Ilustrirani Slovenec
Leto V       Tedenska priloga »Slovenca« (ši. 53) z dne 3. UM. 1929
Štev. 9
Lojze dolinar: Mozes
Ići monumentalnu Dolinarieva umetnina (kip je \\\\ že \ liron in \ isnk 3*30 m) je )>ila razstavljena na zadnji jubilejfti razstavi Salon il'autoinne-a ; v Parizu, kjer jc žela veliko priznanje francoske kritike. Ta Mozes l>i l>i| lilorda najpriilH'l'lU'i^i za *|M>lllfi|ik pašoea slovenskega Mozesa, dr. J. \.. Kreka, zato l>i bilo. gotitvi» Uiiifs|no.. ilit Zitello iWM'iulajni čjiijlelji <l Ulli  razmišljali, saj je f.'c)t(>\<> že skrajni i'as. da dobi  Krek  Uliti  vkJwj spomenik  na
primernem trgu v l.jul>Ij<iiii.
66
Po rešitvi rimskega vprašanja
Sporazum med Vatikanom in K\irin.ilom. ki sla ga podpisala «Ine 11. p. in. kardinal üasparri in Mussolini, ni razveselil le \ sega katoliškega svela, temveč tudi rimsko ljudstvo, ki je že od nekdaj želelo, da se napeti medsebojni ndnoiaji zopet urede. Jasno se je poka/alo to takoj po podpisu pogodbe, ko se je zbrala na znamenitem trgu S\. Petra pred cerkvijo sv. l'etra ogromna množica ljudstva, da prejme papežev blagoslov, ki ga }<• to pot prvič po I. |s7o. podelil /opet /. zunanjega balkona Cerkve sv. Petra. Naša slika nam kaže prič akti jočo množico na prostranem trgu, v ozadju pa monumentalno Fasado cerkve sv. Petra.
spodaj :
oee blagoslavlja po podpisu spravne pogodbe z zunanjega balkona cerkve s\. Petra tnnoži-rimskega ljudstva, zbrane na trgu sv. Petra.
Pogreb španske kralfice-matere Marije Kristine
ki se je vršil pred kratkim s pravim srednjeveškim ceremonijalom, truplo se prepeljali iz kraljeve palače (glej stavbo na sliki v ozadju) \ zgodovinsko uvguštinsko opatijo v Lseorialu. kjer so jo položili k večnemu počitku, pravi pogreli se bo pa vršil šele čez 40 let. ko jo polože k ostalim španskim vladarjem.
Spodaj : Franc Mißael Will um
eden na jodličnejšjh modernih nemških katoliških pisateljev, ki
je izdal zadnja leta v Mentorjevem   založništvu   v   t reibu ign
že celo vrsto znamen iti h leposlovnih del. /lasti veliko priznanje   je   doživel     l)er   Mann
mit dem  Lächeln«,  ki je izšel
prav   tako pri llerderju.
Silen mraz letošnje zime je povzročil po velikih mestih uvedbo najrazličnejših novotarij. Pred berlinskimi pokopališči so postavili n. pr. koksove pečiee. kjer se morejo od mraza otrpli pogrebei vsaj za silo
ogreti.
Ko sla Kumanudl
Naš poštni minister in zastopnik obolelega zunanjega ministra Marinkoviča; do zadnjega éasa je bil Kurnanudi tudi belgraj-ski župan.
Evangeljska dufjovščina Slovenske krajine
Dne iS. oktobra I. so posvetili v Gornjih Sla večal) \
Slovenski krajini novo evangeličansko cerkev. Slovenski krajini je približno 50.000 evangeličanov. ki so razdeljeni v 10 župnij. Teli 10 župnij je združenih v senior a i s sedežem v Murski Suboti. To seniorat pa ima še inšpektorja, ki se voli tako, da ima vsaka župnija en glas. Izvoljen je za 6 let.
Posvetil je novo cerkev dr. Filip Popp, škof jugoslovanskih evangeličanov. Ob tej priliki so se zbrali v Gornjih Slavečah vsi ¦pastorji Slovenske krajine, ki jih \idimo tudi na naši sliki. Od letve na desno stoje: Benko Josip, inšpektor in industri jec; Leopold Ilari, župnik v Domanjševcih : Aleksander škilič, župnik v Dolnji Lendavi; Karel Šiftar, župnik v Bodoncih: Štefan Kovač, senior in župnik \ Murski Soboti; Aladar Da rvaš župnik v Križeveih; dr. Filip Popp, škof: Geza Heimer. župnik na Hodošu: Štefan Godina, župnik v Gornjih Petrovcih: sledi neki učitelj: Adam Luthar, župnik v Ptici licih; Karel Kovač, župnik \ Gornjih Slavečah; Henrik Goschenhoffer. župnik v avstrijski Radironi.
Na levi:
Kraljevi dvorec Suvobor na Bledu v zimski obleki
(Foto Pavlin. Jesenice.)
I Silice Je Slovenskemu biografskemu leksikonu
Auersperg Andrej
(1557—(594), zmagovalec v bitki pri Sisku.
Auersperg Volk Engelbert
( 1610-—167"),  kranjski   dež.  glavar.
Auersperg Janez. Vajknrd
(16(5—1(,77).  diplomat.
67
6S
69
Zgodovinska sima
Popolnoma nepričakovano je nastopil proti koncu meseca januarja mraz. spremljan o<l silne množine snega, kakršnega sedanji rod ne pomni. Svoj višek je dosegla zima v prvi polovici meseca februarja. Toplomer je kazal stalno —15 do —20" C, ponekod je pa v nekaterih dnevih dosegel tudi —30° C in še več. Dunajske vremenske opazovalnice so ugotovile, da že od leta 1775. ni bilo take strašne zime.
Da sta imela ta mraz. in sneg katastrofalne posledice, je razumljivo. Železniški promet je silno trpel po vsej Evropi. Vlaki so bili skrčeni na najmanjši — obseg, prihajali so z ogromnimi, časih celo I večdnevnimi zamudami, po nekaterih pro- I gali je bil pa zaradi silnih snežnih žametov promet sploh ustavljen. Nesreče so bile na dnevnem redu.
Slične    posledice    je imela zima tudi v vsem ostalem življenju. K me- i tu so zmrznili pridelki in  poginjala   živina,   v  ' mestih   je   pa    začelo ; primanjkovati živil zla- | sii pa kuriva.   Posebno prizadeti so bili revni I sloji in povsod  so za- I čeli  organizirati  razne pomožne akcije, ki naj bi lajšale bedo.
Bati se je pa, da vse posledice še niso minile, kajti če nastopi naenkrat toplejše vreme, nam grozijo katastrofalne po-vodnji, plazovi itd., ki utegnejo prinesti še večjo škodo. Kako brez moči sta človek in vsa njegova znanost napram prirodnim silam!
v« reki Hudson (Amerika) xamrs.lt parniki
potniki jo mahajo iz ladje kar peš po snegu.
Sa levi:
Zamrxnfeno vxj&odno morje
Na vzhodnem morju je obtičala  v  ledu cela vrsta parnikov. ki jih rešujejo ruski ledoloinei in nemške vojne ladje  (slika kaže krov nemške križarke. ki vleče za seboi trgovski narnikl.
Spodaj:      Pogled na "Davos
znamenito švicarsko zimsko zdravilišče in središče zimskega sporta evropskih, bogatašev.
Kolona, ki prenaša peš pošto čez zamrznjeno Severno morje med otokoma Führ in Amrum.
Prizor iz modernega zimskega sporta.
70
71
Naši Kraji in ljudje
Ing. Josip C ih ar
iz Kostanjevice pri Krki. izumitelj higi-jcničtioga ustnika za cigareti', ki odvzame tobaku skoro ves nikotin. I stnik »Likar«
prillo že \   kratkem \   promet.
Krasote ximske pokrajine
Ahačičeva tovarna za kose in srpe v Tržiču v letošnjem ledu in snegu.
(Toto F. Jug, Tržič.)
Zlato poroko
sta praznovala v krogu svojih številnih sorodnikov dne 3. p. m. v župni cerkvi v Radečah pri Zidanem mostu 73 letni Jože Cetili njegova 69 letna žena Marija iz Jelovoga. Oba ugledna zakonca sta še vedno čila in zdrava, zaradi česar smeta upati še na demantno poroko.
Zunanji znak zlatoporočencev sta pozlačeni palici, okrašeni s cvetjem.
k današnji uganki: Slika n» levi ima vse polno napak in nezmislov. Kdor jih najde vsaj deset, lahko tekmuje za nagradi, ki sta: i. Grdina: štiri leta v ruskem ujetništvu; II. Foer-ster: Ojačen beton.
Rešitev ugank v št. 7 navajamo:
\ seli rešitev je prispelo: 217, za I. nagrado je bil izžreban: Tornine O., Ljubljana, za II. pa: J. Kolbe-zen, Črnomelj.
72
Modni kotiček
Novosti /a zgodnjo pomlad. Naša slika kaže pariški model kostima za zgodnjo pomlad. Kostim je narejen iz modernega blaga (tiotteur): manšete na rokavih, ovratnik in mui' so iz pižmovega krzna.
Dražestna je sveda čepica iz klobučevine s prjvihanim robom na levi strani, okrašena /. ročnim delom. K njej se kaj sijajno prilega boa iz belega krzna.
Model popoldanske obleke kaže tretja slika.
Blago je svetla svila — erepe di* Chine. Krilo je sestavljeno iz dveh zvončastih volantov, rokavi dolgi, ^vratni izrez ozek, zaključen s primerno pentljo.
Približujoča se pomlad zopet vzbuja večje.zanimanje med nežnim spolom za modne novosti. Posebnega presenečenja pa letos bržčas ne bo.
Sergej Mincio v:
Car Berende/.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XIII. poglavje.
Iz Krasnojarska ste? Od Ananjevih?       je nenadno vprašal. Govoril je naglo in pretrgano, metal je besede kakor kamenčke.
Tako je, prosim! — je odgovoril Vedenej Savič. Začuden je bil. da j ili je starce poznal, k Vabilinu potujete' Po kaj? Poslovodja je postal popolnoma zmeden. Ozrl se je na svoje ljudi pa videl, da tudi i i stojijo vsi /. odprtimi usti kakor vrane v vročini. Brez dvoma ni bil starec, ki je pred njimi stal, navaden človek: \ idei je v srce! Ali naj bi mu povedal resnico ali ne?
Nikar mi ne laži! Glej ga. kaj mu hodi po glavi! je zaklieal starec in mu zažugal z zakrivljeno palico. —  Jaz te naučim lagati!
Oprostite, prosim, saj nisem hotel! — je za-iii i-m in 1 Vedenej Savič. Sam pa je postal rdeč. kakor da bi ga bil kdo vtaknil v krop. malo da mu ni brizgnila kri po licih. Gospodar nas je k Vabilinu poslal, da dolg izterjamo.
kako velik je ta dolg?
Bet tisoč srebrnih rubjjev. Osljabja in Peresvet sta kar napihnila ustnice, ko sta to čula.
No. le pazi!      je rekel manj strogo starec-, jaz vse vem. v src U li čitam! Vem ludi, kje so \ain pobegnili vaši vodniki. Ali bi radi tli prenočili?
Treba bi bilo. prosim, gospod, če nam do-
v olite!
— lahko prenočite, potem vam dani vodnika. A zapomnite si, vsak od vas si naj to zareže na rovaš: če vam uide. ko se povrnete v svet. vpričo kogarkoli beseda o našem selu. se mi ne boste nikjer skrili, sežgati vas dam žive z ženami in Otroki vred!
Glas je starcu postal neizprosen, oči so mu vzplamtele kakor uharici ponoči, nos mu je zrasel v oster kljun.
Nikar ne mislite kaj takega, prosim! Nič ne bomo povedali. Bog mi je priča! — je zaklieal Vede-
nej Savič. Nismo vohuni, nikomur nočemo nič slabega.
Starcu so ugasnile oči. Zopet se je sključil iti oprl na palico. Kragulj se je izprevrgel v prepelico.* K Merkulu jih zapelji! je ukazal vodniku spremljevalcu. Lahko ostanete tu, kolikor časa hočete. Vaše ubegle vodnike pa bom dal šibati za kazen !
Zasukal se je in odšel v spremstvu črnih orjakov po ulici proč.
Vedenej Savič se je spoštljivo priklonil starčevemu hrbtu, in potem so vsi odkorakali skupaj proti Merkulovi hiši: je med vsemi največja, sta jim rekla spremljevalca.
Vedeneju Saviču je poskakovalo srce. Veselil se je nepričakovanega uspeha. Zdaj je bilo vse v redu!
A bistrogledi Nilka mu je pokvaril veselje. Čim so bili zavili okrog ogla. se je ozrl in nagnil k Vedeneju Saviču in mu šepnil v uho:
- Naš brodar je bil pri starcu, na dvorišču! je zašepetal.
Poslovodja je planil nazaj od začudenja. — Beži no, ti!
— Pri moji veri! Onstran vrat je prisluškoval. Pomolil je nos ven, pa sem ga zapazil!
Kako nas je pa mogel prehiteti?
— Stekel je pač naprej onstran hiš, po bližnjici. Poslovodjo se je tlesknil |k> čelu.   - O. ti tele!
- si je rekel. — Dobro si vse zatajil! - Porinil si je kučmo na oči. ker je postal hud. O. ti, zlomek stari! - je pomislil: kakor smrkavca me je speljal na led !
XIV. poglavje.
Merkulova hiša se je izkazala kot prav lepa. prostorna in premožna. Na dvorišču pod streho so privezali in raziovorili sli konje. Hoteli so znosili tudi prtljago noter, v svojo jzlMi. u gospodar, prileten, še jako krepak kmet. jih je pregovoril. Rekel je. da jim "i treba prav nič pazili na stvari. Kar pomni, še nikoli niso čuli na sein o kaki tatvini, človek je lahko pustil karkoli zunaj pred v niti. pa je vse ostalo nedotaknjeno.
(Dalje prihodnjič.)
Raicrottsk Jugoslovanske tlsKarne v L/ub/lan t