kg (ali 143-145 lir vreča), papirnate vreče 50% 50-55 lir vreča, velike papirnate vreče, trojne 55-60 lir vreča.
VINO
CASALE MONFERRATO. Rdeče namizno vino 4500-5000 lir hi, hdeče vino lanske proizvodnje 10-11 stop. 5400-5600, belo vino 10-11 stop. 6000-6600, barbera-to 11-12 stop. 6200-6500, barbera 12-13 stop. 7200-8000, barbera ekstra 13-14 stop. 8500-9300, freisa sladko 7800-8400, freisa ekstra 1600-1270 11.600-12.700, beli mo-škat ekstra 13-13.500, grignolino ekstra 12-13.500, krajevno vino 10-11 stop. 5600 do 6300 lir M.
ŽITARICE
CASALE MONFERRATO. Fina krajevna mehka pšenica novega pridelka 5700-5850 lir stot, dobra mercantile 5500 do 5600, mercantile 5300-5450, trda pšenica (f.co mlin) 8800-8900, krajevna koruza 46004800, ameriška hibridna koruza 44004600, oluščeni ječmen krajevnega pridelka 5300-5450, inozemski ječmen 44004500, oves krajevnega pridelka 4200
VALUTE V	MILANU	
	13-8-59	24-8-59
Dinar (100)	99.—	90,—
Funt šter.	5875,—	5875,—
Napoleon	4350,—	4425,—
Dolar	620,60	619,60
Franc. fr. (100)	126,58	125,02
Švicarski fr.	143,80	143,76
Avstrijski šil.	24,06	24,01
Funt šter. pap.	1744,50	1741,40
Zlato (gram)	704,—	704,—
BANKOVCI	V CURIHU	
24. avgusta 1959		
ZDA (1 dol.)		4,30%
Anglija (1 funt šter.)		12,07%
Francija (100 fr.)		0,865
Italija (100 lir)		0,69 3/8
Avstrija (100 šil.)		16,55
ČSR (100 kron)		14,00
Nemčija (100 DM)		102,95
Belgija (100 fr.)		8,49
Švedska (100 kron)		82,50
Nizozemska (100	fl.)	114,00
Španija (100 pezet)		7,00
Argentina (100 pezov)		4,90
’’ Egipt (j funt šter.)		8,08
Jugoslavija (100	din.)	0,55
do 4300, moka iz mehke pšenice starega in novega pridelka, čista teaž f.co skladišče kupca, tipa »00« 9250-9400, tipa »0« 8300-8500, tipa »1« 7600-7700, pšenični zdrob tipa »0« 11.200-11.400, tipa »1« 10.400-10.600, tipa »2« 9900-10.100, koruzna moka (f.co mlin) 5400-5600, presejana 6000-6100, fina 6300-6600, prvovrstna 6800-6900. Riž: G. Rossi 5900 do 6100, Roicarolo 5300-5400, Pierrot 5400-5700, Ardizzone 5300-5700, navaden riž 6000-6300, Maratelli 6000-6300, Rizzotto 5900-6300, Allorio 5600-5900, Razza 77, 5800-6200, Balillone 5700-5900, Sesia 6000 do 6300, Arborio 6500 6800. Finejše vrste riža: navaden riž 10.200-10.600, Pierrot 10-10.500, Ardizzone 10.200-10.600, Maratelli 10.800-11.200, Balillone 10-10.500, Rizzotto 10.900-11.300, Razza 77 11.700 do 11.900, R. B. 11.300-11.900, Arborio 13.000 do 13.600, Roncarolo 11.900-12.700.
KIS
CASALE MONFERRATO. Cene veljajo f.co tovarna: kis iz vina 5% kisline 60-75 lir liter.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 80-100, rdeča repica 38-72, korenje 54-72, zelje 48-84, čebula 2542, zdravilna zelišča 120-150, nov fižol tipa Vigevano 120-168, fižol Bobi 72-120, cikorija 36-84, endivija krajevne vrste 84-144, endivija od drugod 60-84, melancane 20-36, krompir Bologna 25-29, paprike zelene tipa Vighera 36-60, rumene paprike 70-120, paradižniki Riviera 30-60, paradižniki gladke, okrogle vrste 3848, podolgovaU 3042, petršilj 60-96, zelena 36-60, bučice krajevne vrste 60-96, od drugod 48-72, buče 30-40, kumarice 14-28.
Smokve 60-96, hruške navadne 36-60, Coscia L 102-108, II. 60-84, William ekstra 108-132, I. 72-102, breskve ekstra bele 108-144, rumene 96-120, prvovrstne bele 60-96, rumene 70-84, II. 2448, slive L 60-120, II. 3048, belo namizno grozdje Primus 114-144, I. 84-108, Moscato Terracina 108-156, Panse 66-96, črno grozdje »ameriško« 102-120, prvovrstne pomaranče 180-264, limone I. 96-120, II. 60-84, melone 24-28 lir kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
FERRARA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvod 1959 v
V	preteklem tednu so na mednarod-n h trgih s surovinami napredovali cin, kavčuk in volna. Baker je popustil, žito in bombaž pa sta ohranila v bistvu stare cene.
ŽITARICE
V	Chicagu je oena pšenici v tednu do 21. avgusta popustila od 180% do 189% na 189% stot. dolarja za bušel, proti izročitvi v septembru; tudi koruza je nekoliko popustila, in sicer od 120 1/8 na 118 7/8 stot. dolarja za bušel. V poslovnih krogih je zbudil veliko pozornost predlog predsednika republike Eisenhowerja, naj se državna podpora pridelovalcem žita zniža; parlament bo o tem sklepal šele proti koncu leta. Zaloge pšenice so velike ter so L julija dosegle 1300 milijonov bušlov. Do srede prihodnjega leta se bodo zaloge utegnile povišati še na 1500 milijonov bušlov.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	zadnjem tednu je cena sladkorja zopet nekoliko popustila, in sicer od 2,88 na 2,85 stot. dolarja za funt. Mednarodni odbor za sladkor še vedno proučuje v podrobnostih vprašanje, kako bi se dal praktično omejiti izvoz in s tem doseči višjo ceno. Cene se gibljejo pod vtisom vesti o izredno dobri letini, ki jo cenijo na 52,7 milijona ton, to je za 5,5 milijona ton več, kakor je znašal lanski svetovni pridelek. Po raznih cenitvah naj bi se tudi svetovna poraba sladkorja dvignila, toda samo za 2 milijona ton.
Kava je v New Yorku nazadovala od 65,85 na 65,80 stot. dolarja za funt. Cena kakava se je v New Yorku v tednu do 21. avgusta dvignila, in sicer od 32,85 na 33,85 stot. dolarja za funt. Svetovni pridelek v sezoni 1958/59 cenijo na 870.000 ton, medtem ko je lanski dosegel 759.000 ton. Poraba naj bi dosegla 857.000 ton, medtem ko je lansko leto znašala samo 823.000 ton.
VLAKNA
Pri bombažu niso v New Yorku v preteklem tednu zabeležili posebnih sprememb. Cena je le za malenkost popustila, in sicer od 33,15 na 33,10 stot. dolarja za funt. V New Yorku računajo, da bodo letos posejali večjo površino bombaža, in sicer 61 milijonov akrov, to je 2 milijona akrov več kakor prejšnje leto. Poraba v Združenih ameriških državah je letos v juliju dosegla 640.000 ton. V sezoni od 3. avgusta 1958 do 2. avgusta 1959 je potrošnja dosegla 8,640.000 ton, v prejšnji sezoni pa 7,973.000 ton. Volna se drži trdno. V New Yorku je cena v tednu do 21. avgusta napredovala od 131,5 na 133 stot. dolarja za funt; v Roubaixu na Francoskem od 1435 na 1460 frankov za kilogram.
KAVČUK
Cena kavčuka še vedno napreduje. V tednu do 21. avgusta je v New Yorku
škatlah po 10 kg 130-140 lir kg, v škatlah po 5 kg 135-145, v škatlah po 1 kg 145-155, v škatlah po % kg 155-165, v tubah po 200 g 210-220 lir, v tubah po 100 g 290-310; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvod 1959 v sodih po 2 stota 120-130 lir kg, v škatlah po 10 kg 145-155, v škatlah po 5 kg 150 do 160, v škatlah po 1 kg 160-170, v škatlah po % kg 170-180, v tubah po 200 g 220-230, v tubah po 100 g 300-320.
PERUTNINA IN JAJCA
PARMA. Prvovrstni piščanci 600-650 lir kg, navadni 550-600, kokoši 650-700, purani 750-800, gosi 300-350, mladi purani 550-600, pure 550-600, pegatke 750 do 800, mlade race 450-500, golobi 650-700, sveža jajca krajevne proizvodnje 27,50-28 lir jajce, II. 24,75-26, navadna 24-25,50; sveža inozemska jajca 19-24,50.
MLEČNI IZDELKI
CHIVASSO Industrijsko mleko 42 Ur kg. Prvovrstno maslo 800-810 lir kg, lombardsko maslo 730-740, krajevno maslo 750-760, emilijsko 720-730, sir Reggiano 1957 830-870, 1958 750-760, sir grana iz Lodija 1957 780-790, 1957/58 720-730, 1958 710-730, 1958/59 660-680, sir grana svež 500-510, sbrinz izven soli 480 do 510, postan 560-590, emmenthal izven soli 500-510, postan 560-600, švicarski emmenthal 680-710, provolone svež 490-500, postan 540-560, provolone druge izbire svež 460480, postan 500-530, italico svež 390400, postan 450460, cre-soenza svež 300-310, postan 390400, gorgonzola svež 280-290, postan 450470, ta-leggio svež 330-340, postan 410450, sirčki švicarskega tipa 6 kosov 120-180, svež osoljen sir 120-130, postan 180-200. Kondenzirano mleko v prahu (sladko) v škatlah po 185 g 140-145 lir, v škatlah po 10 kg 330-340 lir kg, v sodih 30-100 kg 300-320 lir kg.
SMOLE IN GUMI
MILAN. Cene za kg blaga (blago ponovno stehtano) f.co skladišče (uvozna carina vračunana): Airdried 596, RSS 1 576, RSS 3 565, RSS 4 560, RSS 5 546, Blanket C 540, Skim Blanke 530, Skim Fume 1 500, Fiat Bark 480, Thick crepe 614, Thin crepe 626, Yellow 1 580, White thin crepe cuttings 580, Sole crepe cuttings 620 lir kg.
za vrsto lateks RSS št. 1 napredovala od 39,40 na 40,60 stotinke dolarja za funt. Mednarodna skupina za prouče-vanze kavčuka ceni svetovno potrošnjo naravnega gumija na 182.500 ton v mesecu juniju, medtem ko je v maju dosegla 170.450 ton in v juniju 1958 172 tisoč 500 ton. Zaloge so se zmanjšale in znašajo samo 600.000 ton; od začetka leta so se zmanjšale za 35.000 ton.
KOVINE
Med barvastimi kovinami vzbuja največjo pozornost gibanje cen elektroli-tičnega bakra. Kljub veliki stavki, ki je zadela v Ameriki 75% proizvodnje bakra, se cena ni dvignila, temveč je celo nazadovala. Le pri podjetjih Ana-conda se je stavka zaključila. V Nevv Yorku je cena v tednu do 21. avgusta nazadovala od 31,15 na 30,54 stotinke dolarja za funt.
Svinec je 21. avgusta notiral v New Yorku 12 stot. dolarja za funt, prav toliko kakor prejšnji teden, medtem ko je cink notiral 11. stot. dolarja. Antimon Laredo 29 (prejšnji teden 29) stotink dolarja za funt; lito železo neiz-premenjeno pri 66,41 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50; staro železo povprečni tečaj 30,83 (prejšnji teden 30,83). živo srebro 234-236 dolarjev za steklenico (prejšnji teden 234-236).
Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji dne 21. avgusta v DM za 100 kg: Cin, Duisburg 967-977, svinec osnova Nevv York 19. avg. 110,82, osnova London 84,97-85,11, osnova East St. Louis 19. avg. 101, osnova London 99,30-99,50; elektrolitični baker za prevodnike 281-284; svinec v kablih 91-92, aluminij za prevodnike 225-227.
UGODNA SVETOVNA KONJUNKTURA ZA CIN
Cin se v cenah čedalje bolj utrjuje; v Nevv Yorku se je njegova cena v tednu do 21. avgusta dvignila od 101,75 na 102,50 stot. dolarja za funt. Svetovna potrošnja je junija znašala 14.000 ton, ter je bila ena izmed najvišjih v povprečju zadnjih let. V ZDA je dosegla 4.995, ter je bila najvišja od aprila leta 1957. Letošnjo svetovno proizvodnjo (za vse leto 1959) cenijo na 145.000 ton, medtem ko bo po angleških cenitvah proizvodnja dosegla samo 104.500 ton. Izvoz iz Sovjetske zveze naj bi letos dosegel 13.500, iz Kitajske pa 1500 ton. Prav zaradi tega izvoza ne bo primanjkljaj v zahodnem svetu tako visok, kakor bi bil sicer, ter bo znašal
21.000	ton.
PRVI VELESEJEM V BRAZILIJI, V Rio de Janeiru bodo 7. septembra slovesno odprli prvo mednarodno razstavo industrije in trgovine. Brazilci gradijo veliko poslopje, ki bo zavzemalo 32.000 kv. metrov in ki bo na razpolago vsem razstavljalcem. Poleg pokrite, bodo ti lahko izkoristili še
53.000	kv. m. odkrite površine. Brazilska vlada je dala na razpolago 6,5 milijona dolarjev za nakup strojev in tujih izdelkov sploh.
MEDNARODNA	TRŽIŠČA		
CHICAGO	3.8	12/8	24.8
Pšenica (stot. dol. za bušel)		• • 190.3/,	189.‘/2	191-78
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . 120.-	1107/8	118.78
NEVV YORK			
Baker (stot. dol. za funt)			. .	29.S0	30.-	30,-
Cin (stot. dol. za funt)			. - 102.	101.75	103.-
Svinec (stot. dol. za funt)		. - 12.	12,—	12.80
Cink (stot. dol. za funt)			. . 11.	11.—	11,-
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 20.80	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74,-	74 —	74.-
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . 33.SS	33 15	33 10
živo srebro (dol. za steklenico)		. . 234.—	237,—	228.-
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . .	. .	37,—	37,—	37,—
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)			237.‘/4	231.7,
Cin (funt šter. za d. tono)			. . ‘ —	793,—	793,—
Cink (funt šter. za d. tono) 		—	86.‘/4	85.78
Svinec (funt šter. za d. tono)		. . —	7L*/2	73.74
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . .	. . 480.50	480.50	482,—
tSCnik KMEČKE ZVEZE
Davki in bolnišKo zavarovanje
OBJAVE
Kmečke zveze in Kveze malih posestnikov
Prvega septembra bodo objavljeni spiski vseh tistih, ki so dolžni plačevati prispevke za kmečko pokojnino in za bolniško blagajno. V teh seznamih, ki bodo na vpogled 15 dni, bodo razvidna imena plačevalca (poglavarja družine) število delovnih dni in višina letnega prispevka za leto 1960. Vsak ima pravico ogledati si te sezname in, v kolikor ugotovi kakšno napako, vložiti priziv do 30. septembra. Posebno pozornost priporočamo osebam, katerih starši so že imeli kmečko pokojnino ali so za pridobitev te vložili vse listine in so med tem časom umrli. Za vsa pojasnila zglasite se v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9 pritličje.
BOLNIŠKO ZAVAROVANJE KMETA
Opozarjamo vse neposredne obdelovalce zemlje, da si ogledajo občinske sezname, objavljene v občinskem uradu, ki zadevajo bolniško zavarovanje. V te sezname morajo biti vključeni vsi tisti, ki dosežejo nad 30 delovnih dni na svojih kmetijah. V kolikor prizadeti niso vključeni v te sezname, naj se takoj javijo s posestnimi listi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9, pritličje. Opozarjamo, da poteče rok za vlaganje prizivov proti vključitvi ali izključitvi iz omenjenih seznamov, nepreklicno 20 dni po dnevu, ko je bili prvič seznam objavljen v občinskem uradu.
DRŽAVNI PRISPEVKI ZARADI SUŠE
Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v Trstu bo začelo prve dni septembra deliti državne prispevke med kmeti na Tržaškem, ki so utrpeli škode na krmnih posevkih v letu 1958. Za Tržaško ozemlje je vlada določila pomoč v višini izkupička od prodaje na trgu 3.000 stotov mehke pšenice. Prošenj, ki so jih smeli vlagati oškodovani kmetje, ki so imeli letos vsaj nekaj živine v hlevu, je bilo 1019. Kmetijsko nadzorništvo je odobrilo 948 prošeni, od tega 240 v tržaški, 143 v devinsko-nabrežin-ski, 71 v miljski, 148 v zgoniški, 59 v repentaborski in 287 v dolinski občini. Suša v letu 1958
je prizadejala kmetom in živinorejcem na Tržaškem za 65 milijonov lir škode. Državni prispevek bo znašal od 10 do 30% utrpele škode in se bo delil med kmeti v naslednjem razmerju: ena tretjina v prehranjevalnem blagu, dve tretjini pa v močnih krmilih.
Kmet in vrtnar konec avgusta
Na travnikih: Preorjemo vsa stara hirajoča deteljišča in travnike. Preorano površino gnojimo z fosfornimi in kalijevimi gnojili. Na vsak hektar zemljišča potrosimo 5-6 stotov fosfornih in 1 stot kalijevih gnojil. Na novino sadimo prezimne rastline, ki nam bodo dale zgodaj spomladi izdatno zeleno krmo za živino.
Na njivi: Sedaj je zadnji čas za strniščno setev, če so njive hudo zapleveljene, poorijemo plevel še, preden dozori, da se ne zaseje ponovno. Ta mesec je prikladen za setev rdeče detelje. Kopljemo krompir še, preden se izsuši cima. Gomolje pustimo, da se posušijo preden jih spravimo. Okopavati moramo čin-kvantin, ker v rahli zemlji raste hitro in zaključi mnogo hitreje svoj razvoj.
V	vinogradu: Rast trte se zaključi in zaradi tega tudi ni več potrebno škropiti vinogradov. Ob zaključku dela moramo spraviti škropilnico in namazati vse dele, ki se lahko kvarijo tako, da bo prihodnje leto škropilnica v redu. Sedaj redčimo trtne poganjke, jih prikrajšamo in odpremo pot sončnim žarkom, da pridejo do grozdov. Na vsak grozd moramo pustiti najmanj 6 listov, da se bo v jagodah nabralo dovolj sladkorja.
V	kleti: Vroča klet je zelo škodljiva za vino; zato naj bo klet podnevi zaprta, zračimo jo ponoči v hladnih urah. Kisanje vina preprečimo s tem, da ohranimo posode vedno polne, ali pa da na vsakih 100 litrov vina dodamo 10 gramov kalijevega me-tobisulfita.
Sadno drevje: Še je čas, da cepimo sadno drevje na speče oko. Zrelo sadje previdno obiramo, da ne poškodujemo drevja.
ZA GROZDJE PREVEC DEŽJA IN TOČE
Z vseh strani nam prihajajo poročila, da je bilo letos preveč dežja za trto. Grozdje kaj rado počrni in gnije zlasti seveda tisto, ki ga je količkaj prizadela toča. O tem pojavu na Tržaškem smo že poročali v prejšnjih številkah. Podobno se dogaja tudi na Koprskem, zlasti pa na Vipavskem; celo trta na Krasu je imela letos preveč dežja. V nekaterih krajih je napravila veliko škodo tudi toča. Ta ni klestila samo v okolici Nove Gorice, temveč tudi v Dornberku v vinogradih na levi strani Vipave, pod Goro (Trsteljem); prav tu je večina dornberških vinogradov. Klestila je tudi na Krasu, v okolici Tomaja, posebno pri štorjah, kjer je pobrala okoli 15% pridelka,
NEKOLIKO MANJ PŠENICE KAKOR LANI
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo predvideva, da se bo letošnji pridelek pšenice v Italiji sukal med 80 in 86 milijoni stotov. Kakor smo že poročali, je lanski pridelek dosegel izredno višino 98 milijonov stotov. Letošnje nazadovanje pripisujejo strokovnjaki v prvi vrsti omejevanju površine posejane z žitom, na drugi strani pa je vplivalo na letošnji pridelek neugodno vreme, v nekaterih žitorodnih pokrajinah (tako na primer v okolici Bologne, Mo-dene, Reggia, Parme, itd,). Glede obvezne dajatve ni letos nič novega. Cene so določene v višini 6200 lir za stot mehke pšenice in 8500 lir za stot trde pšenice.
DOBRA LETINA V FRANCIJI. Letošnji pridelek pšenice v Franciji cenijo na okoli 110 milijonov stotov. Ječmena bo okoli 47 milijonov stotov (23,6 stota na hektar), ovsa pa okoli 27,7 milijona stotov (18,5 na hektar). V tem pogledu bo letos ena izmed najboljših letin. Edino v letu 1956 je bil pridelek obilnejši. Hektarski pridelek pšenice znaša 24,7 stota. Dober bo tudi pridelek koruze, ki so jo letos posejali na večji površini. Pridelek namiznega grozdja cenijo na 2.875.000 stotov. To je eden najobilnejših, ki jih je do sedaj imela Francija. Tudi breskev je bilo izredno mnogo in sicer 30.000 stotov več kakor leta 1957. Računajo, da bo tudi vinskega grozdja obilo,
POSEBNE NAGRADE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE IZOBRAZBE
Vodstvo mednarodnega sejma v Veroni skupaj z ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo sta ustanovila državno časnikarsko nagrado »Agricol-tura nuova« (sodobno kmetijstvo). Nagrada, ki bo dodeljena vsako leto, ima namen seznaniti občinstvo z najvažnejšimi vprašanji sodobnega italijanskega kmetijstva. Za prvo leto je bilo izbrano vprašanje; »Vskladitev gospodarsko produktivnega ustroja in kmetijske dejavnosti z razvojem občin v notranjosti države in z razvojem trgovinske izmenjave s tujino«.
Pripravimo zemljo za saditev novih sadnih dreves in izkopljemo jame, v katere bomo sadili sadna drevesa. Pri tem podkoplje-mo fosforna in kalijeva gnojila ter sejemo rdečo deteljo za podor.
Na vrtu: V tem času sejemo zelnato solato in ljubljansko le-denko. Ko rastlinice poženejo peti list, jih presadimo na zaščiteno mesto. V zimski dobi jih pokrijemo s slamo. Sejemo ska-rolko, špinačo, petršilj. Presajamo endivijo, zeleno, karfijolc in por.
Nove kmetijske pobude
POBUDE V PRID
KMEČKE KOKOŠJEREJE
S sredstvi, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gospodarstvo ima pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v načrtu sledeče pobude v prid kmečke kokošjereje;
OPREMA KOKOŠJEREJE
Za racionalno vzrejo kokoši bodo dani prispevki za nakup nove opreme kokošnjakov. Lahko bodo podeljeni prispevki za, sledeče opreme: umetne koklje, družinske baterije za rejo piščancev za zakol, dalje racionalne krmilne posode, napajalniki, zaktop-na vališča, stojišča, mali mešalniki itd.
MONTAŽNI KOKOŠNJAKI
Za nakup montažnih kokošnjakov (25 do 30 kokoši) bo dan prispevek v iznosu do 50% nakupne cene kokošnjaka. Racionalno in higiensko bivališče perutnine je primerno za malo kmečko vzrejo.
Za omenjene pobude se kmetovalci lahko obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo (urad za živinorejo), ulica Ghega, 6/1. — (tel. 23-927) vsak dan med uradnimi urami.
Letina doma in na tujem
Kmečki tabor je uspel
Kmetijska zadruga je priredila in 15. avgusta prvi kmečki tabor na OP' činah. Zadruga si je zadala nalogo, 4*' seznani kmete našega področja z sff dobnimi stroji in orodjem, ki so bolj prikladni za naše ozemlje. V ^ namen so bili razstavljeni naši pridel ki, posebno zelenjava in naša doma1'3 živina, dalje umetna gnojila in škr^ pila. Prvikrat so bda razstavljena vl na Tržaškega krasa. Pod okriljem P0’ kraj.nske uprave sta dolinska in mld ska občina že dvakrat razstavljali sv0" ja vina, a na teh razstavah ni bilo kra; ških vin. Razstave se je udeležilo tisoč ljudi, samo v soboto nad 3000. nedeijo bi morali priti iz Emilije pr®4 stavniki in zadružniki Vsedržavne ZS družne zveze v Italiji, slabo vreme Ps jih je zadržalo. Razstavo je obiska1" tudi 15 zadružnih predstavnikov iz N0, ve Gorice, dva iz Kopra in eden z R"-ke. Pozdrave so poslale tudi kmetij51" organizacije iz tujih držav, kakor S'1"' tovna zadružna zveza, zadružne ust’ nove iz Nizozemske, Belgije, Švice 4“ Prihodnje leto bo razstava v še širše11’ obsegu. Namen zadruge je, da postal1" ta kmečki tabor trajna prireditev.
PREVEC MLEKA V ŠVICI, švicarj1 ne vedo kam z mlekom, ki ga je v6"; no več. V aprilu so letos namolzli “ odst. več kakor lansko leto v iste1" mesecu, maja 6,2 odst. več i.n jun11 6,6 odst. več. V prvem polletju le10' so Švicarji pridobili 3,8 odst. več blle| ka kakor lani. Parlament je sprel" nov zakon, po katerem ne bodo ži . norejci od L novembra 1960 dele/-11 posebnih ugodnosti za nabavo krm"1 ako bodo prodajali preveč mleka.
GRČIJA POD OKRILJEM EVROPSKEGA SKUPNEGA TRŽlšc’
Zunanji ministri šestih držav EvrDP ske gospodarske skupnosti so sprčF na svojem sestanku v Bruslju predi0' grške vlade, da bi se Grčija prid!11 žila Evropskemu skupnemu trgu, to0' ne kot pravi član. Grčija je močno 0° visna od trgovine z državami Evr0? skega skupnega trga. Te države u'11 zijo približno 40 odst. grškega izv02* kmetijskih pridelkov in izvažajo v Gr čijo čez 60 odst. grškega uvoza ind'1 sirijskih izdelkov, ------------------------------'
Izvoz živine iz Juooslaviie v Italijo
Natečaja se lahko udeležijo časnikarji in publicisti, ki so vpisani v albumih, pa tudi diplomiranci v agrarnih vedah ter agrarni izvedenci. Nagrada znaša 5 milijonov lir in se ho razdelila med 10 prispevki, V poštev pridejo članki v tisku, televizijske oddaje in fotografske reportaže. Popolno besedilo natečaja si lahko ogledaš na Pokrajinskem inšpektoratu za kmetijstvo v Trstu.
HMELJ JE DOBRO OBRODIL
Te dni se je v Savinjski dolini začelo pobiranje hmelja. Strokovnjaki računajo, da bo letos nabranega za 3.300 ton hmelja, to je za okoli 900 ton več kakor lani. Lansko leto je pobiranje doseglo najvišjo količino hmelja, ki bi jo kdaj zabeležili v Jugo slaviji. Zato bo letos dosežen pravi rekord. Pri pobiranju je zaposlenih okoli 15.000 sezonskih delavcev in delavk. V Savinjski dolini bo bera trajala do 5. septembra,
SLADKORNA PESA V MAROKU
Državni urad za tuje udeležbe v industriji, francoska družba Comagnie Sucriere Marocaine ter holandske in belgijske družbe se pogajajo glede ustanovitve družbe Societe d’Etudes Marocaine de Sucrerie (SOMASUC), ki naj bi izvršila poizkus s sejanjem sladkorne pese v Maroku.
UMETNA GNOJILA
Amonijev sulfat 20r21% 35, bakrpv sulfat (modra galica) 98-99% 132^136, kalcijev cianamid 20-21% v vrečah /5 kg 36-37, kalijev klorid 50-52% 32,20, kalijeva sol 40-42% 28, kalijev sulfat 48-50% 47, superfosfat 48-50% 23, su-perfosfat, mineralni 18-20% 18,45, Tho-masova žlindra 20% f.co prejemnik 19,70.
V	zadnjem času sp se kupčije z mesom med Italijo m Jugoslavijo ugodno razvijale. Tako so Italijani nekako do srede avgusta nakupili y Jugoslaviji 670 glav goveje živme, 625 konj, 43 ton govejega mesa, 76 ton svinjine, 115 ton osoljene svinjine, 10 ton teletine, 4 tone zaklane perutnine in 20 ton zaklanih telet s kožo,
ITALIJANSKO BLAGO ZA JUGOSLAVIJO
Kakor poroča zagrebški »Informator« so jugoslovanska podjetja v zadnjem času nakupila v Italiji številne nove stroje in industrijske opreme. Nakupljenih je bilo za 60 milijonov lir raznih strojev za tekstilno industrijo, hladilne naprave itd., za 15 milijonov lir nadomestnih delov za črpalke, bagre, stiskalnice, itd. Nadalje so Jugoslovani kupih v Italiji okoli 800 ton pločevine. Podjetje »Jadran« iz Sežane je kupilo 1600 ton limon. Podpisan je bil tudi dogovor za nabavo italijanskih pletenin in vlaken za skupno vrednost 70 milijonov Ur.
MESNI KONTINGENTI
ZA TRST IN GORICO
V	dopolnitev našega zadnjega po1 ročila o mesnih kontingentih z-a Italijo, ki se uvažajo čez Trst, bi radi dodali, da kontingent 2000 ton govejega mesa ni namenjen samo Trstu, temveč da gre od tega 500 ton Gorici. Sedanja izkušnja, je pokazala, da izčrpa Goriška od teh 500 ton povprečno samo 150-200 ton.
UVOZ MASLA V ITALIJO
Ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo dovoljenje za uvoz iz Bolgarije 500 ton masla »čez carinarnico«. Blago pojde polovica čez Milan in polovica čez Pontebo lin sicer v času od 25. avgusta 1959 do 29. februarja 1960. Do 31. decembra letos pa velja dovoljenje za uvoz 3000 stotov masla iz Madžarske.
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DR?,. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek-rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLASOV : zs vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 Ur, za inozemstvo 60 Ur Odgovorni urednik: dr. Lojze Berpe Založnik: Založba »Gospodarstva«
Tiskarna »Graphis« v Trstu.
VEČJI IZVOZ IZ JUGOSLAVIJE
V prvih sedmih mesecih 1959 je j* goslovanski izvoz dosegel vrednost 1 milijard dinarjev, to je za 5 milija( višjo vrednost kakor v istem obdobJ1, 1958.
* * *
Prevec radioaktivnih snovi
Vsi italijanski izvedenci so mnenj''1 da količina radioaktivnih snovi v ozrat ju nad Italijo še ni presegla ravni, ^ bi lahko postala nevarna za človeSk zdravje. Položaj bi se menjal za Južn" Italijo — za Sicilijo in druge južne Pr" dele, ako bi Francozi res razstrelili " tomsko bombo v Sahari. V tem prin1" ru bi se od tam razširile nad Juitf Italijo velike količine radioaktivri snovi, ki bi postale nevarne za prebh3' stvo.
Iz Tokija poročajo, da so se v prv^ šestih mesecih tega leta radioakti''01 snovi nad Japonsko močno povečal"' Količina stroncija 90 nad Tokijem je v tem času pomnožila za 50%. Pr stavnik Instituta za meteorološka raf" skovanja je izjavil, da se je v Prvej! polletju tega leta količina stroncija/" povečala na T,l milikirije na kv. k1^ meter, medtem ko je znašala v razd0“ ju 1954-1958 14,3 milikirije na kv. kil* meter. Ta strokovnjak bo še podrob11 proučil položaj v ozračju Japonsk6 t£l bo o tem poročal posebnemu odb01 Organizacije združenifi narodov.
PODZEMELJSKA ŽELEZNICA ' SAO PAULU. Brazilija namerava tem mestu po francoski načrtih zSr diti podzemeljsko železnico, ki bo s-8 la 160 milijonov kruzeirov,
NAPREDEK NA ŽELEZNICI. *
pred nekaj leti je parna lokomoti' lahko vlekla vlak s približno 600 to11'1 mi blaga; danes vleče dieslova ali f lektrična lokomotiva že 4.000-6.000 l0llj to je toliko blaga, kolikor zavzaf1'! srednja tovorna ladja.
j/UITOMOTORl
IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO ta na-
demeatne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtemobiler ter nadomestnih delov sa DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje
IMESTE-TRSI, Via Udin« 15
TELEFON 30-157 -30-1«

a. a.
IMPORT - MPORT
vseh vrst Im«, trdih goriv in strojev za lesno Industrijo
TU ST - ■•del: ul. Claorone S/TI - Telefoni
ul. Gteerohc S0814
- IMA IN ZLATARNA -
IflihoLj Kcael - TRST
Gsmpo S. Giacqmq 3 - tal. 95-881
Dr« najboljših snamk, velika isblra
slatih okraakov la vsa prllihP
VESTA'
TRST, Ul. Cardocri 15, Ul. 29-t»*
Bogata izbira naočnikov, daljno' gledov, šestil, računal in P0' trebštin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
. ... 	 -- - - 						 		
Čipke svih lipova	uvo2 - moi
	TRST
DicUc Ifr&i	Ul. Carducci br. 10
	r	Tel. 45-180
Edina eskluzivna prodajna Agencija y Ttstu
Ul. S. FRANČESCO 44-46
Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo.
Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni.-Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Plagglo.
Stran i
Kateri turisti pustijo največ denarja
Rimski dopisnik londonskega »Eco-ftomista« je v svojem zadnjem dopi-SU obdelal vprašanje turizma v Ita-'iji z gledišča, ki bo gotovo zanima-tudi naše bralce. Dopisnik nam-r®6 skuša odgovoriti na vprašanje, katera vrsta turistov prinaša največ dobička. Kakšne vrste turizma naj Pospešujemo, da bomo dosegli najboljši denarni učinek, to je najvišji donos tujih valut?
Lani je prišlo v Italijo okoli 15 jhilijonov tujih turistov. Okoli 8 milijonov teh je ostalo v Italiji povprečno 4 do 9 dni; 7,387.000 je bilo izletnikov. Turist potroši v Italiji Povprečno 4 funte šterlinge 18 šilingov (okoli 8850 lir), in sicer za potovanje, hrano, izlete in vožnjo, sta-bovanje, itd. Izletniki, ki pridejo v Italijo v skupinah, potrošijo po 2 fun-i-a 4 šil (3.840 lir) in ostanejo v Ita-'iji povprečno pol dneva. Na tej osnovi je italijanska turistična ustanova Ente Nazionale Italiano per il Tujino (ENIT) izračunala, da so pravi turisti pustili v Italiji okoli 183 Pfilijonov funtov šterlingov (319 milijard in 842 milijonov lir), izletniki Pa 8,472.003 funtov šterlingov (14 mi-lijard 774 mil. lir). Angleški turisti 80 v Italiji potrošili približno 13%, je 24,891.500 funtov šterlingov (43 Pdlijard 435 milijonov lir).
Na vprašanje, kateri turisti potrobijo največ, navaja dopisnik nasled-nje podatke; ENIT je ugotovila, da Pustijo največ denarja v Italiji manj-b® skupine iz čezoceanskih dežel, to j® Američani, Kanadčani, Argentinci
in Brazilci; od teh ima Italija 40% vsega turističnega dohodka. Sledijo jim Britanci (13°o), Francozi (12%), Skandinavci (10%) itd. Ostali, kakor Holandci, Belgijci in Španci ter drugi, predstavljajo 10%. Delež nemško govorečih turistov znaša samo 14% celotnega dohodka, ki ga ima Italija od turizma; po številu turistov dosežejo Nemci in Avstrijci 40% vseh turistov, po dohodku pa samo 14%. Nemško govorečih turistov je prepolno ter kar poplavijo kampinge in hotele ter mladinska prenočišča. Ob Jadranu, Gardskem jezeru in celo na Rivieri čuješ več nemščine kakor katerega koli jezika. Južno od Neaplja proti Kalabrijski cbali se radi ustavljajo Francozi. Tu nastaja prava jezikovna mešanica fra.ncosko-napoli-tanskega narečja ter tipične sredozemske vasi, v katerih živijo francoski turisti.
Po mnenju »Economista« ne poudarja italijanski tisk posebno, da prinesejo največ dobička bogati turisti, ker bi to bilo nedemokratično; pač pa naglašajo italijanski listi, da bi bil turizem mnogo bolj donosen, ko bi tujci ostali v Italiji povprečno po več časa. Zato naj bi oblasti poskrbele bolj za zabavo tujcev z raznimi prireditvami, in to zlasti na Rivieri, kjer je treba računati s konkurenco francoske riviere, ki to okol-nost bolj upošteva. Propaganda proti hrupu, ki zelo moti tujce, je v veliki meri uspela. Italijani si zelo prizadevajo, da bi to oviro odstranili. Važno za turiste je tudi sadje.
Pristanišče, jeklo in petrolej
Problemi današnjega Taranta
Naš priložnostni dopisnik, ki ga je ^anesla pot v Južno Italijo, nam piša ‘z Taranta:
Taranlo, julija
Štiridesetdnevna stavka pomorščakov po vsej državi je postavila zopet ^ ospredje vprašanje italijanskega tovornega in potniškega ladjevja, a hkrati tudi vprašanje velikih zaslužkov, ki i*h imajo nekateri ladjarji ter problem borbe med raznimi pristanišči za to-v°rni promet. Zaradi tega, in tudi ker SV v zadnjem času precej govori o zgraditvi velikega jeklarskega kombinata v Israntu, bi rad prikazal položaj gospodarstva tega južnega italijanskega mesta.
Pred vojno je bil Taranlo v glavnem 'mjaško pristanišče in seveda je veli-kp število mornarjev in vojakov pu-scalo v mestu lepe denarce. Danes pa j® v tem pristanišču le nekaj vojnih 'adij in seveda tudi zaslužki domači-n°v so se znižali.
Gospodarska kriza v Tarantu pa se vidi tudi v znižanju prometa, ki se raz-v‘ia skozi to pristanišče. Leta 1882, ko j® imelo mesto 30.000 prebivalcev, je
skozi pristanišče okrog 300.000 ton Naga, leta 1957, ko je bilo število prebivalcev nekajkrat večje pa je promet Znašal le 200.000 ton.
Vzrok tega nazadovanja so zastarele
11 n II n II ■
Kako se organizirajo savinjski hmeljarji
Celje, julija
V Žalcu pri Celju, kjer je sedež Pridelovalcev hmelja, imajo kmetje — zadružniki svojo Proizvajalno poslov-no zvezo, ki se briga za to, da zadru-2® in njih člani kmetje delujejo po kupnem 5 letnem planu kmetijske Proizvodnje Jugoslavije, ki naj bo v korist posameznika in skupnosti.
Posamezni zadružniki — kmetje in zadruge nimajo možnosti, da bi si babavili traktorje in potrebne priključne stroje, ker takšna mehani-2acija, kot jo zahteva moderno in sodobno kmetijstvo, velja velika de-harna sredstva.
Država, to je skupnost, je dala de-barna sredstva na razpolago kmetijskim zadrugam za nakup industrijske strojne opreme, ker je le prek zadruge možna popolna mehanizaci-la; le v zadrugi je možno res donos-bo izkoristiti strojno opremo.
Zadruge in kmetijska gospodarstva, vključena v proizvajalno poslovno zvezo v Žalcu, posedujejo sodoben in številčen strojni park, s kvalificira-blhi delavstvom, ki te stroje upravna.
Na območju Proizvajalne poslovne zveze v Žalcu pride na 28 hektarov brile zemlje en traktor (v Italiji na 80 hektarov). Traktorji imajo vse bstale priključke, kot so plugi za ri-Šblanje, globoko oranje, normalno ?ra-nje, brane, osipalnike, kultivator-Ib’ sadilnike, sejalnike, kosilnice, škropilnice, trosilnice hlevskega in Obletnega gnoja, skratka vse priključ-b® stroje, ki so potrebni v kmetij-vu in da se s tako mehanizacijo Pioizvodnja poceni in poveča.
Res ekonomično izkoriščanje trak-•bbjev in priključnih strojev je edino biožno prek zadruge. Na območju ob-ib® Žalec delujejo traktorji z pri-lUčnimi stroji vse leto povprečno bevno 6 efektivnih ur, kar predstav-Jb izredno dobro izkoriščanje.
Na poljih in travnikih ni več opa-j i tako kot pred leti konj ali govejo živino pri delu. Traktorji in pri-in'vfni .stroji opravljajo delo bolje n hitreje in ob pravem času, kar je b uspeh v kmetijski proizvodnji naj-vbzneje.
, ^lan — zadružnik prejema traktor-® in strojne usluge od svoje zadru-=®> ko je čas za obdelavo njegove ®hilje. Ce želi, prejme take usluge ba Upanje (kredit). Plača jih, ko pro-aa svoje izdelke.
K®r pa traktorji in potrebni stroji kmetijstvu še ne pomenijo celoten sPeh v kmetijski proizvodnji ima boizvajalna poslovna zveza v Žalcu bdoben kmetijski inštitut, v katerem °delujejo tudi znani kmetijski stro-•^bjaki in po njihovem navodilu.
~ druge in njih člani — kmetje ob-in Ujej0 zemljo ter določajo vrste količine hlevskega in umetnega sboja ter sredstva za zatiranje škod-™c®v v zemlji in na rastlinstvu, j Sayinjski kmet — zadružnik hmel-.bb je med najnaprednejšim v svetu t 'v, b011®!101113 uvaja moderno agro-®bniko. Zato ima njegov glavni pri-beiek _ hmelj »SAVINJSKI GOL-INg« dovolj stalnih kupcev.
Jan
prometne (cestne in železniške) zveze z zaledjem, in seveda pomanjkanje primerne zaledne industrije, ki bi uporabljala pristanišče. Ob dokih so zasidrane številne ladje, ki niso že nekaj let v prometu, gospodarstvo pa seveda nazaduje, ker ni Blagajna za Jug dosedaj potrošila v Tarantu večjih vsot in ker zasebniki nimajo ali pa nočejo izdati svojega denarja za gradnjo kakega novega objekta.
Predsednik tarantske trgovinske zbornice dr. Giulio Parlapiano je pred nekaj meseci na nekem gospodarskem sestanku dejal, da bi moralo iti skozi pristanišče najmanj 3 milijone ton blaga, da bi se gospodarski položaj izboljšal.
Tu moramo omeniti namero državnega zavoda IRI, da po dograditvi jeklarskih kombinatov v Corniglianu in v Piombinu zgradi podoben kombinat tudi v Tarantu. S tem bi na eni strani pripomogel h gospodarskemu razvoju italijanskega Juga, na drugi pa bi nova industrija poživila promet v pristanišču ; saj bi jeklo in ostale proizvode lahko izvažali v veliki meri v severnoafriške in druge sredozemske države.
Italijanski gospodarski krogi pa si niso enotni v tem pogledu. Med pristaši državnih podjetij IRI in med privatno industrijo se je vnela po časopisju ostra polemika o koristi jeklarskega kombinata. Zasebna industrija meni, da je trg v državi že prenasičen z jeklom, in da ne bo mogoče razpečavati v južnih pokrajinah proizvodov, ki bi bili izdelani v Tarantu, medtem ko arabske dežele ne dajejo dovolj jamstva, da bi kupovale te izdelke. Na drugi strani pa trdijo krogi, ki so blizu IRI in ENI, da bo le tako mogoče dvigniti Jug iz sedanje zaostalosti. In odkritje petroleja v Ferradini blizu Potenze je te težnje še bolj utrdila. Po zadnjih vesteh iz vladnih krogov bodo z gradnjo železarskega kombinata pričeli kmalu; kaže namreč, da je zavod Cas-sa del Mezzogiorno že nakazala prva potrebna denarna sredstva.
Ako se bo torej država bolj pobrigala za Taranto, je verjetno, da se bo tudi v tem mestu prerodila ladjedel-ska industrija, ki je v zadnjih letih precej nazadovala in ki jo je lani prevzela državna družba IRI.
m. v.
* * *
STALNA TRGOVINSKA RAZSTAVA V RIMU
Svetovno trgovinsko središče v Rimu bo 1. januarja 1960 odprlo v Rimu mednarodno stalno industrijsko razstavo. Zajemala bo 120 dvoran v štirih palačah. Z rimskim Trgovinskim središčem sodeluje »Permi.ndex« iz Bazla. (Naslov: Centro mondiale commercia-le, Roma EUR, World Trade Center).
V tistih pasjih poletnih dneh avgusta lansega leta, ko je bilo v našem mestu vroče kot v kotlu, sem se v svojem sodobnem vozičku odpeljal proti škofijskemu bloku. Ker je bilo že pozno zjutraj, so se obmejni organi na obeh straneh držali precej klavrno. Zato sem kaj kmalu opravil obmejne formalnosti in zdrvel dalje proti škofijam in naprej po Istri.
Ker sem bil sam v svojem vozičku, me je samota zazibala v bližnjo preteklost, v tiste dneve, ko so jugoslovanski in ameriški vojaški zastopniki rezali slovensko zemljo in jo delili med Italijo in Jugoslavijo. Takrat sva s prijateljem prehodila vso današnjo mejo od Lazareškega zaliva pa tja gor, kjer teče meja čez potok Repo (Osp). Prvič sva prehodila ta del slovenske zemlje, proučevala tla, ljudi in okolico. Bila je pač priložnost, da si ogledaš novo mejo, ne da bi te kdo vprašal, kaj tod iščeš ali pa po dokumentih. Opazovala sva tamošnje prebivalce in prisluhnila njihovim razgovorom. Nekateri so selili svoje reči, drugi pa so le mirno gledali ali opravljali svoje vsakdanje delo.
»Vidiš,« mi je rekel prijatelj, »to je preseljevanje narodov v miniaturi!« Približala sva se k nekomu izemed tistih, ki so zapuščali stari dom, in ga vprašala, zakaj sc seli. Odgovor je bil preprost:	»Večina, ki stanujemo po
Miljskih hribih, smo zaposleni v ladjedelnicah v Miljah ali pa v petrolejskih čistilnicah. Ce bi vedeli, da nam nova meja ne bo v oviro pri vsakdanjem prehodu na delo, prav gotovo ne bi zapustili svojih domov in šli v negotovost.«
Najbrž je tako mislila večina. Med izseljenci so bili taki, ki so se priselili k znancem ali prijateljem in taki, ki so se morali vseliti v »zbirališča« v Miljah. Naravno, da je bilo po teh hri-
čez Koroško
Ob priliki odprtja celovškega velesejma je v tamkajšnji 'trgovinski zbornici spregovoril tudi tržaški župan dr. Franzih župan je najprej pozdravil koroške oblasti v imenu Trsta, nato je naštel vezi, ki vežejo Koroško in Avstrijo sploh z našim mestom. Poudaril je zlasti pomen avstrijskega izvoza lesa za razvoj našega pristanišča in prednosti, ki jih Trst kot dobro opremljena in hitra luka nudi avstrijskim poslovnim krogom. Dr. Franzil je dejal, da so dane možnosti za še večje sodelovanje med Trstom in Avstrijo. V tem smislu se mora Trst potruditi, da seznani avstrijski poslovni svet s svojo zmogljivostjo, s svojimi pristaniškimi napravami, s svojo trgovinsko tradicijo in s svojimi turističnimi lepotami. Blagovni promet med Avstrijo in Trstom se razvija ugodno. Na železniški progi Videm-Trbiž so bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti, nakar se je promet v obe smeri povečal. Ko bo dograjena nova avtomobilska cesta Trst-Videm-Trhiž, in ko bodo Avstrijci elektrificirali progo Dunaj-Beljak, bo lahko blagovni promet, pa tudi turistični, dosegel neprimerno višjo stopnjo.
TOVORNI PROMET OB NEDELJAH PREPOVEDAN
Italijanski minister za javna dela Togni je pred časom razposlal vsem prefektom v državi navodila, kako naj uredijo promet tovornikov ob nedeljah in praznikih. Do nadaljnjega je tovornikom za prevoz blaga prepovedan promet na javnih cestah, in sicer od 7. do 22. ure vse nedelje in praznike. Tovorniki, ki prevažajo prehranjevalno blago in ki ne presegajo teže 50 stotov (polno natovorjeni) bodo lahko krožili tudi ob nedeljah in praznikih. Ta pravila veljajo povsod v državi, razen na Sardiniji, na Siciliji (kjer pa bodo veljala v nekalerih pokrajinah) in v Kalabriji.
PROGA TRST-AJDOVSČINA
Te dni je začela obratovati nova avtobusna proga Trst-Ajdovščiina. Za zdaj vozijo na tej progi le avtobusi podjetja U.S.A. iz Trsta, kmalu pa bodo pričeli voziti tudi avtobusi »Avto-prometa« iz Nove Gorice. Odhod iz Trsta vsak dan ob 6.45, iz Ajdovščine pa ob 11.15. Potniki z obmejno prepustnico lahko izstopijo v Tomaju, Dutovljah in Štanjelu. Ob nedeljah vozijo avtobusi do Črnega vrha nad Idrijo.
SOVJETSKE POTNIŠKE LADJE
OD DUNAJA NA ČRNO MORJE
Sovjetska državna donavska plovba SDGP namerava uvesti redne potniške zveze po Donavi, in sicer med vsemi državami ob tej reki. Prvi poskus s takšno progo so izvedli Jugoslovani.
Mnogo zaslužka s precizno mehaniko
Izvoz: nad 65 milijard lir
JanWi teden" na lastnem sejmišču
V zadnjih letih se je proizvodnja precizne mehanike v Italiji ugodno razvijala. Te dni so bili objavljeni tudi.podatki o proizvodnji v letu 1958, tako da lahko primerjamo te podatke s proizvodnjo v prejšnjih letih. Podatki se nanašajo na vrednost povprečne mesečne proizvodnje posameznih vrst izdelkov.
Na prvem mestu po vrednosti so kroglični ležaji, ki so jih italijanske tovarne proizvedle za 2500 milijonov lir na mesec v letu 1958, za 2300 milijonov v letu 1957 in za 2100 milijonov v letu 1956. Lani so izvozili za 753,9 milijonov lir ležajev na mesec, to je znatno več kakor leta 1957 (za povprečno 647,3 mil.) in leta 1956 (za 494,5 mil. lir). Lani je Italija uvozila za 211,4 milijonov lir krogličnih ležajev iz tujine na mesec. Iz teh podatkov je razvidno, da je notranji trg porabil več blaga, kakor ga je proizvedla induslrija.
Lani se je povečala tudi proizvodnja raznih števcev za motorna vozila, in sicer od 290 milijonov lir v letu 1956 na 315 milijonov v letu 1957 ter je dosegla v letu .1958 povprečno mesečno vrednost 315 milijonov lir. Izvoz teh vrst blaga se v zadnjih letih dviga ter je dosegel lani 19,9 milijona lir na mesec, uvoz pa je ostal na prejšnji ravni (za povprečno 13 milijonov lir na mesec). Italijanska industrija je lani proizvedla za okoli 300 milijonov lir vrednosti raznih vrst naočnikov. Pri teh. izdelkih se nenehno opaža naraščanje izvoza, ki se je dvignil od 34,7 milijona lir v letu 1948 na povprečno mesečno vrednost 216,3 milijona lir. Uvoz teh izdelkov v Italijo je zelo omejen (20 milijonov lir). Mesečna proizvodnja raznih števcev in drugih merilnih naprav za vodovode in plinovode je v letu 1958 znašala 260 milijonov lir ter je bila le za malenkost višja kakor leto poprej. Nasprotno pa se je izvoz teh naprav dvignil od 33,4 milijona v letu 1957 na 43,6 milijona lir v letu 1958. Italijani pripisujejo naraščanju izvoza teh naprav veliko važnost saj je italijanska bilanca v tem primeru pasivna. Italija uvaža namreč vsak mesec povprečno za 68,9 milijona lir tujih števcev. Če se bo naraščanje izvoza še nadaljevalo, bo izvoz dosegel u-voz in ga morda tudi prekoračil.
Na področju precizne mehanike, ki se bavi s proizvodnjo optičnih in optič-no-znanstvenih naprav, niso že več let zabeležili znatnega napredka. Lani je povprečna mseečna vrednost teh izdelkov znašala 225 milijonov lir. Izvoz je močno nazadoval, saj je padel s 57,3 milijona lir v 1957 na 46 milijonov lir v letu 1958. Nazadoval je sicer tudi uvoz: lani 65 milijonov, leto poprej 69 milijonov lir. Proizvodnja fotografskih aparatov vseh vrst je lani nazadovala v primeri z letom 1957, medtem ko se je njihov uvoz močno povečal; izvoz je nazadoval. Italijanska industrija se
Doslej so potniške ladje plule samo na j pri fotografskem materialu ne more
ločenih sektorjih, in sicer na vzhodnem (pod sovjetskim vplivom) in zahodnem. Sovjetska plovba SDGP je v ladjedelnicah v Korneuburgu naročila dve veliki potniški ladji. Prvo, ki se imenuje »Dunaj«, so že splavili.
kosati s proizvodnjo v drugih državah Zah. Evrope tudi zaradi premočne konkurence, ki jo te države dosledno izvajajo na mednarodnem trgu. V istem položaju je tudi proizvodnja kinematografskih naprav, laboratorijskih telit-
600 vzorcev vina z vsega sveta
Ljubljana, avgusta Ko se je o priliki vinskega sejma leta 1957 v Ljubljani sestal Mednarodni urad za vino (Office international de Vin a Pariš) je postala Ljubljana po vsem svetu znana kot pomembno mednarodno središče za pokušnjo, ocenjevanje in ponudbo najboljših vin. Tudi letošnji vinski sejem v Ljubljani od 28. avg. do 6. sept. bo posebno zanimiv in za vse interesente izredno pomemben, saj jim bo dajal priložnost, da izmenjajo strokovne izkušnje in mnenja z vinskimi proizvajalci od blizu in daleč. Že pred pričetkom sejma prične mednarodna komisija za ocenjevanje vin s svojim delom. Ministrstva posameznih držav so v to komisijo delegirala svoje najboljše strokovnjake-enologe. Poleg že tradicionalnega ocenjevanja in nagrajevanja bodo letos najboljši vzorci vin po določenih pogojih prejeli tudi naslov »Šampion 59«. Namen tega posebnega odlikovanja je, da bi vinogradnikom dali še večjo spod. budo za kvalitetno pridelovanje grozdja in vrhunskih vin, hkrati pa večje možnosti za uspešnejšo prodajo pridelkov. Nad 600 vzorcev vin iz vsega sveta bo na letošnjem vinskem sejmu na
razpolago mednarodni komisiji za ocenjevanje vin. Poleg vin bodo na letošnjem vinskem sejmu ocenjevali tudi trgovsko gostinsko embalažo. Gre za to, da dobe visoko kvalitetna in kvalitetna jugoslovanska vina na vinskem tržišču originalno trgovsko embalažo, kar bo gotovo tudi velik pripomoček za čim večjo razširjenost jugoslovanskih vin doma in še posebno v inozemstvu. Zaradi tako obilnega sporeda letošnjega vinskega sejma pričakujemo na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani številne obiskovalce še posebno iz naših sosednih dežel.
—om—
TRI VELIKE VINSKE KLETI. V
Vipavi bodo zgradili veliko vinsko klet, ki bo stala 292 milijonov dinarjev; podobna bo briški kleti v Dobrovem in kleti v Dornberku, ki jo nameravajo zgraditi v kratkem času. Sprejela bo lahko 300 vagonov vina.
* * *
PODRAŽITEV NAFTE V AMERIKI.
Esso Standard Oil je zvišala oeno nafte, ki jo uporabljajo industrijska podjetja, zlasti jeklarne na vzhodni ameriški obali, za 10 stotink dolarja za sod (barrel).
nic, kirurških in sploh zdravstvenih naprav. Posebno težaven je položaj u-rarske industrije, ki se ne more dvigniti z mrtve točke, na kateri se je u-stavila že pred leti. Lani so v Italiji proizvedli za povprečno 190 milijonov lir raznih ur na mesec. Izvozili so za 28,4 milijona lir ur na mesec. Kakor vedno je bil uvoz zelo visok ter je zabeležil rekordni znesek 734,8 milijona lir na mesec.
Skupno lansko proizvodnjo italijanske optične industrije in precizne mehanike cenijo na 65.580 milijonov lir, medtem ko je znašala v letu 1957 62.580 mil. lir. Skupen izvoz teh izdelkov cenijo na 18.732 milijonov lir (17.040 v letu 1957), uvoz pa na 25.392 milijonov lir (leta 1957 pa 24.984 milijonov lir).
URM ¥ ITALIJI
Vsedržavni odbor za jedrsko energijo (Comitato Nazionale per le Ricerche Nucleari) računa, da bo pridobivanje uranove kovine sredi prihodnjega leta doseglo 160 ton na leto. Proti koncu leta 1962 bi se pridobivanje lahko dvignilo na 350 ton, ki bi bila vredna 12 milijard lir. To mnenje je bilo priobčeno na podlagi raziskovanj v Pomoi^ skih in Kotiških Alpah ter na področju Ju/.nega Tirolskega (v dolini Gardena). V teh področjih so ugotovili prisotnost 100.000 ton uranovega kamenja, ki bi lahko dalo okoli 110 ton uranove kovine.
ITALIJO ZANIMA PETROLEJ V TUNISU
Med zadnjim zasebnim obiskom predsednika tuniške vlade Bourguibe v Italiji — menda iz zdravstvenih razlogov — je prišlo v Milanu do sestanka med njim in predsednikom ENI inž. E. Mat-tejem. Govorila sta o pogojih, pod katerimi bi bila Tunizija pripravljena dovoliti Italiji izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Maroko je že priznal pravice ENI, da izkorišča maroške vrelce. Bour-guiba se je tedaj v Milanu sestal tudi 7. generalom De Gaullom.
(Od našega stalnega dopisnika)
»Mariborski teden« je bil ustanovljen že leta 1932. Do leta 1957 je bil prisiljen »gostovati« v mnogokrat neprimernih prostorih, dokler upravnemu odboru ni uspelo zgraditi lastnih paviljonov. Po 25 letnem obstoju se je leta 1957 odprla prva gospodarska razstava v novih lastnih prostorih, ki so bili zgrajeni v največji naglici. V letu 1958 so nadaljevali z dovažanjem zemlje v zvezi z ureditvijo odprtih razstavnih prostorov in zabavnega parka. Speljana je bila kanalizacija in urejena so bila tudi še druga najnujnejša dela.
Tudi letos je bilo treba izvršiti več investicijskih del. Bila je zgrajena nova dvorana, in sicer v surovem stanju, ki je bila predvidena že v prvotnem načrtu, a je bilo treba izgradnjo odložiti zaradi pomanjkanja sredstev na letošnje leto. Dvorana pomeni ne samo za »Mariborski teden«, temveč tudi za mesto Maribor in bližnjo okolico veliko pridobitev zlasti glede na to, ker bodo v njej lahko velike zimske zabavne prireditve, športni nastopi, večje konference in kongresi.
Nadalje je bilo postavljenih letos še nekaj zasilnih razstavnih paviljonov, tako, da je znašala površina zaprtih razstavnih prostorov v letošnjem letu 6000 kv. metrov. Mnogo sredstev je bilo porabljenih letos tudi za trajnejšo ureditev okolja n. pr. za asfaltiranje, cvetlične nasade itd.
Do lanskega leta je bil način razstavljanja blaga takšen, kakršen je na vseh sodobnih sejmih. Letos pa je »Mariborski teden« svojo obliko bistveno izpremenil ter dal prireditvi povsem novo vsebino, ki se je odražala pod geslom: »Človek, družina, komuna.«
Razstava je predvsem prikazovala, kaj je bilo že do sedaj storjenega za izboljšanje življenjske ravni, kakšnih pripomočkov se poslužuje gospodinja, žena in mati, da je njeno delo čimbolj olajšano; nadalje je bilo prikazano življenje v širši stanovanjski skupnosti. V manjši meri so bili razstavljeni industrijski proizvodi še v klasični obliki.
Čeprav se mnogi obiskovalci še niso
Čez 3 milijarde dinarjev
za Investicije na Goriškem
Nova Gorica, avgusta
Skladno z naraščanjem gospodarske moči dežele investirajo v Jugoslaviji čedalje več denarja za napredek pasiv-nejših krajev. V slovenskem merilu sodi med slednje tudi goriški okraj, čeprav so na Goriškem po vojni zgradili več novih gospodarskih objektov in u-sposobili najvažnejše javne službe.
Kaže, da bo letos obseg naložb na Goriškem dosegel najvišjo raven po osvoboditvi. Za rast gospodarstva, gradnjo stanovanj, napredek zdravstva, kulturnih ustanov, trgovine, gostinstva in podobno, naj bi krajevne oblasti porabile skupaj 3 milijarde 276 milijonov dinarjev. Denar naj bi v veliki večini prišel iz osrednjih kreditnih virov države in Slovenije. To je seveda potrebno, saj razpolagajo domača podjetja le z omejenimi sredstvi.
V prvem polletju so dosegle naložbe skupaj okoli milijardo 205 milijonov dinarjev; za razvoj gospodarstva 951,5 milijonov in napredek javnih služb približno 254 milijonov dinarjev. Zdaj gradijo državni, zadružni in zasebni investitorji skupaj okoli 300 različnih objektov. Zasebniki gradijo na primer skupaj 110 hiš z enim oziroma dvema stanovanjema. Nadaljnih 26 stanovanj naj bi posamezni delavci in uslužbenci usposobili s preureditvijo starih poslopij.
Posojila je moč dobiti hitro in pod dokaj ugodnimi pogoji, teže pa je s pripravljanjem načrtov. Postopek je zamotan, poleg tega pa občutno primanjkuje usposobljenih tehničnih u-službencev. V številnih primerih obstajajo kreditna sredstva neizrabljena, zaradi pomanjkanja dokumentacije pa gradijo skoraj vsi investitorji delj kot je določeno. Okrajni ljudski odbor v Novi Gorici namerava izboljšati to stanje z ustanovitvijo posebne investicijske skupine, ki bi bedela nad uresničevanjem največjih naložb na Goriškem. Novo telo naj bi sestavljali najboljši gradbeni in drugi strokovnjaki. Podobne organe naj bi ustanovile tudi občine za nadzorstvo nad manjšimi investicijami.
Pred kratkim so odobrili načrte in sredstva za modernizacijo cementnega obrata tovarne gradbenih potrebščin v Anhovem, nekaj novogradenj v Solkanski industriji apna, ustanovitev podjetja za izdelavo konfekcijskih oblačil v Novi Gorici, obrtnega podjetja »Čipka« v Bovcu in nekaj drugih objektov.
M. D.
ibdnlni
^ mHiNKi
DRUŽINE LADJARJEV BODO OSTALE DOMA. Sindikat za prevoz in promet v Zah. Nemčiji, v katerem so včlanjeni delavci zaposleni v prometu, je sklenil, da bo zahteval, da se družine ladjarjev, ki so v službi v prometu na rekah, preskrbijo stanovanja. V bodoče pe bodo smele družine ladjarjev potovati z ladjarji na ladjah. V pomorstvu in rečnem prometu je v Zahodni Nemčiji zaposlenih 100.000 ljudi, med temi je 27.000 ladjarjev, ki službujejo na rekah. Sindikat utemeljuje svojo zahtevo z razmerami, ki vladajo v rečnem prometu in ki kvarno vplivajo na zdravje družin, ki so doslej ostajale stalno na ladjah.
V AMERIKI PREMALO SLOVENSKIH ČASNIKARJEV. »Nova doba« (New Era), ki izhaja v Clevelandu kot glasilo Ameriške bratske zveze vsakih 14 dni, poroča, da se je na razpis službe urednika-uprav.nika tega lista prijavil samo en kandidat, ki pa ni imel zahtevanih pogojev. Zato je vodstvo Ameriške bratske zveze sklenilo, da o-staneta sedanji začasni urednici, to je Julija Pirc kot urednica-upravnica in Frančiška Eržen kot pomožna urednica na svojem mestu do nove odločbe.
TOVARNA »LENIN« IZ PRAGE je
zgradila doslej največji bager na Češkoslovaškem. Bager je težak 100 ton in bo služil za izkopavanje premoga. V eni uri bo bager izkopal 350 ton premoga. Stroj bodo upravljali iz daljave s pomočjo teleaparatov.
mogli sprijazniti z novo vsebino razstave, oziroma še niso mogli te povsem razumeti, je letošnja prireditev po splošnem mnenju dobro uspela. To dokazuje dejstvo, da je obiskalo razstavo nad 120.000 obiskovalcev, kar je precej več kakor v prejšnjih letih.
R. P.
TUDI SKOPJE IMA SVOJ VELESEJEM Dne 10. avgusta se je v Skopju zaključil IX. Skopski sejem industrije, obrti in trgovine, ki si ga je ogledalo čez 110.000 obiskovalcev. Točni podatki o vrednosti zaključenih poslov niso še znani, vendar je gotovo, da se ta vrednost suče na višini 7 milijard dinarjev. Do 7. avgusta je namreč vrednost zaključenih poslov že prekoračila znesek 5 milijard dinarjev. Največji promet so zabeležili na področju tekstilne industrije (okoli 2,2 milijarde dinarjev), nato v kovinski industriji (1 milijarda), na tretjem mestu je kemijska, na četrtem prehrambena industrija, itd. Med razstavljale! so sklenile največ kupčij tovarne »Makoteks« iz Skopja, »Teteks« iz Tetova in »Makedonka« iz štipa.
GORENJSKI SEJEM SE UVELJAVLJA V Kranju se je zaključil IX. Gorenjski sejem, ki je imel letos prvič tudi turistični značaj. Sejem si je ogledalo 60.000 ljudi. Na njem so razstavljale! prodali za 160 milijonov dinarjev blaga; poleg tega so sklenjene kupčije dosegle vrednost čez 500 milijonov dinarjev.
NAMENI BOCENSKEGA VELESEJMA
Letošnji mednarodni sejem v Boc-nu, ki je že 12. po vrsti, bo od 12. do 23. septembra. Lani se je sejma udeležilo 1584 razstavljalčev, medtem ko si ga je ogledalo čez 320.000 obiskovalcev, sklenjenih poslov pa je bilo za 12 milijard lir. Letošnji sejem bo poudaril zlasti važnost bocenske pokrajine, ki je naravno središče velikih prometnih smernic, ki vežejo zahodnoevropske države članice Evropskega skupnega trga, zlasti Italijo in Zahodno Nemčijo, z državami kakor Avstrija im Švica, ki niso članice te skupnosti. Promet med temi državami je že sedaj živahen in v bližnji prihodnosti se bo še bolj razvil. Letošnja prireditev bo povsem podobna lanski, vendar sklepajo po številu prijavljenih razstavljalčev, da bo vrednost kupčij letos precej višja kakor lani. Uprava sejma je v nemških rokah.
Ja i/r/fVfi/it
Več solza je bilo potočenih zaradi pomanjkanja manir pri moških kakor zaradi pomanjkanja morale.
Helen Hathaway)
— 0 —
Pomirjevalec je tisti človek, ki hrani krokodila, upajoč, da bo njega pojedel zadnjega.
(Winston Churchill)
— 0 —
Človek, ki živi za svoje otroke in žrtvuje vse zanje, jim ne dela usluge.
(Friestley)
— 0 —-
Ne metaj kamenja v studenec, iz katerega si pil. — (Angleški pregovor, ki bi se po naše bolje glasil; Ne žagaj veje, na kateri sediš.)
— 0 —
Gostoljubnost je najbolj dražestna muka, ki si jo je človek izmislil.
(Arthur John Steinbeok)

(/ lsti& ih. ftazaf czv
bili tudi takšnih, ki se niso mislili izseliti in so ostali na svoji zemlji v svo-jh domovih. Mislili so z lastno gla\x> ter ostali zvesti svojemu rodu in zemlji, na kateri so zrasli.
Tiste dni so bili med opazovalci in radovedneži tudi taki, ki so na glas povedali, kar so mnogi drugi le mislili. Padla je marsikatera pikra beseda na račun zaveznikov, ki so tako radodarno poklanjali drugim to, kar ni bilo njihovo.
»Tako,« je modroval moj prijatelj, skoro sam zase ,ko sva lezla proti vrhu Sv. Mihaela (197 metrov nad morjem), ki je najvišji vrh v Miljskih hribih. »Ce človek doživi dve svetovni vojni in pripada k naroda, ki je v obeh aktivno sodeloval, ter obakrat doživel razočaranje nad svojimi zavezniki, je to zdaj hud udarec, da ne vrejame več nobenemu zavezniku.« Med takim modrovanjem sva prilezla na vrh hriba, od koder je prekrasen razgled na Trst in okolico, na drugi strani pa na Koper in globoko v Istro. Z vrha Sv. Mihaela pa do Glavnega trga (Edinosti) v Trstu je komaj 5,5 km zračne črte, do Kopra pa malo manj. Poslovila sva se od Sv. Mihaela z neko tesnobo pri srcu in z občutkom, da morda nikoli več ne prideva na tale vrh.
Od tu sva se podala na vrh Sv. Barbare (visok 245 m), po katerem teče meja proti škofijskemu bloku. Tudi na tem hribu sva imela iste občutke, kakor na vrhu Sv. Mihaela. Ta hrib je bolj pust kakor Sv. Mihael, ni tako obljuden, niti tako obdelan. Vzdolž vse nove meje so hodili radovedneži seveda z raznimi občutki.
Zatopljen v podobne misli sem prispel na Škofije. Ta vas se razteza na prehodu iz tržaškega območja v pravo istrsko. Pot se vije navzdol in v nekoliko minul ah sem že bil na križišču ob Rižani. Tu je križišče poti iz Trsta, iz Sv. Nikolaja (Ankarana), Kopra in pa Ljubljane. Ne daleč od tu, proti Dekanom (v smeri Ljubljane) ugledaš dve novi hladilnici, in sicer za sadje in mleko. V smeri Ankarana, kjer je nekoč stal mlin na vodo, obratuje danes valjčni mlin, ki oskrbuje ves koprski okraj s krušno in koruzno moko.
VINSKA KLET »BOR« IN »TOMOS«
Od tu dalje se pelješ med zelo razvitim in intenzivno obdelanim poljem, ki je nekoč oskrbovalo Trst s prvovrstno zelenjavo in sadjem. Za časa italijanske uprave je bila na tržaškem ze-lenjadnem trgu vsa zelenjava s Koprskega nekoliko dražja kot tista, ki je prihajala iz notranjosti Italije, ker je bolj okusna. Na desni strani nas spremlja bivši škocijanski zaliv ali današnje začasno jezero; saj bo zaliv v kratkem izsušen in ob njem zgrajeno novo pristanišče. Že ko se voziš s Škofij navzdol, opaziš, da je Koper že povezan z Ankaranom z nasipom.
V Škocjanu, kjer zavije glavna cesta na desno, stoji blizu pokopališča velika sodobna vinska klet. Na tem ovinku je bila nekoč koprska železniška postaja. Tu je zdaj veliko lesno skladišče podjetja »Bor« (Ozkotirna železnica iz Trsta v Istro je bila po prvi svetovni vojni odpravljena). Nedaleč od tega ovinka, v smeri proti Šmarjam, stoji najnovejša velika tovarna motornih koles »Tomos«, ki razpošilja svoje
proizvode ne samo po vsej Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvo.
Zavijemo proti Kopru po poti, ob kateri so bile še pred sto leti soline, a se danes raztezajo rodovitna polja. Idilo te poti kvarijo novi objekti, ki nastajajo na obeh straneh kot gobe po dežju. Pred vstopom v mesto nas pozdravijo še edina ohranjena vrata bivšega mestnega obzidja. Koprsko mestno obzidje je imelo nekoč 12 takih vrat.
Pod italijansko upravo je bil Koper dokaj zaspano mestece. Danes se razvija s skoro filmsko brzino v novo trgovsko, pomorsko in upravno središče. Gradi se pristanišče za prekooceanske ladje, zidajo nove stanovanjske in poslovne stavbe, nedavno je zrastel prvi nebotičnik; v načrtu imajo zgraditev železniške proge s priključitvijo na progo pri Kozini in kot zaključek večjih del letališče pod Srminskim hribom.
STARI IN NOVI KOPER
Ozrimo se za trenutek v preteklost Kopra. Ne vemo, h kateremu plemenu so pripadali ljudje, ki so postavili prve hišice na tem bivšem skalnatem otoku. Niti ne vemo, kako in ob kakšni priliki je dobil današnje slovensko ime. Latinskih in drugih imen je imel več: Egida, Capres, Caprita, Justino-polis, Caput Histriae, Capodistria. Koper je imel v svoji preteklosti različne gospodarje: Rimljane, Bizantince, Benečane, Avstrijce, Italijane in sedaj Jugoslovane. še pred dobrimi sto leti je bil olok, ter povezan s celino po dveh cestah, ki obstajata še danes. Do konca II. svetovne vojne je tu prevlado-
val italijanski živelj, ki se je po vojni večinoma izselil.
Vrata ob vstopu v mesto so kar dobro ohranjena. Mesto ima precej zanimivosti, kakor zvonik, ki služi danes tudi za razgledni stolp, stolnica, izza stolnice batisterij iz 13. stol., Per-havčeva hiša; na trgu je loža v gotsko-beneškem slogu iz 1450. leta (danes kavarna); na istem trgu, nasproti lože stoji palača Pretorio (sodišče); nasproti stolnice pa občinska hiša itd.
Še nedavno je bil Koper zelo preprosto obmorsko mestece, kjer so se vsi prebivalci medseboj poznali kakor nekje na vasi. Redko kdo se je izselil ali naselil; mesto se ni niti moglo širiti, ker je bilo pač na otoku. Mesto se je delilo skoro na. izrazite četrti; od Mu-de gor po Čevljarski ulici do trga in tja dol po Napoleonovi cesti do morja je bila pretežno kmečka četrt; nasprotna stran proti severu je bila ribiška četrt, a ostali del mesta pa obrtniško-uradniška četrt.
Kdor je nekdaj poznal Koper in ga danes obišče, bo opazil veliko razliko. Vsi stari zidovi, ki so skrivali mestne vrtove z njihovo zeleno površino, so izginili; nešteto starih bajt so dale mesto novim modernim stavbam; kjer je nekoč stala največja koprska trdnjava — zloglasni zapori, stoji moderna šola in okrog nje nove stavbe; mesto samo obdajajo novi parki; na pomolu, kjer so nekoč pristajale le barke in nekaj parnikov, na progi Koper-Trst, je danes avtobusno postajališče, od koder odpelje v razne smeri skoro vsakih nekaj minut nešteto avtobusov, med tem pristajajo ob novi obali že prve prekooceanske ladje. Za Koprom nastajajo nove tovarne in novi stanovanjski Moki.	J. b.
(Nadaljevanje sledi)
STATISTICKI GODIŠNJAK FNRJ 1959
Nedavno smo omenili med izdajami Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu, ki ga vodi ravnatelj Ante Novak, statistični koledar v raznih jezikih. žepni koledar je pač praktičen priročnik, ki v pregledni obliki prinaša podatke o razvoju Jugoslavije. Statistični godišnjak (letopis) pa je obširno delo na 778 straneh, v katerem so zbrani podatki z vseh področij življenja današnje Jugoslavije. Mednarodni pregled s preglednimi statističnimi po-- datki drugih pomembnejših držav (na okoli 35 straneh) še poveča vrednost dela, ker omogoča primerjavo z razvojem v Jugoslaviji in drugod po svetu. O publikacijah Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu smo že čuli pohvalno mnenje iz ust univerzitetnega profesorja v Trstu, ki je napisal tudi študijo o gospodarskem razvoju v Jugoslaviji, pa tudi sicer priznavajo na tržaški univerzi, da imajo publikacije Zveznega zavoda za statistiko določene povsem nove prijeme, ki odkrivajo izvirne pobude sestavljalcev statističnega letopisa. V večini primerov navaja letopis podatke tudi za zadnje predvojno leto in s tem omogoča primerjavo s predvojnim razvojem; tu pa tam so statistikam dodani tudi grafikoni. Važen pripomoček za bralce je tudi predmetni register.
POROČILO NARODNE BANKE FLRJ TUDI V ANGLEŠČINI
V kratkem izide letno poročilo Narodne banke FLRJ za leto 1958 tudi v angleščini. Doslej je Narodna banka v Beogradu izdajala poročila samo v srbohrvaščini. Za poročilo v angleščini se je odločila, da bi olajšala tudi tujcem proučevanje bogatega gradiva o razvoju jugoslovanskega gospodarstva, zlasti pa o razvoju financ in kreditnega sistema.
»RASSEGNA EUROPEA«. V Trstu je začela izhajati dvomesečna revija v manjšem formatu »Rassegna Euro-pea« (Evropski pregled). Predgovor k prvi številki je napisal univerzitetni profesor dr. Giorgio Roletto. V drugi številki (avgust 1959) je objavljen članek predsednika tržaškega sejma inž. E. Sospisia o evropskem pomenu tržaške prireditve. V tej številki so še razna poročila o delovanju meddržavnih organizacij v Evropi, kakor o učiteljskem združenju A.E.D.E. (Association Europeenne des Einsei-gnants), C.C.E. (Krožek evropske kulture), itd. Posamezna številka, ki. šteje 20 strani, stane 50 Ur.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
GORIZIA.NA
BORIZIA - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 TEL. 28-45 - SORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
f|a BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - UL. TORREBIANGA 21/11
TELEFON 31-315
TRST, Dlica Cicerone 8 - Telefon 38 13G 37-725 Telegram IMPESPORT -TRIESTE

UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES, ORVA ZA RUR.1AV0, RRARRENI MATERIAL
IZVAŽA
:	TERSTIL, KOLONIALNE BLAGO
IN RAZNOVRSTNE STROJE Operira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije
Trst, trg Goldoni 7, tel. 23-352, GT101
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega Integralskega in kincmatogratshega materiala.
„TRICHIN0SC0P10” za mikroskopični pregled svežega mesa.
APARATI ZA MIKROFILME - ZNANSTVENI APARATI - ELEKTRONSKI APARATI
Popolne oprsme matoriala za fotomekaniko, za industrijo in za znanstvene zavode.
IZDELKI SVETOVNIH ZNAMK PO KONKURENČNIH CENAH!
IE
TEHNIKE II BEOGRADU
23. VIII. - 2. IX. 1959 godine
Popust 2.Fi0/0 na železnici, n pomorskom i rečnem saobračaju.
rSILLA'
COSSI ALFONZ
UVOZ UIESitS.
GORICA
Ulica Duca cTAosta 17
TEL. 34-36
UVOZ - IZVOZ
cUv za. laikova ut ^>iema^a
Vremec r.
Opčine - Narodna 78
Telef. 21-300
P.uifide a» muc ftošil/Jce cIm> Ceue. ugodite.!
CINGHIALPELLI
S. Bi. C.
TRIKSTK - VIA »OJTOTA X. 1 Uvoh in is.Mvs, vseh vrst kož SLlsuliščo: Milano, Via Ariberto S, tel. S57517
Hetit
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO!
Ustanovljena leta 1866
<
*
O
o:
>
i-
Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in modeme oblike.
TRST, P.zza S. GIOVANNI 1, Tel. 35-019
GENERALNO ZASTOPSTVO
Mamič Josip
trst - triest;e
Via S. Lazzaro 2» - Telefon 319t>6, 28 449
ZASTOPA:
,,DELAMARIS", Izola, izvoznik konsor-viranih rib.
,,FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATIVA“, Reograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino.
,,RIRA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
„RIRIČ“ Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
Socleta
dl importazlone e d esportazione di attrezzature
BEOGRAD, Terazije 5
P. O. B. 680; tel. 32971, 33438;
telex: 01 150; telegram: Investimport - Beograd
(D
>
C
M
ESPORTA: Conduttori e cavi isolati a earla, gomma e polivinila — Attrezza-ture ed impianti elettrici — Vagoni ferroviari — Imbarcazioni ed attrezza-ture navali — Macchine utensili —Mac-chine per la lavorazione di metalli e del legno, ecc. — Motori Diesel — Pompe — Complete attrezzature industria-li — Ponti — Costruzioni in acciaio — Impianti portuali — Cavi — Impianti sanitari ecc.
IMPORTA: Impianti industriali ed ener-getici per tutte ie attivita.
Jadran
IMPORT - EKPORT
IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
sežana, telef. 4, 62, 66
i obratom LIPIOA, kjer deluje pltališče goveje živine za izvoz in kobilarna z jahalno šolo
Zelena kraška oaza LIPICA je priljubljena izletniška točka. Njene livade Vas vabijo na izprehode, oddih in razvedrilo. Na lepih lipicancih imate možnost napraviti lepe jahalne ture in novinci se lahko nauče jahanja. Za okrepčilo pa poskrbi sodobno prenovljena in s kraškimi dobrotami založena gostilna v LIPICI.
PIVOVARNA

PROIZUAJft:
svetla:	,Zlatorog’ 12°- (Go!ding’ 16°-,Super
Goltling’18° in
temna:	,Termalno’ 12° - ,Jubilejuik’ 18°
piva
M steklenicah in sodih
Za odvzem se priporoča!
L WINKLER
111tjtlnu'ii<ilni fttuibpo^ti
Gorica-Gorizia, Nia Duca d‘itosta, 19 - Tel. 3956 in 3957 Predstavnik: TIOPET MOTOR D1L
Izredne ugodnosti za razstavljalce na jugoslovanskih sejmih
Jlctbhoni
Mica Carducci, št. 15 - Telefon 24-957
Velika izbira harmonik znamke ,,Scandalli”, ,,Settimio Soprani”, pralnih strojev ,,Candy” hladilnikov.
Posebno nizke cene za izvoz.
TRST, Ulica Coroneo 45 GORICA, Corso Italia 24 — Tel. 26-43
H
oe
o
a
M
u
H
et
O
a
z
izvozi razni biciklistički materijal, bicikle, bicikl motore, sve vrste guma za bicikle, motore i automobile, radioaparate, šivače mašine i razne druge predmete za široku potrošnju.
tiskarna
g* raphis
ni. sv. frančiška 20 - tel. 29-477
G. M. DOLOMBIN & FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
MaUTOTIJTE
in IZDMLKOT
Trst, Porto Industriale - Zaule
TEL. B0-182
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
UVOZ ZIEINE
Cattimar Umberto
TRST = Ul. F. Severo 3 - Telef.: 34=089
Nasa zavarovalnica
r UNION
ustanovljena leta 1820 L RAVNIK, Trst III. Ghega 8 Tel. 27512
HOTEL IH RESTAVRACIJA
1 URLAN
REPENTABOR TEL. 21-360
Domala kuhinja in pristna vina — Cene ugodne,
Gondrand"
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 36-757 in 61-401
Telegrami : GONDRAND - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
tfuee.
Iiv'11111'iiliiio
BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD.
Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski)	Telefon 23-810
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
4. POŽAR
TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne preveze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
Direkcije:
BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128
Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758 , 39691, telex 02 — 148
RIJEKA
žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54
Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice.
Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. —- Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
m
JUGOLINIJA
KMETIJSKA ZADROGA V TRSTU
UL Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ui- Roma 1
Nudimo Vam vso potrabiiina za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
RIJEKA
Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02
Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.(100 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos mresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka:
Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Ame rike, IBraziiije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana,
Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje.
Pobliže obavijesti dobit čete kod našeg zastopnika u Trstu ”N8RD aDRIA”, V. Bortoluzzi G Go. Piazza Duca degli Abruzzi 1 - Tel. 37-G13, 29-829
MAGAZZINI DEL CORSO
TRIESTE - TRST - CORSO ITALIA 1
(vogal P. Borsa) — Tel. 29-043 Bogata izbira ženskih poletnih oblek od 2.900 lir naprej in moških lanenih hladnih oblek od 15.000 lir dalje.
Neizpodbitne cene — Dežni plašči po 6.700 lir iz najlona za moške in ženske
Obiščite nas s polnim zaupanjem!
	
Toldka	
S I E A.	JOŽEF
uvo z	IZVOZ
Vsakovrstni les za	predelavo, rezan mehki
In trdi les, jamsk	les In les za kurjavo
TRST — Riva Grumula 6-1 ' Telefon 37-004	
	
Tn-Trieste del FJli Carli & G.
Societa in nome collettivo TRirSTE-TRST V. CoBOta 3 - Tel. 38-827 31-906 95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vso proizvode FIATOVE avtomobilska in' dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
KMEČKA BANKA
r. x. x o. j. - - . ■ ■
GORICA
Ulica MorelH 14 Telofon 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovin!
Ustanovljena lata -IDO*
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST
ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-802 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
TKMVIA RS A MJSIJSKJE
Izradjuje za potrebe mašinogradnje:
VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — LiM (DEBELI, SREDNJI, TANKI) — HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽICU — ZA-VARENE CIJEVI — ELEKTRODE — POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU.
U SVIH VRSTAMA:
GRADJEVINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA 1 DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE SVRHE
Detaljne podatke o vrstama, osobinama pojedinih vrsta Čelika, načinu termičke obrade, dimenzijama, tolerancijama i načinu isporuke pruža Vam
Katalog proizvoda Železarne Jesenice