Aktualno Haloze • Policiste v glavnem zaposlovali ilegalci in trgovina z drogo O Stran 2 i 1 i Štajerski Podjetništvo Ptuj • Terme odpirajo zunanje kopališče, a le za hotelske goste O Stran 5 Ptuj, torek, 1. junija 2021 Letnik LXXIV • št. 42 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8-> 98,20 10473 www.radio-ptuj.si Aktualno Podravje, Slovenija • Vinogradnikov je vedno manj O Stran 2 Podravje Starše • Bo treba za novo šolo pri Marjeti najeti kredit? O Stran 4 Podjetništvo Podlehnik • Za športni park Dežno namenjenih 72.000 evrov O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Alojz Herga: »Kmet je veliko več kot le čistilec krajine« O Stran 9 Kronika Hajdina • Krožišče pri gostišču Maja ostaja težava O Stran 24 Ptuj, Podravje • Nova enota Doma upokojencev v Žabjaku ocenjena na 14 milijonov evrov Kako graditi, da bo ceneje za stanovalce Cilj vodstva Doma upokojencev Ptuj je še v tem letu zasaditi prvo lopato in začeti gradbena dela v novi enoti v Žabjaku. Direktorica Vesna Šiplič Horvat želi to storiti brez najemanja prvotno planiranega sedemmilijonskega kredita. Prepričana je, da bi s to varianto obremenili tako sedanje kot bodoče stanovalce doma, saj bi se strošek gradnje nedvomno prevalil na njihove položnice. Več na strani 3. - V - ;/ v ^ k^i, ^ ^ * SrT&st- - -■ WHjfew ■s**, i v -.c ¿y- mmi ^ ; vi * TS - -A • ' ■ . .-o »» v^af- '^n-SS&lv 1 V V n v Hii 4 ~ « ■ ___ ■ v Foto: Črtomir Goznik V središču • Zmagovalci i državnih poslo zaščitno opremi mili V središču • Nova epidemiji zasvojenosti z zasloni; težake že pri enoletnikiih O AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE EGA TEDNIKA! Ob^jdenitvi naročniškega razmerja v času od 14. maja do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 26. juniji do 21. avgusta! Več v notranjosti časopisa. ; «fctSSfv r^SSRM. Štajerski TEDNIK Simonov zaliv 2 Štajerski Aktualno torek • 1. junija 2021 Slovenija • Petletna vinogradniška statistika Vinogradnikov je vedno manj Lani seje z vinogradništvom v Sloveniji ukvarjalo 28.481 pridelovalcev, ki so skupaj obdelovali 15.261 hektarjev vinogradov, kažejo izsledki najnovejšega popisa vinogradov. Število vinogradnikov je bilo tako za šest odstotkov manjše kot leta 2015, skupna površina vinogradov pa za tri odstotke. Foto: MZ Po zadnjem popisu vinogradov - statistični urad ga izvaja vsakih pet let - je povprečni vinogradnik lani obdeloval 0,54 hektarja vinogradov. Statistični urad je pri tem zaznal večje razlike v velikosti površin vinogradov povprečnega pridelovalca v vzhodni in zahodni Sloveniji. Vinogradniki na zahodu s trikrat večjimi vinogradi Povprečni pridelovalec v zahodni Sloveniji je namreč obdeloval kar trikrat večjo površino vinogradov (1,2 hektarja) kot povprečni pridelovalec v vzhodni Sloveniji (0,38 hektarja). Še vedno je največ pridelovalcev pridelovalo grozdje na manj kot enem hektarju vinogradov. Takšnih je bilo 91 odstotkov vseh vinogradnikov, skupaj pa so ti obdelovali 31 odstotkov celotne površine vinogradov. Največ vinogradov je bilo v vinorodnih deželah Podravje, Posavje in Primorje. Povprečni vinograd je meril 0,32 hektarja, v njem pa je raslo 1227 trsov, na katerih je v 70 odstotkih zorelo belo, v 30 odstotkih pa rdeče grozdje. Prevladuje laški rizling Med belimi sortami so prevladovale laški rizling (17 odstotkov), chardonnay in sauvignon (po 11 odstotkov), medtem ko je bil med rdečimi sortami največji del površine posajen s sorto refošk (29 odstotkov), sledili sta žametovka (17 odstotkov) in merlot (15 odstotkov). Približno 85 odstotkov vseh vinogradov je bilo zatravljenih, skoraj vsi pa so bili zasajeni na pobočju. Vertikalno zasajenih je bilo 80 odstotkov vseh vinogradov, preostalih 20 odstotkov pa je bilo zasajenih v terasah. Foto: Sta/M24 Največji vinogradi v Goriških brdih, najmanjši v Beli krajini Povprečne velikosti vinogradov se po ugotovitvah popisa precej razlikujejo tudi v posameznih vinorodnih deželah. V povprečju največji so bili tako vinogradi v Primorju. Merili so v povprečju 0,46 hektarja, še posebno obsežni so bili v vinorodnem okolišu Goriška brda, kjer so merili povprečno 0,60 hektarja. V povprečju najmanjše vinograde so obdelovali v Posavju (0,17 hektarja), med temi še posebno v Beli krajini, kjer so vinogradi v povprečju merili 0,14 hektarja. V Podravju je povprečni vinograd meril 0,35 hektarja. Precej sta se razlikovali tudi povprečni velikosti vinogradov vinorodnih okolišev Štajerska Slovenija (0,41 hektarja) in Prekmurje (0,14 hektarja), so zapisali na statističnem uradu. V petih letih na novo zasajenih 2.000 hektarjev Od leta 2015 je bilo na novo zasajenih ali obnovljenih skoraj 2000 hektarjev vinogradov in v njih posajenih več kot osem milijonov trsov. Na 56 odstotkih celotne površine vseh vinogradov rastejo trte, stare od pet do 30 let, ki se jih šteje za polno proizvodne. Starejših od 30 let je še nekaj več kot 16 milijonov trsov oziroma 28 odstotkov vseh trt. Ob novih zasaditvah v zadnjih petih letih je bilo posajenih največ trsov belih sort grozdja, med katerimi so prevladovale sorte laški rizling, sauvignon, malvazija in chardonnay. Ob novih zasaditvah z rdečimi sortami grozdja je bil največji del površine posajen s sortama refošk in merlot. Sta, sm Gorišnica, Haloze • Z vidika varnosti je bilo 2020 dokaj ugodno leto Policiste v glavnem zaposlovali ilegalci in trgovina z drogo Podatki o javni varnosti za Policijsko postajo (PP) Gorišnica, ki pokriva območje občin Gorišnica, Cirkulane in Zavrč, so za minulo leto ugodni. Število obravnavanih kaznivih dejanj je bilo eno najnižjih v zadnjem desetletju. V vseh treh občinah jih je bilo 54, desetletno povprečje je 71. Gorišniški možje postave se lahko pohvalijo z relativno visokim deležem preiskanosti kaznivih dejanj, ta je 74-odstotni in je višji kot v minulih letih, pa tudi nad povprečjem celotnega območja Policijske uprave (PU) Maribor. Foto: arhiv M24 Koliko droge so zasegli Na območju PP Gorišnica so bila v lanskem letu v porastu kazniva dejanja zoper človekovo zdravje, po besedah komandirja Milka Panikvarja so ti primeri povezani s prepovedanimi drogami. Sicer pa so kar nekaj svojega dela namenili preiskovanju prometa z drogo. Med drugim so zasegli 14 kg rastlin konoplje, 93 gramov heroina, 18 gramov hašiševe smole, 67 gramov konopljinega ekstrakta, pa tudi nekaj malega amfitamina in drog, ki se lahko uporabljajo v medicini. Komandir PP Gorišnica Milko Panikvar je povedal, da je prav tako nadpovprečna preiskanost kaznivih dejanj, ki jih je policija odkrila z lastno dejavnostjo. Med kaznivimi dejanji je bilo največ tatvin (okoli 40 odstotkov), trgovine s prepovedanimi drogami, goljufij, poškodovanja tuje stvari, nasilja v družini ter prepovedanega prehajanja državne meje. Policijska statistika nakazuje na upad kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. S tega segmenta so lani sicer obravnavali pet primerov (trikrat nasilje v družini, odvzem mladoletne osebe in zanemarjanje mladoletne osebe ter surovo ravnanje). Nekaj je bilo poslovnih goljufij, izstopa pa področje organizirane kriminalitete v zvezi z nedovoljenim prehajanjem državne meje. Uspešno so stopili na prste 19 osumljencem, ki so čez državno mejo tihotapili ljudi. Dva od teh primerov so obravnavali na PP Gorišnica, preostalih 17 so predali v obravnavo kriminalistom PU Maribor. Zasegli hladno orožje in dve pištoli Na področju javnega reda tako kot v drugih delih države izstopajo posredovanja v zvezi z zakonom o nalezljivih boleznih. Kršitev v zvezi s korona ukrepi je bilo 151, 32 primerov je bilo povezanih s prepovedano drogo, 18 s prijavo bivališča, 12 z zakonom o zaščiti živali in deset z zakonom o orožju. Zasegli so pet kosov hladnega orožja, 133 kosov ostrega streliva in dve pištoli. Zaradi kršenja javnega reda in miru so opravili 80 intervencij in pet hišnih preiskav. Štirim osebam so izrekli ukrep prepovedi približevanja, največ kršiteljev je bilo moških, starih med 35 in 44 let. Med občani je bilo nekaj vroče krvi, saj policisti beležijo kar nekaj primerov izzivanja k pretepu, med kršitvami je 20 primerov nasilja v družini, nekaj je bilo nedostojnega vedenja ter motenja miru s hrupom in glasno glasbo. 36 primerov so policisti obravnavali v zasebnih prostorih, 23 na javnih mestih (cesta, ulica, trg) in pet v gostinskih lokalih. Foto: MZ Delo policistov za celotno postajo in posebej območje občine Cirkulane je na seji cirkulanskega občinskega sveta predstavil komandir Policijske postaje Gorišnica Milko Pani-kvar. Ceste niso bile usodne v» 11 • za življenja Prometnovarnostna statistika je ugodna. Prometnih nesreč je bilo 44 (predlani 61), ceste v občinah Zavrč, Gorišnica in Cirkulane niso terjale življenj. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, 13 pa lažje. Kršitev s področja cestnega prometa je bilo 2.835, kar je pod povprečjem desetletnega obdobja. Policisti so spisali 1.341 plačilnih nalogov, 1.283 elektronskih plačilnih nalogov, izrekli so 48 opozoril, 19 odločb o prekršku in 129 obdolžilnih predlogov. Opravili so 4.004 preizkuse alkoholiziranosti, pozitivnih je bilo 115. Štirje povzročitelji prometnih nesreč so vozili pod vplivom alkohola, tri vinjene voznike so pridržali in zasegli 18 motornih vozil. Prometnih nesreč s pobegom je bilo sedem. 131 nezakonitih prehodov državne meje Kot povsod ob meji s Hrvaško tudi gorišniška policijska postaja ni izjema, ko govorimo o nezakonitih prehodih državne meje. Lani so policisti PP Gorišnica obravnavali 131 primerov in skupaj 324 oseb. Največ dela z ilegalnimi prehodi meje so imeli v poletnem času. Glede na pretekla primerjalna obdobja gre po oceni komandirja Panikvarja za velik porast. Veliko pomoč policistom pri varovanju državne meje in preprečevanju nezakonitih prehodov predstavlja video nadzorni sistem. Stacionarne kamere so v Goričaku, Paradižu in na Mejah. Okoli 60 odstotkov nezakonitih prehodov državne meje je bilo v občini Cirkulane, večina tujcev se je v državo pripeljala z avtomobili ali kombiji, le redki so prišli peš. V Goričaku podkopala ograjo, v Dolanah so ju ujeli Eden od primerov govori o dveh tujcih, ki sta v Zavrču podkopala panelno ograjo, se splazila pod njo in pot nadaljevala, a sta bila v Dolanah izsledena. V občini Zavrč so se tujci najpogosteje poskusili izogniti meji v naselju Goričak, kjer so možje v modrem ujeli pet organiziranih skupin. Sicer pa so policisti PP Gorišnica v Halozah stopili na prste več organiziranim skupinam tihotapcev ljudi. Med tujci, ki so v državo prihajali na nezakonit način, je bilo največ Iračanov, Egipčanov, Pakistancev ter državljanov Bangladeša in Afganistana. Konstantno so med ilegalnimi prestopniki meje državljani držav nekdanje Jugoslavije in Balkana, ki so tudi obravnavani kot organizatorji in prevozniki. Gorišniški policisti so zaradi tihotapljenja ljudi za zapahe poslali 19 osumljencev, vsi naj bi bili kasneje obsojeni za kaznivo dejanje. Med devetnajstimi je bil en državljan Slovenije, ostali so bili tuji državljani. Mojca Zemljarič Cirkulane: preiskanost kaznivih dejanj 100-odstotna Policisti so v občini Cirkulane v lanskem letu obravnavali devet kaznivih dejanj, kar je približno dve tretjini manj kot leto prej. Vsa so preiskana, med njimi ni posebnih izstopajočih primerov. Na področjujavnega reda in miru so obravnavali 94 primerov, kar je veliko več kot v letu 2019, ko je bilo primerov 11. Prometnih nesreč je bilo 13 (predlani 17), ugotovljenih cestnoprometnih kršitev pa 301. V zvezi z ilegalci sta v občini Cirkulane žarišči Meje in Paradiž. Na Mejah so policisti obravnavali 37 primerov in 108 oseb, v Paradižu pa 40 primerov in 88 oseb. Foto: arhiv ŠT torek • 1. junija 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Nova enota Doma upokojencev ocenjena na 14 milijonov evrov Kako graditi v Žabjaku, da bo ceneje za stanovalce Cilj vodstva Doma upokojencev Ptuj je še v tem letu zasaditi prvo lopato in začeti gradbena dela v novi enoti v Žabjaku. Finančna konstrukcija bo predvidoma zaprta junija. Direktorica Doma Vesna Šiplič Horvat želi to storiti brez najemanja prvotno planiranega sedemmilijonskega kredita. Prepričana je, da bi s to varianto obremenili tako sedanje kot bodoče stanovalce doma, saj bi se ta strošek nedvomno prevalil na njihove položnice. Iz naslova dnevnih in začasnih namestitev si je Dom upokojencev Ptuj letos pridobil sredstva v višini 1,4 milijona evrov. Decembra 2022 bi moral ta sredstva porabiti, kar pomeni, da mora biti gradnja prostorov, v katerem se bo to izvajalo, do takrat zaključena. Ker je ta dejavnost planirana v enoti v Žabjaku, v Domu lovijo roke in vse aktivnosti usmerjajo v to, da bi se stroji čim prej pognali. Predvideva se fazna gradnja, najprej klet, nato prostori za začasne in dnevne namestitve in šele nato preostanek, torej bivalni del. Na evropskem portalu je že objavljen razpis za izbiro projektanta za to naložbo, rok za oddajo ponudb se je iztekel konec maja (včeraj). Gradbeno dovoljenje za to investicijo je že pridobljeno. Pred začetkom gradnje odprtih en kup »če-jev« ... Če bodo junija uspešno izbrali projektanta, ki bo pripravil popise, bo to osnova za objavo razpisa in izbiro gradbinca. Če bodo pri tem imeli srečo in ne bo bodisi previsokih ponudb bodisi pritožb, bi bil do jeseni izbran. Če bi jim bilo naklonjeno še vreme, bi gradnjo lahko začeli že konec tega leta. Še vedno pa ostaja precej nerešenih zadev, ki jih, kot pravi direktorica, sproti urejajo: »Skupaj z ministrstvom zapiramo finančno konstrukcijo. Naredili bomo vse za to, da bi gradili brez najetja kredita. Ne želimo ne sedanjih ne bodočih stanovalcev bremeniti s tem. Verjamemo, da nam bo to uspelo." Ocenjena vrednost naložbe je okrog 14 milijonov evrov, v ta znesek je zajeto tudi urejanje centralne pralnice in kuhinje ter velike jedilnice za zunanje uporabnike. Kapaciteta Žabjaka je zasnovana na 150 postelj, od tega bi jih 20 namenili za začasno, 12 pa za dnevno varstvo. Polovica sob bo enoposteljnih, preostale dvoposteljne. Če bi se vse izteklo po planih, bi po optimističnem scenariju nove stanovalce lahko začeli nameščati v začetku leta 2023. Na tokratnem razpisu 93 milijonov evrov, a ne za novogradnje Ministrstvo za delo in služba vlade za razvoj pa sta te dni že pripravila 93 milijonov evrov vreden razpis za investicije v domove za starejše, katerih slabosti je razgalila epidemija covida-19. Sredstva bodo namenjena za dvig standarda obstoječih zmogljivosti, je povedal minister Janez Cigler Kralj. Razpis za sofinanciranje, ki je bil objavljen v uradnem listu v petek, predvideva dodelitev nepovratnih sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj iz pobude React EU. Razdeljen je na dva ločena sklopa; prvi je namenjen prilagoditvi obstoječe infrastrukture, drugi pa nadomestni novogradnji DSO. Cigler Kralj je ob tem pojasnil, da bodo sofinancirani projekti, ki bodo zagotavljali izboljšanje bivalnega standarda z odpravo tri- ali večposteljnih sob, zagotavljali ločenost čistih in nečistih poti za preprečevanje širjenja okužb, vzpostavili t.i. sive in rdeče cone ter zagotavljali infrastrukturo za izvajanje storitev v skupnosti. »Razpis ni namenjen krepitvi institucionalizacije in povečevanju kapacitet, ampak z njim dvigamo standard obstoječih kapacitet. Torej, s tem vložkom rešujemo kritične razmere, pokrivamo vrzeli, zagotavljamo ustrezne standarde in podpiramo proces deinstitucio-nalizacije,« je naštel minister. Kot je poudaril, se zato število postelj v DSO oz. neto stalnih mest, ki so predmet investicij, ne bo smelo povečati. Je pa cilj razpisa zagotoviti 1224 postelj, pri čemer se bo kot kazalnik štelo število vseh postelj, v katere bo investirano s ciljem preprečevanje okužb s covi-dom-19 ali drugih nalezljivih bolezni. Prvi rok za oddajo vlog je 13. julij, drugi pa 27. avgust. Ministrstvo bo sofinanciralo le upravičene stroške, ki bodo pri prijavitelji nastali od 1. februarja lani do konca izvajanja sofinanciranih aktivnosti projekta, a ne kasneje kot do 30. junija 2023. Dženana Kmetec, SM Ptuj • Lokal pod gledališčem ostaja zaprt Kmalu bodo iskali novega najemnika Potem ko je konec lanskega leta ptujska občina poplačala ves dolg za obnovo stavbe gledališča, je postala edina lastnica tega objekta, tudi tistega dela, v katerem je še lani deloval gostinski lokal. S prejšnjim najemnikom so pogodbo prekinili in se lotili etažiranja stavbe. To je zdaj urejeno, tudi v prihodnje pa želijo ta prostor nameniti gostinski dejavnosti. Začasno so v sodelovanju s sosednjim gostincem našli rešitev za uporabo zunanje terase, načrt pa je najemnika za lokal pod gledališčem izbrati še pred koncem leta. „Etažiranje gledališke stavbe je urejeno. Vsi, tudi mestni svetniki, se strinjamo, da tu ostane gostin- ski lokal. Pred izvedbo javnega razpisa je treba še pregledati in urediti prostor, in ko bo ustrezal vsem pogojem, se lahko nameni za oddajo. Želimo si, da bo oddan še letos," so načrt aktivnosti pojasnili na občini. Preden bodo prostor oddali, ga mora dosedanji najemnik vrniti v prvotno stanje. Ta je lokal najemal od gledališča, ki je v imenu banke Hetta Asset Resolution upravljala celotno stavbo, tudi lokal. Oktobra lani pa je stavba ponovno prešla v upravljanje občine. Zaradi ugotovitev nadzornega odbora in zahtev vodstva občine je bila pogodba z najemnikom Legend puba decembra lani dokončno prekinjena, nato pa se je občina lotila urejanja zemljiškoknjižnih zadev. To je končano, sedanji cilj pa je jasen: čim prej najti primernega najemnika, ki bo pripravljen soustvarjati utrip mestnega jedra in Murkove ulice. Dejstvo pa je, da je dosedanji najemnik, lastnik Legend puba, na tem področju veliko naredil. Neporavnane obveznosti so bile tako po mnenju nadzornikov kot vodstva občine in svetnikov zadosten razlog za prekinitev sodelovanja oziroma najemne pogodbe. Najslabša varianta bi bila, da v centru mesta ostane še en prazen lokal. Trenutno pred njim deluje lepo in vzorno urejena povečana terasa gostišča Luk. Tako naj bi ostalo, vse dokler občina ne odda svojega lokala pod gledališčem. Dženana Kmetec Na občini želijo čim prejšnje odprtje gostinskega lokala pod gledališčem. Dejstvo, da je zaprt ta, pa tudi bistveno večji na Mestnem trgu (Teta Frida), gotovo ne pripomore k oživljanju mestnega jedra. Foto: CG Ptuj • Odslej najemna cena z davkom Dražji najem Narodnega doma Z začetkom lanskega leta je Mestna občina Ptuj kot lastnica v upravljanje prevzela objekt Narodnega doma v Jadranski ulici. Ta mesec so potrdili nov cenik najema prostorov, po katerem se bo obračunaval tudi davek. Cene so se nekoliko dvignile, v kurilni sezoni pa bodo še višje. V kurilni sezoni bodo cene najema za 20 % višje od osnovnih. Marca letos je komisija za razpolaganje s stvarnim premoženjem Mestne občine Ptuj določila cenik za najem prostorov Narodnega doma Ptuj. Cene so uskladili tako, da so primerljive tistim v drugih kulturnih dvoranah in prostorih v občinski lasti. Kot so pojasnili na ptujski občini, se v primeru oddaje dvoran ali drugih prostorov Narodnega doma ne morejo sklicevati na oprostitev plačila davka. To je možno le, če bi najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) bila dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del. Torej kot da je v njegovi lasti, iz te pravice pa bi izključili vsako drugo osebo. Nov cenik najema prostorov Narodnega doma v evrih Priložnostni Urni najem Terminski najem (dnevno) (enkratni) najem (2 uri) Velika dvorana 120 24 36 Velika dvorana 140 28 42 s kuhinjo Mala dvorana 60 12 18 Mala dvorana s 70 14 21 kuhinjo Točilnica 30 6 9 Točilnica 40 8 12 s kuhinjo Glasbena soba I 15 3 4,5 Glasbena soba 10 2 3 II in III Vir: MO Ptuj V primeru Narodnega doma je najemnikov več, zato te izjeme, določene v zakonu, v tem primeru ni možno izvajati. „Terminski najem po našem mnenju nima značilnosti najema oziroma zakupa nepremičnin, zato je storitev obdavčena z davkom," še dodajajo na MO Ptuj. V cene je torej po novem za najemnike vračunan tudi davek na dodano vrednost, obenem pa je komisija določila tudi, da se osnovna cena, navedena v tabeli, v kurilni sezoni dvigne za dodatnih 20 %. Dženana Kmetec Slovenija • Uporabljenih čez milijon odmerkov Najmanj cepljenih v naših občinah V Sloveniji smo minuli teden po podatkih portala cepimo. se presegli milijon uporabljenih odmerkov cepiva proti covi-du-19. Do petka je bilo namreč porabljenih 1.015.611 odmerkov tega cepiva. V celotni Sloveniji je po teh podatkih proti covidu-19 s prvim odmerkom cepljenih 31,1 odstotka prebivalstva ter z vsemi odmerki 18,2 odstotka. V državo je bilo dobavljenih skupno 1.119.480 odmerkov cepiva, od tega največ od proizvajalca Pfizer-BioNTech. Najmanj cepljenih s prvim odmerkom je v občini Juršinci (18 odstotkov), sledijo Sveti Andraž v Slovenskih goricah (18,7 odstotka), Žetale (18,8 odstotka) in Trnovska vas (18,9 odstotka). Najmanj cepljenih z vsemi odmerki je v občinah Sveti Jurij ob Ščavnici (9,4 odstotka), Kuz-ma (9,5 odstotka) in Odranci (9,9 odstotka). Največ cepljenih s prvim odmerkom je v občinah Osilnica (51 odstotkov), Kostel (46,6 odstotka) in Bohinj (40,8 odstotka). Osilnica je na prvem mestu tudi med občinami z največjim deležem prebivalstva, cepljenega z vsemi odmerki cepiva (28 odstotkov), sledita občini Log -Dragomer (25,6 odstotka) in Radeče (25 odstotkov). Med cepljenimi proti covidu-19 s prvim odmerkom vodi zasavska statistična regija (34,5 odstotka), z vsemi odmerki pa Koroška (20,3 odstotka). V petek je bilo po navedbah portala cepimo.se v Sloveniji s prvim odmerkom cepljenih 653.310 ljudi, z vsemi odmerki pa 381.619 ljudi. Največ cepljenih, tako s prvim kot vsemi odmerki, je starih med 70 in 89 let. Po spolu vodijo ženske, še izhaja iz podatkov na omenjenem portalu. 4 Štajerski Podravje torek • 1. junija 2021 Markovci • Prostovoljstvu prijazna občina Občina spodbuja razvoj prostovoljstva Slovenska filantropijaje občini Markovci podelila naziv Prostovoljstvu prijazna občina 2021. Kot je pojasnil župan Milan Gabrovecje to pohvala za spodbujanje razvoja prostovoljstva v lokalnem okolju, za podporo delovanju prostovoljskih organizacij, pomoč pri promoviranju in informiranju o prostovoljskih programih. Markovška občina med drugim podpira tudi prostovoljske programe, ki rešujejo stiske občanov. »Zelo vesel sem, da so drugi prepoznali naša prizadevanja, da se trudimo poskrbeti za vsakega našega občana. Ta naziv je odraz tega, da prepoznavamo stiske ljudi v lokalnem okolju. Pri delu pa podpiramo tudi vse prostovoljce, ki svoj čas in energijo nesebično namenjajo pomoči drugim,« je povedal Gabrovec. Zaradi vseh naštetih razlogov so v lanskem letu kot prva občina v Podravju pristopili k projektu Prostofer. V ta namen so najeli električni avtomobil, s katerim brezplačno prevažajo starejše občane do želene lokacije. Gre sicer za projekt zavoda Zlata mreža, ki upravlja s klicnim centrom. Kdor potrebuje prevoz, pokliče vsaj tri dni pred pot- us Eden izmed projektov, ki temelji na prostovoljstvu, je tudi Prostofer. rebnim prevozom na brezplačno telefonsko številko 080 10 10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center Letos opravljenih 39 prevozov Občina Markovci mesečno nameni za projekt Prostofer okoli 630 evrov (388 za najem vozila in 244 za stroške klicnega centra Zlata mreža). V letošnjem letuje bilo skupno opravljenih 39 prevozov (januar: 4, februar: 5, marec: 1, april: 12, maj: 11); storitev pa je koristilo 15 občanov. Voznikov prostovoljcevje trenutno sedem, k sodelovanju pa vabijo tudi vse tiste, ki bi želeli pomagati drugim. Električni avtomobil je sicer namenjen tudi za službene poti uslužbencev občine. obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Seznam prevozov se polni V začetku se za omenjene brezplačne prevoze ni odločalo veliko ljudi. Po besedah Gabrovca pa v zadnjem času zaznavajo velik porast občanov, ki nekaj dni prej rezervirajo avtomobil za prevoz do želene ustanove (oddaljene največ do 30 kilometrov). Prostovoljnih šoferjev je sedem, večinoma gre za upokojence, ki imajo čas. »Tudi sam sem prostofer in lahko potrdim, da je to res prijetno koriščenje prostega časa. Starejši občani so nam hvaležni ob vsakem prevozu. To je tako za voznika kot uporabnika tudi ene vrste način druženja,« je pojasnil Gabrovec. 90 odstotkov vseh prevozov, ki jih opravljajo prostoferji, so prevozi do zdravnika. Med preostalimi desetim odstotki pa so najpogostejše lekarne, ustanove javnega značaja, kot so banke in pošte, trgovine s prehrano in pokopališča. Storitev je namenjena starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Estera Korošec Starše • Bo treba za novo šolo pri Marjeti najeti kredit? Zmanjkalo jim je 1,2 milijona evrov V teh dneh so v teku številne aktivnosti za začetek težko pričakovane gradnje nove podružnične šole pri Marjeti na Dravskem polju. Javni razpis, s katerim bodo iskali najugodnejšega izvajalca del, bo po napovedih župana Stanislava Greifoner-ja, objavljen še ta mesec. Popis investicijskih del, kije podlaga za pripravo javnega naročila, so že prejeli. Pred samim začetkom gradnje je treba zgraditi še novo dovozno cesto. Dela, ki bodo predvidoma zaključena do konca avgusta, bo izvajalo občinsko podjetje Gradnje Starše. Ker gre za investicijo v skupni višini okoli 4,4 milijona evrov, so poskušali pridobiti tudi nepovratna sredstva države, vendar na razpisu Ministrstva za šolstvo, izobraževanje in šport niso bili uspešni. Glavni razlog za neuspeh na omenjenem razpisu je slaba demografska slika v občini, torej premalo otrok. »Merila šolskega ministrstva so slaba in pričakujem, da jih bodo prilagodili takšnim projektom, kot je naš. Po nekaterih informacijah naj bi bila jeseni na voljo dodatna sredstva, zato se bomo takrat znova prijavili,« je povedal Greifoner. Proračun občine Starše je sicer težak med 4 in 5 milijoni letno, za investicije namenijo okoli milijon evrov. V letošnjem letu so sicer pridobili dodatnih 1,8 milijona evrov z naslova prodaje zemljišč v novi industrijsko-poslovni coni v Zlatoličju, vendar je teh sredstev še vedno premalo za poplačilo celotne investicije pri Marjeti. »Če bo treba, bomo najeli kredit,« je dodal Greifoner. Dodatna sredstva, okoli pol milijona evrov, si obetajo od EKOsklada. Začetek gradnje še to jesen Spomnimo, da si občina Starše že dlje časa prizadeva za gradnjo novega objekta, saj je sedanja podružnična šoli pri Marjeti dotrajana Kmalu začetek gradnje nove dovozne poti in premajhna, nima telovadnice, pri gradnji pa je bil uporabljen azbest. V ta namen je občina pred leti spremenila občinski prostorski načrt, pridobila potrebna zemljišča in naročila projektno dokumentacijo ter februarja 2019 pridobila gradbeno dovoljenje. Nova šola je Gradnja nove šole pri Marjeti naj bi se začela jeseni. bila takrat načrtovana z ravno streho in telovadnico, ki je bila v celoti pod zemljo. Ker so številni takemu projektu nasprotovali, tudi zato, ker naj bi bil predrag, je občina pridobila spremembo gradbenega dovoljenja, ki je letos februarja postal pravnomočen. Telovadnica bo tako po novem le delno vkopana, zeleno streho je nadomestila klasična asimetrična poševna streha. V okviru gradnje se bodo rušili objekti bivše trgovine (stare šole), stara telovadnica, ki se zaradi neustreznosti že več let ne uporablja, in sedanja POŠ Marjeta. Na tako pridobljenih površinah je načrtovano novo parkirišče, uvoz je sedaj z glavne ceste, in zelene površine za potrebe šole. Po sedanjih napovedih bi l ahko gradnjo začeli jeseni letos. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Ormož • Epidemija v Psihiatrični bolnišnici »Drugi val je bil težak« Po tem, ko je bila 12. marca lani razglašena epidemija co-vida-19, so bili tudi v Psihiatrični bolnišnici Ormož kmalu primorani prilagoditi delo epidemiološki situaciji v državi. Tako so zaprli vse »nenujne« oddelke, nato pa aprila lani ustanovili covid oddelek, ki je v celotnem prvem valu epidemije predstavljal »sivo cono« bolnišnice, kamor so bili sprejeti vsi pacienti, ki so bili hospitalizirani. Foto: DŽH Kristjan Nedog, vodja couid oddelka v Psihiatrični bolnišnici Ormož Prvi val epidemije so uspeli preživeti brez pozitivnega pacienta. »Precej drugače nas je zadel drugi val. Oktobra, ko se je začel, smo ponovno začeli testirati sprejete paciente in 26. oktobra 2020 zabeležili prvi primer pozitivne pacientke. Situacija je zahtevala hitro in dinamično ukrepanje, usposobiti je bilo treba »rdečo cono« ter seveda najti kader za delo v njej, kar v začetku ni bila lahka naloga. Število pozitivnih pacientov je približno tri tedne linearno naraščalo,« je dogajanje povzel Kristjan Nedog, dr. med., specialist psihiater, sicer vodja covid oddelka . V obeh rdečih conah do 44 pacientov Sredi novembra pa je epidemija v državi dobila tako kritične razsežnosti, da covid oddelki v splošnih bolnišnicah niso več zmogli obravnavati vseh pacientov in Ministrstvo za zdravje RS je izdalo odločbo, da morajo pomagati tudi psihiatrične bolnišnice. »Primorani smo bili odpreti še drugo rdečo cono, kamor smo sprejemali covidne bolnike iz praktično celotnega vzhodnega dela Slovenije. Situacija se je dodatno dramatično poslabšala, ko je virus vdrl v CSO Ormož. Že od pomladi smo z njimi namreč imeli dogovor, da bomo prevzeli njihove pozitivne paciente, če bo treba, saj so imeli sami prostorske težave za vzpostavitev rdeče cone. Vdor virusa v CSO pa je bil tako hud, da so sicer vzpostavili lastno rdečo cono, a jim je ostalo 24 okuženih stanovalcev, ki smo jih nato sprejeli v naši bolnišnici. V obeh rdečih conah smo imeli tudi do 44 pozitivnih pacientov, večina je potrebovala veliko terapije, nege, mnogi celo pomoč pri vseh dnevnih aktivnostih, vključno s hranjenjem,« je stanje ob vrhuncu epidemije opisal Nedog. Foto: Arhiv ŠT Veliko okuženih, delali v 12-urnih turnusih Tudi siva in bela cona sta bili skoraj ves čas napolnjeni do roba kapacitet. Trikrat so imeli vdor virusa v belo cono. Vse našteto je seveda terjalo visok davek med zaposlenimi, predvsem pri osebju zdravstvene nege: večina tistih, ki so delali v rdečih conah, je zbolela za covi-dom-19, prav tako mnogi v sivi in beli coni. Bolezen je izbruhnila tudi v mnogih drugih organizacijskih enotah. Poleg tega so se pri osebju na oddelkih kmalu začeli kazati znaki preutrujenosti, izčrpanosti in izgo-relosti. Delali so v 12-urnih turnusih, ker je bil to edini način, kako sploh sestaviti urnike in zagotoviti kontinuiteto dela. Izčrpanost je poleg co-vida-19 dodatno pripomogla k bolniškim odsotnostim in začarani krog je bil sklenjen. Januarja so se stvari vendarle začele nekoliko umirjati. Stanovalci CSO so se vrnili, dotok pacientov iz covidnih bolnišnic je pričel popuščati. Ferbuarja so tako že zaprli prvo, v začetku marca pa še drugo rdečo cono. V zadnjih dveh mesecih so postopoma ponovno odprli skoraj vse oddelčne kapacitete, ki so jih bili primorani zaradi epidemije zapreti, ker niso sodili med nujne. Darja Žganec Horvat torek • 1. junija 2021 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Končno zagon turistične dejavnosti v termah Odpirajo kopališče, a le za goste hotela in kampa Turistični delavci so sproščanje ukrepov že nestrpno čakali. V petek se tako po več mesecih za hotelske goste ponovno odprejo kapacitete Term Ptuj: hotel, kamp, glamping in mobilne hiške, sočasno pa tudi večji del zunanjega vodnega parka. Po sedmih mesecih zaprtja se življenje vrača v številne turistične nastanitvene obrate v državi. Delno sproščanje ukrepov je bilo za mnoge ponudnike preveč tvegano in zahtevno; zadnje goste so številni sprejeli oktobra lani. Tudi obisk kopališč je bil v tem času nekaj nedosegljivega. Pozitivna statistika in ugodne epidemiološke razmere končno omogočajo vrnitev v vsaj približno normalo tudi na tem področju. V Termah Ptuj so skladno z odlokom vlade o dovoljenih izjemah (zdraviliško zdravljenje, športne priprave) ves čas imeli odprt zdravstveni center za ambulantno zdravljenje, zadnje turistične goste pa so sprejeli konec oktobra 2020. Po sedmih mesecih končno v petek, 4. junija, ponovno odpirajo svoja vrata hotel Primus, kamp Terme Ptuj, glamping Vinski sodi in mobilne hiške. Odprl se bo tudi večji del zunanjega vodnega parka, a le za hotelske goste. Kdaj bodo bazeni na voljo tudi za ostale ljubitelje kopanja, pa zaenkrat ostaja še nejasno. Intenzivne priprave na otvoritev „Trenutno se intenzivno pripravljamo na odprtje z urejanjem okolice, čiščenjem, vzorčenjem vode, testi na prisotnost legione- le ipd. Sicer pa smo v naši skupini predvsem poskrbeli za maksimalno varnost gostov in zaposlenih. Naši gostje ocenjujejo in večkrat izpostavljajo, da smo z nad-standardnimi ukrepi za varnost gostov (Sava hHotels & resorts higienski standard plus - dodatno nadgrajeni ukrepi NIJZ) resnično maksimalno poskrbeli za njihovo varnost in da ponujamo izjemno varno okolje za počitnice, gostje pa se lahko sprostijo in brezskrbno uživajo v svojih počitnicah. Najbolj pohvalijo popolno, 100 % dezinfekcijo sob z najnovejšo tehnologijo popolne dezinfekcije, ki ima certifikat anti covid-19; gostje imajo tako občutek popolne varnosti med bivanjem," je pojasnila direktorica Term Ptuj Milena Mojzeš. Glede na nestabilne razmere v zadnjih mesecih so uvedli tudi co-vid garancijo: gostom nudijo fleksibilen nakup za brezskrbne počitnice, ki vsebuje 100 % brezplačno odpoved v primeru epidemije. Nudijo tudi možnost testiranja tako s testi PCR kot hitrimi testi. Upajo, da jim bo letos naklonjeno vsaj vreme V Termah Ptuj so bili z lansko sezono zelo zadovoljni: „Imeli smo veliko sončnih in vročih dni, ko so se prišli obiskovalci osvežit v naš vodni park, uživali so v številnih toboganih in vodnih doživetjih, športnih aktivnostih na svežem zraku ali pa samo v poležavanju in sproščanju v naravni senci mogočnih dreves. Obiskovalci so zelo pohvalili naše higienske ukrepe za svojo varnost." Seveda si tudi letos želijo dober obisk vsaj v tej drugi polovici leta, kije zanje še kako pomembna. Začetek leta 2021je s tega vidika tako ali tako izgubljen. Foto: Arhiv M24 V petek se odpre zunanje kopališče ptujskih Term, a le za hotelske goste. Ljudje so željni oddiha V celotni skupini Sava hotels & resorts so zadovoljni, saj zadnje tedne zaznavajo povečano povpraševanje in rezervacije tako na obali kot tudi na Bledu, v termah in zdraviliščih. „Gostje, ki nas kon-taktirajo, komaj čakajo, da bodo lahko prišli k nam na počitnice, veselijo se uživanja na soncu, ob morju, jezeru, termalnih vrelcih, plavanja, lokalne kulinarike, aktivnosti v naravi," ugotavljajo v skupini Sava turizem. Letos pričakujejo predvsem domače goste ter tiste iz sosednjih držav v oddaljenosti 600 kilometrov, od koder se lahko pripeljejo z osebnimi avtomobili. Na organizirane skupine z avtobusnimi prevozi in podobno tokrat ne stavijo: „Veliko gostov se k nam vrača vsako leto. Ker smo bili šest mesecev zaprti, so nekateri gostje tudi svoje počitnice, ki so jih planirali v nekem drugem obdobju, letos prestavili na poletje." Dženana Kmetec Podlehnik • Za športni park Dežno 72.000 evrov Občanom na voljo tudi fitnes Podoba športnega parka Dežno v neposredni bližini ribnika je trenutno klavrna: ob nogometnem igrišču je več kupov zemlje, območje bolj kot ne deluje zapuščeno, nujno je potreben obnove obstoječi objekt. Tudi makadamska cesta, ki vodi do tja, je v zelo slabem stanju. Občina Podlehnik je že prepoznala, da to območje potrebuje sanacijo in nove vsebine. V pripravi je dokumentacija za ureditev t. i. medgeneracijskega športnega parka Dežno. Izvedbena dela naj bi se začela še letošnjo jesen. Po napovedih župana Sebastiana Toplaka načrtujejo razširitev in nadgradnjo obstoječega objekta, v katerem bodo zagotovili tudi vsebine za starejše. »V zgornji etaži nameravamo zagotoviti prostore, ki bi služili za fitnes, v neposredni bližini objekta pa nadstrešek za rusko kegljišče,« je napovedal Toplak. S projektom želijo obstoječi športni objekt, v katerem so sla-čilnice, sanitarije, sejna soba in skladišče, ustrezno nadgraditi in razširiti tako, da bo namenjen raz- ličnim ciljnim skupinam, ne le športnikom. Tako bi nastal neke vrste medgeneracijski center druženja. Letos so v proračunu za prvo fazo investicije zagotovili okoli 72.000 evrov. Med drugim načrtujejo še letos odstraniti zemljo v neposredni bližini nogometnega igrišča in tam urediti travnik, luknje na dovozni cesti pa bodo pokrpali v okviru rednega vzdrževanja občinskih cest. Energetska sanacija zamuja V drugi fazi se predvideva celovita energetska sanacija objekta, a bo nekoliko zamujala. Stavbo na lokaciji Dežno so namreč nameravali sanirati v okviru energetskega pogodbeništva z občino Videm, a je ta od sodelovanja nepričakovano odstopila. Podlehniška občina je zato že začela iskati nove partnerje, s katerimi bo poskušala pridobiti nepovratna državna sredstva za energetsko sanacijo stavbe v Dežnem, osnovne šole in stare občinske stavbe. Novo pogodbeno partnerstvo bodo sklenili z občinama Lenart in Sveta Ana v Slovenskih goricah. Do jeseni pa jih čaka še veliko dela, saj morajo dokumentacijo pripravljati na novo zaradi letošnje bistvene podražitve materialov. Estera Korošec Stavba Športnega društva Podlehnik kmalu z novo podobo TVOJA REGIJA TVOJA PRIHODNOST Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 1. junija 2021 Podravje • Prve nacionalne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih Na pohodu nova epidemija zasvojenosti z zasloni Vse pogostejša raba naprav z zasloni, kot so telefoni in tablični računalniki, ustvarja velike težave, ki se odražajo predvsem na otrocih in mladostnikih. Čas, ki ga otroci preživljajo pred zasloni (posebej v zadnjem letu), se je konkretno podaljšal. Prekomerna uporaba ima lahko hude posledice. Znaki škodljivosti in zasvojenosti se kažejo na različne načine. Delovna skupina strokovnjakov iz različnih področij je pripravila prvi slovenski nacionalni dokument, v katerem so zapisali jasne smernice: kakšna naj bo (časovno in vsebinsko) raba teh naprav v različnih starostnih obdobjih, kakšne so pasti in katere skupine otrok in mladostnikov so v tem smislu najbolj ranljive. V prvem tovrstnem nacionalnem dokumentu so opredelili časovna priporočila in usmeritve. Pripravili so jih primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, skupaj s strokovnjaki z drugih pod- Težave včasih že pri dojenčkih Zdravniki v zadnjih letih že pri nekaterih dojenčkih in malčkih opažajo vedenje, ki kaže na prekomerno rabo zaslonov. Denis Baš, predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pedia-trijo, ugotavlja, da se srečujejo s primeri vedenja, ki na to nakazujejo že pri enoletnikih. Posledično imajo takšni otroci velike govorno--komunikacijske težave. „V zadnjih letih na sistematskih pregledih pri letu in pol, pa tudi kasneje, pri treh letih, opažamo, da otrok barve našteva v angleščini. Staršem se to zdi super, a se po navadi izkaže, da je posledica tega, da otrok več ur preživi na različnih kanalih," pravi Baš. Izkušnje kažejo, da takšni otroci pogosto postanejo begavi, zaostajajo v govornem razvoju, imajo težave z osredotočenostjo, redkeje vzpostavljajo očesni stik ... Zaslon: koristen, a nevaren pripomoček Anja Radšel iz sekcije za primarno pediatrijo izpostavlja, da raba naprav z zasloni nikakor ni primer- V smernicah so tudi časovna priporočila za rabo naprav z zasloni. Kdaj poiskati pomoč Na znake zasvojenosti, pri katerih je treba poiskati strokovno pomoč, je opozorila Marija Anderluh, vodja službe za otroško psihiatrijo v Pediatrični kliniki Ljubljana: „Glavni znaki pri otrocih in mladostnikih so: čustvena reakcija, tudi agresivna, ob onemogočanju aktivnosti za zaslonom, izguba zanimanja za druženje, upad šolskega uspeha, sprememba spalnih navad in izguba zanimanja za aktivnosti, ki so ga prej veselile." na za odganjanje otroškega dolgčasa, nagrajevanje in kaznovanje ali vpeljevanje rutin, kot je učenje hranjenja dojenčkov, umivanja zob ipd.: „Največ, kar kot odrasli lahko naredimo, je, da smo najboljši možni zgled, odložimo zaslone in se skupaj z otroki podamo v njihov resnični svet." Tudi kar se tiče rabe modernih naprav z zasloni v vrtcih, je ta odsvetovana. Po mnenju Mateje Hudoklin, specialistke klinične psi- Časovne usmeritve: manj je bolje Usmeritve, ki so jih pripravili strokovnjaki, se dotikajo časa in načina uporabe naprav z zasloni. Iz teh izhaja, da naj ne bodo otroci do drugega leta starosti izpostavljeni zaslonom. Od 2. do 5. leta je časovna omejitev manj kot ena ura na dan (naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev). Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Vsebine naj bodo primerne starosti in kakovostne. Do 18. leta otroci in mladostniki naj ne bi bili lastniki pametne naprave. hologije, je smiselna le izjemoma, ko ima didaktično vrednost: „Ot-rok potrebuje izkušnje v živo, teh mora biti čim več. Tega obdobja ni tako enostavno nadomestiti, če ga zamudi!" Tudi med odmori, v podaljšanem bivanju v šolah ipd. veljajo enake smernice. So se pa s poukom na daljavo pojavili novi izzivi, tveganje za neugodne vplive na otroke se je povečalo. Čas epidemije: z zasloni so otroci tudi vzdrževali stike Večina otrok je v zadnjem letu naprave z zasloni uporabljala bistveno pogosteje kot pred epidemijo. Marija Anderluh, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, ugotavlja, da je med šolanjem na daljavo uporaba spleta in socialnih omrežij pomagala pri ohranjanju vrstniških stikov in občutka povezanosti: „Je pa čas za zasloni pri mnogih v veliki meri nadomestil čas za telesno aktivnost in druge sproščujoče prostočasne dejavnosti.« Krajše spanje ali slabša kakovost spanja, manjša telesna aktivnost, debelost, hiperaktiv-nost, vse to so posledice prekomerne rabe naprav z zasloni. Med mladoletnimi uporabniki zaslonov jih je 74 % imelo motnje spanja. Način rabe spleta veča razlike med mladimi ... Večje tveganje za razvoj odvisnosti od naprav z zasloni imajo otroci z razvojno-nevrološkimi motnjami, kot je motnja pozornosti s hiperak-tivnostjo in avtizem. Posebej ranljivi so tudi mladostniki z depresivnim razpoloženjem, šibko samopodo-bo, slabše vrstniško vključeni in manj zadovoljni s sabo. Kot ugotavlja Anderluhova iz Otroške psihiatrije, način, kako mladi uporabljajo splet, veča razlike med njimi: „Ne-kateri z uporabo spleta pridobivajo nova znanja, širijo svoja obzorja in socialno vpetost, za druge pa raziskave potrjujejo, da s časom, ki ga dnevno preživijo na spletu, kažejo več čustvenih težav, na račun negativnega samovrednotenja, primerjanja z drugimi, izpostavljenosti nerealnim telesnim podobam." V smernicah so izpostavili še en pomemben dejavnik: nevarnost izpostavljenosti neprimernim vsebinam na spletu, kot so nasilje, pornografija, digitalno trženje ... Dženana Kmetec Otrok: telefon Mateja Vintar Spreitzer, pediatrinja iz Združenja za pediatrijo, kije bila tudi glavna pobudnica priprave smernic in vodja delovne skupine, opozarja, da je do 2. leta starosti uporaba zaslonov odsvetovana: „Od drugega do petega leta starosti priporočamo, da zaslone otrok gleda v navzočnosti staršev. Veliko vsebin na spletu ni primernih za otroke, večkrat vsebujejo tudi prikrito oglaševanje." Otroci in mladostniki do 18. leta po priporočilih naj ne bi bili lastniki pametnih naprav. Slovenija, Podravje • Prihodki dobaviteljev, ki so Zmagovalci državnih Ko je marca lani oblast prevzela vlada Janeza Janše, si je za glavno nalogo zadala nabavo zaščitne opreme: čim več, čim prej in za skoraj vsako ceno. Kljub splošnemu pomanjkanjuje zapovedala obvezno nošenje mask. Za izbrane posrednike je bila to priložnost za visoke dobičke. Medtem ko je velika večina še iskala način, kako priti do zaščitne opreme in jo iz Kitajske prepeljati v Slovenijo, so imeli nekateri že vse dogovorjeno. Med najspretnejšimi je bilo tudi podjetje Genesis inženiring iz Ljubljane. To je 11. marca, dva dni pred zamenjavo vlade in dan pred razglasitvijo epidemije, registriralo spletno domeno Sanidez. si in začelo trgovati - z zaščitno opremo in etanolom za razkužila. Genesis inženiring, ki pred epidemijo ni posloval, je tako lani ustvaril skoraj dva milijona evrov prihodkov in kar četrt milijona evrov čistega dobička. Podjetje je tesno povezano z vodilnimi iz oglaševalsko-lobistične agencije Pristop. Ob izbruhu epidemije je bil njegov lastnik Primož Pusar, partner in predsednik uprave Pristopa, ki velja za osebo z dobrimi zvezami pri trenutni oblasti. V začetku aprila je Pusar podjetje prodal vodji pravne službe na Pristopu Karin Pirc. V tem času je s Pristopom sodelovalo tudi ministrstvo za gospodarstvo, ki je imelo eno ključnih vlog v državnih poslih z opremo. Aprila lani je ministrstvo, ki ga vodi Zdrav-ko Počivalšek, agenciji nakazalo dobrih 71.000 evrov. Komu vse je Genesis inženiring prodajal zaščitno opremo in po kakšnih cenah, uradno ni znano. Eden od kupcev je bil UKC Ljubljana, ki je konec lanskega leta od podjetja za okoli 40.000 evrov kupil neznano količino mask tipa FFP3. Ob večji konkurenci je bil manj uspešen. Na javnem razpisu, ki ga je objavila največja bolnišnica v državi, je Foto: Arhiv M24 Vsa podjetja še niso objavila rezultatov Na vrhu seznama največjih dobičkarjev med epidemijo za zdaj manjkajo podjetja, ki jim še ni bilo treba objaviti lanskih rezultatov. Med njimi so Acron, ki mu je država zaupala 30 milijonov evrov vreden posel z maskami FFP2, podjetje Ram 2, kije bolnišnicam prodajalo ventilatorje, Hmezad TMT, kije higienske maske uvažal prek Švice, in podjetje Public Digital Infrastructure v lasti Joca Pečečnika, kije v Slovenijo med prvimi prepeljal zaščitno opremo. Med podjetji oz. podjetniki, ki so odlično zaslužili v državnih poslih z Foto: CG torek • 1. junija 2021 V središču Štajerski 7 že objavili rezultate poslovanja, so se skoraj podvojili 1 VV.( (lit 1 • »11 »vi • poslov z zaščitno opremo z milijonskimi dobički Foto: Necenzurirano si Epidemija jc bila priložnost za sijajen posel, ki so jo izbranci z dobrimi zvezami znali izkoristiti. bilo podjetje najdražje med 11 ponudniki, saj so bile njegove maske kar šestkrat dražje od najugodnejših. Genesis inženiring se je ukvarjal tudi s prodajo higienskih mask, ki so bile na vrhuncu prvega vala naprodaj tudi po 50 evrov na škatlo. Petrolu ter več trgovcem v Sloveniji in tujini pa je prodajal etanol za izdelavo razkužil. Geneplanet s kar 7,6 milijona evrov čistega dobička Med množico podjetij, ki so dobivala posle z državo ali pa so se potegovala na javnih razpisih bolnišnic za dobavo zaščitne opreme, smo poiskali tiste, ki najbolj izstopajo: Geneplanet, Svilanit Svila, Sla Medica (prej Sla Marketing), Biovis, Dobnik Trade in Konfekcija Marja. Podjetje Geneplanet je v prvem valu državi dobavilo za več kot osem milijonov evrov ventilatorjev za pre-dihavanje bolnikov s covidom-19. Ti po oceni strokovne komisije brez nadgradnje niso bili primerni za zdravljenje obolelih s covidom-19, kar so v Geneplanetu ves čas zanikali. Vnaprejšnje plačilo za ventilatorje je osebno urejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Geneplanet je v lanskem letu ustvaril več kot 56 milijonov evrov prihodkov od prodaje in rekordnih 7,6 milijona evrov čistega dobička, podjetje pa je opremo na vrhuncu epidemije prodajalo v številne druge države. Kako si je »opomogel« Andrej Podgoršek iz Slovenskih Konjic Svilanit Svila, ki je nekoč v Kamniku izdeloval kakovostne brisače, kopalne plašče in kravate, nato pa proizvodnjo preselil v Turčijo, je postal eden največjih dobaviteljev higienskih mask v državi. Dobil je tudi tri milijone evrov vreden posel z blagovnimi rezervami. Prihodki podjetja Svilanit Svila so se lani več kot početverili na dobrih 20 milijonov evrov prihodkov. Ob tem je ustvarilo 3,3 milijona evrov čistega dobička. Lastnik je Andrej Podgor- zaščitno opremo, jih je tudi nekaj iz občin Podrauja. Foto: Sta/M 24 šek, direktor in solastnik družbe AD Vita iz Slovenskih Konjic, največjega proizvajalca ležišč pri nas. Skrivnosten lastnik Sla Medica z Destrnika Kdo je dejanski lastnik podjetja Sla Medica z Destrnika, še vedno ni povsem jasno. Lastniška veriga se konča v ameriški davčni oazi Wyoming. Okoli tri milijone evrov prihodkov in vsega 55 tisoč evrov čistega dobička so mu lani prinesli trije posli: z zavodom za blagovne rezerve, UKC Ljubljana in UKC Maribor. Največji posel mu je uspel z zavodom. Računsko sodišče je pozneje ugotovilo, da ga podjetje Sla Medica sploh ne bi smelo dobiti, saj je imela Slovenska obveščeval-no-varnostna agencija (Sova) pri njem varnostni zadržek. Večje količine opreme v Sloveniji je UKC Ljubljana in drugim kupcem prodalo tudi slovaško podjetje SM Elcom, uradni lastnik Sla Medice. Podjetje Biovis iz Komna, ki proizvaja in trži prehranska dopolnila, sokove in čaje, je še eno od tistih, ki mu je med epidemijo covida-19 uspel veliki met. Lani je prihodke skoraj potrojilo na 8,4 milijona evrov in ustvarilo okoli 300.000 evrov čistega dobička. To mu je uspelo tudi s pomočjo posla z državo, ki ji je dobavilo za milijon evrov mask FFP2. Danes podjetje na več televizijskih programih, tudi na Nova24TV, prodaja izdelke za zdravje v plačanih pogovornih oddajah. Dobnik Trade iz Slovenske Bistrice potrojilo prihodke Podjetje Dobnik Trade iz Slovenske Bistrice, ki se ukvarja s prodajo zaščitnih oblek in druge osebne varovalne opreme, je skoraj potrojilo prihodke na tri milijone evrov -tudi zaradi 600.000 evrov vrednega posla z blagovnimi rezervami. Za podjetje je posredoval prvak SLS Marjan Podobnik, ki je pristojnim na zavodu grozil z Janšo, Počivalškom in izgubo službe, če posla ne dobi to podjetje. Podobnik je takrat dejal, da je le priskočil na pomoč prijatelju Ivanu Žagarju, županu Slovenske Bistrice iz SLS. Lepo je poslovala tudi žena bratranca Počivalška V primeru podjetja Konfekcija Marja je podjetnica Marjana Plev-nik iz Podčetrtka prihodke povečala za četrtino na 1,1 milijona evrov in ustvarila 182.000 evrov čistega dobička. Bila je ena redkih, ki je z zavodom za blagovne rezerve podpisala pogodbo za maske za splošno uporabo. Dobavila mu je 75.000 kirurških mask po ceni 70 centov. Posel je bil vreden 52.500 evrov. Lastnica podjetja je soproga bratranca gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki pravi, da za podjetje ni posredoval. Tako kot maske z elastiko, ki jih je Počivalšek hvalil kot proizvod slovenskega znanja, so tudi maske, ki jih dobavila Plevnikova, še danes v skladišču zavoda. Primož Cirman, Vesna Vukovič, Tomaž Modic (Necenzurirano.si) Prihodki Dobiček Podjetje Lastnik 2019 2020 2019 2020 genEplanet diagnostika Marko Bitenc, podjetja iz Malte in Avstrije ... 141.896 € 56.315.706 £ 31.415 € 7.616.598 £ Svilanit Svila Andrej Podgoršek 4.461.752 € 20.503.462 € 169.469 € 3.270.558 £ Formadent Edi Žiberna 5.658.738 € 9.349.613 £ 70.100 € 520.072 £ Biovis družina Kosmlna 3.344.945 € 8.388.877 € 126.847 € 294.187 £ Labena Borut In Irena Lemut Čeh 5.306.527 € 7.999.464 € 419.423 £ 474.329 £ Cross Continental Zlatan Randelovlč 0 € 6.913.907 £ 0 £ 4.543 £ Bent Excellent Jože Resman 5.039.861 € 6.700.923 £ 66.963 € 395.303 € Laborplast Stojan Volčanšek 3.941.545 € 4.895.870 £ 140.379 £ 291.552 £ ART-PE Damjan Zupan 1.608.036 € 3.325.285 £ 53.249 £ -56.412 £ Dobnik Trade Anita Dobnik 1.169.775 € 3.039.579 £ 15.770 € 31.685 £ SLA Medica ni znano 39.628 £ 2.937.283 £ -4.774 £ 54.790 £ Inovatio Aleš Celcar 951.552 € 2.675.652 £ 35.671 € 25.637 £ B02-Mega Branko in Klemen Brezak 1.047.494 € 2.540.316 £ 121.840 € 234.708 € TG-Med Uroš Blaznik 655.343 £ 2.337.245 € 4.938 £ 158.229 £ OECO Drago Klun in Milan Šebalj 785.453 € 2.124.524 € 50.796 € 58.202 € Genesis Karln Pire 0 € 1.903.150 £ -100.742 £ 256.893 £ Medic-UM Store Urban Sitar, Matjaž Andreje In Franc Šilak 124.040 € 1.521.759 £ 18.213 £ 300.306 £ CTD Lin Hal 536.832 £ 1.278.150 £ 21.746 € 50.186 £ Dentacom Vlasta Vrtačnlk 662.485 € 1.244.270 € 32.232 € 272.066 £ Konfekcija Marja s.p. Marijana Plevnik 897.307 € 1.113.397 £ 102.814 € 182.371 £ Mika Plus Andrej in Simona Kavčič 772.474 € 1.058.780 £ 22.933 € 126.695 £ AdvaMed Darko Zldanskl 169.055 £ 818.827 £ 21.614 £ 18.521 £ AstraVita Barbara In Staša Kosler 149.927 £ 571.912 £ 295 £ 156£ Medicia Andrej Oglar 0 £ 304.748 £ 0 £ 80.767 £ Prosigura Matej Tušak 0 € 211.645 £ 0 £ 5.938 £ SKUPNO 37.464.665 € 150.074.344 € 1.420.991 € 14.667.880 € Vir: Necenzurirano.si Sto milijonov evrov dodatnih prihodkov med epidemijo Iz poročil o poslovanju slovenskih podjetij v lanskem letu, ki so bila objavljena pred dnevi, so razvidni astronomski dobički najuspešnejših dobaviteljev zaščitne opreme. Sekira je v med padla tako uveljavljenim veletrgovcem, dobaviteljem, ki se prej niso ukvarjali s posli z zaščitno opremo, ali celo podjetjem, ki so bila ob izbruhu epidemije ustanovljena na novo. Njihovi lastniki so izkoristili zveze na Kitajskem, da so prišli do zaščitne opreme, ali pa so bili vmesni člen pri njihovi preprodaji. Kaj razkrivajo poročila? Prihodki dobaviteljev so se skoraj podvojili. Enainsedemdeset podjetij, ki so že objavila rezultate, je prihodke od prodaje povečalo za več kot 110 milijonov evrov - s 141 na 253 milijonov evrov. Večino prihodkov so ustvarili v Sloveniji. Samo 25 podjetij, ki najbolj izstopajo med vsemi, je povečalo prihodke s 37 na 150 milijonov evrov. Visoki so bili tudi njihovi dobički. Enainsedemdeset podjetij je ustvarilo 20 milijonov evrov čistega dobička, kar je skoraj štirikrat več kot leto prej. Izbranih 25 podjetij gaje podeseterilo na 14,5 milijona evrov. Nekateri so v času epidemije ustvarili toliko dobička kot prej v vsej zgodovini poslovanja. Nekatera podjetja, ki so s preprodajo zaščitne opreme ustvarila milijonske prihodke, pa so kljub visokim maržam ustvarila malo ali praktično nič dobička. Eden od možnih razlogov je, da so opremo kupovala prek posrednikov v tujini, ki so obdržali glavnino razlike v ceni. Foto: Dremastime/M24 8 Štajerski Politika torek • 1. junija 2021 Slovenija • Več staršem otrok s posebnimi potrebami Od prvega julija 736 evrov neto Državni zbor je v petek brez glasu proti podprl predlog spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki prinaša dvig nadomestila za izgubljeni dohodek staršev otrok s posebnimi potrebami Sprejeta sprememba zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih prinaša dvig nadomestila za izgubljeni dohodek, ki po novem ne bo več določen v nominalnem znesku, ampak v višini minimalne plače. Nadomestilo se je v 11 letih uskla- dilo le enkrat, in to s 734,15 na 751,77 evra bruto. V neto znesku je to 588 evrov, z dvigom na višino bruto minimalne plače - ta zdaj znaša 1024,24 evra - pa v neto znesku pomeni 736 evrov. V skladu z na matičnem parlamentarnem odboru sprejetim do- Foto: arhiv Svet 24 polnilom je po novem za starše, ki skrbijo za dva ali več otrok z najtežjimi motnjami, gibalnimi oviranostmi in hudimi boleznimi, predvideno 30 odstotkov višje nadomestilo. Datum uveljavitve zakonske spremembe je 1. julij letos. sta Slovenija • Politiki proti znižanju davka Za higienske izdelke ostaja 9,5 % DDV Predloga, da bi znižali obdavčitev ženskih higienskih izdelkov na pet odstotkov, večina poslancev Državnega zbora ni ocenila kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Predlog je podprlo 34 poslancev, proti jih je bilo 44. Od 3. maja so higienski vložki, tamponi in nekateri drugi menstrualni higienski pripomočki že manj obdavčeni. Takrat je namreč v skladu z odločitvijo vlade začela veljati dopolnitev pravilnika o izvajanju zakona o DDV, po kateri se za te izdelke obračuna 9,5-odstotna stopnja DDV, in ne več 22-odstotna. To je danes v DZ v prvi obravnavi predloga zakona o DDV podčrtala tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek. »Z novelo pravilnika o izvajanju zakona o DDV je bilo znižanje stopnje DDV realizirano hitreje, kot bi bilo mogoče to s predlagano spremembo zakona,« je poudarila. Glede višine davčne stopnje pa je dejala, da je ta sedaj izenačena s podobnimi drugimi izdelki, namenjenimi zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb, kot sta hrana in zdravila. sta Foto: Arhiv M24 Slovenija, Podravje • Kako dokazati udeležbo v vojni pred tremi desetletji 30 let po vojni 3000 posameznikov čaka na pridobitev statusa veterana Vlada Republike Slovenije je leta 1995 sprejela zakon o vojnih veteranih, ki je s široko paleto omogočil podelitev statusa vojnega veterana vsem pripadnikom teritorialne obrambe, policistom, operativnim delavcem kriminalistične in obveščevalno-varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Slovenijo v času od 26junija do 18. julija 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi države. Do konca marca je ta status uradno uživalo 62.473 posameznikov. 30 let po koncu vojne pa je v obravnavi še kar 3000 vlog. Zakaj? Razlog je preprost, pravi Mitja Jankovič, generalni sekretar ZVVS, ki pojasnjuje, da je s prvim januarjem letos vlada vrnila starostno mejo za uveljavljanje pravic s 55 na 50 let. Posledično je torej z novim letom generacija udeležencev v osamosvojitvenem konfliktu, rojena med 1966 in 1971, naenkrat postala upravičena do tega, da jim plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja krije država, kar je po Jankovičevih besedah tudi tako rekoč edina ugodnost, ki jo uživa velika večina veteranov. V praksi bolj malo ugodnosti za veterane Na papirju imajo sicer zagotovo-ljenih več pravic, kot so veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačna vožnja, pogrebnina in priznanje pokojninske dobe, a kot pravi Jankovič, so dodatki na voljo zgolj socialno najšibkejšim, tudi druge ugodnosti lahko uveljavljalo le redki. Kar se tiče pokojninske dobe, Foto: Arhiv M24 Vojna v Sloveniji prvi oboroženi konflikt na območju razpadajoče federacije Jugoslavije, je minila relativno hitro, a kljub temu za seboj pustila nekaj razdejanja, predvsem pa številne smrtne žrtve: 19 na strani slovenskih sil in 44 na strani Jugoslovanske ljudske armade ter 12 tujih civilistov. Prihajajoča okrogla obletnica slovenske osamosvojitve med drugim nudi priložnost za refleksijo ob 30. obletnici 10-dnevne vojne v Sloveniji. Ob tej priložnosti je vlada sprejela odlok o spominski medalji ob 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. To bodo prejeli vsi živi veterani vojne za Slovenijo, ki imajo izkaznico vojnega veterana, izjemoma pa tudi drugi posamezniki in organizacije. pa bi marsikdo s tem, ko bi jo uveljavljal, sam sebi znižal osnovo pokojnine. Jankovič si je sicer status veterana uredil že v sredini devetdesetih, ko je bil zakon sprejet, kar je bila z današnje perspektive nedvomno pravilna odločitev. "Bolj kot se čas oddaljuje, težje je uveljavljati status" pravi Jankovič in dodaja, da so imeli več kot deset klicev na dan, ko se je spremenil zakon. Pri tem se številni veterani ne spomnijo več niti priimkov nadrejenih ali soborcev, "marsikateri dokument pa se je v vmesnem času izgubil". Dve verodostojni priči Tomaž Čas iz ZPVD Sever pojas-nuje, da statusa ni težko dokazati, če je posameznik deloval v uniformi teritorialne obrambe ali policije, če pa o tem ni pisnih dokazil, pa mora imeti dve verodostojni priči, ki potrdita njegovo udeleženost v konfliktu v času med 25. junijem in 18. julijem 1991, kar pa pogosto ni najlažja naloga. Časovna zamejitev konflikta sama po sebi povzroča določeno diskriminacijo, pojasnjuje Jankovič, pri čemer izpostavlja primer mobilizacijskih kurirjev, ki so morali biti dejavni pred izbruhom konflikta, končni datum, 18. julij, pa je bil izbran kot datum, ko je predsedstvo SFRJ sprejelo dokončen sklep o umiku JLA iz Slovenije. Čas upa, da bodo z medaljami, ki jih bodo lahko prejeli tudi tisti, ki nimajo statusa veterana, a nosijo zasluge za uspešno osamosvojitev, dali priznanje vsem, ki si to zaslužijo: kurirjem, rešilcem, tistim, ki so delovali v interesu obrambe zunaj uveljavljenih struktur, itd. Ob tem ga moti dejstvo, da sami ne morejo dostopati do informacij o Foto: Sta/M24 Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever: »Statusa vojnega veterana ni težko dokazati, če je posameznik deloval v uniformi teritorialne obrambe ali policije. Če pa o tem ni pisnih dokazil, pa mora imeti dve verodostojni priči, ki potrdita njegovo udeleženost v konfliktu v času med 25. junijem in 18. julijem 1991, kar pa pogosto ni najlažja naloga.« Foto: Sta/M24 Mitja Jankovič, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo pojasnjuje, da je s prvim januarjem letos vlada vrnila starostno mejo za uveljavljanje pravic s 55 na 50 let in stem razširila krog upravičencev za status vojnega veterana. vseh veteranih, ki jih imajo upravne enote, a jih zaradi varovanja osebnih podatkov ne smejo deliti z veteranskimi organizacijami. Niso vsi veterani enaki Jankovič ob tem izpostavlja še svoje osebno prepričanje, da bi zakon o veteranih vendarle moral razlikovati med tistimi, ki so med vojno nosili orožje, in drugimi. Pri tem pravi, da nikakor ne misli, da bi morali takšnim veteranom pripasti večje ugodnosti, pač pa bi na ta način lahko izkazali večje priznanje zaslužnim, ki so bili na strelski liniji. Takšna sprememba zakonodaje je bila po Jankovi-čevih besedah že dvakrat pred sprejemom, a je padla ob padcih Cerarjeve in Šarčeve vlade. »Nihče od nas ni šel v vojno za bonitete. A morate vedeti, da ni bilo profesionalcev, večina nas je šla iz službe v vojno in potem nazaj v službo,« poudarja Jankovič in dodaja, da jih vse skupaj še najbolj moti na pol ignorantski odnos, ki so ga deležni ob državnih ali občinskih dogodkih. Skrbi ga, da 30 let pozneje spomin na 10-dnevno vojno vse bolj bledi in da je v šolah ta tema le površno obravnavana. Antun Katalenic torek • 1. junija 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Sp. Podravje • Alojz Herga, novi predsednik sveta območne enote KGZS Ptuj Kmet je veliko več kot le čistilec krajine Alojz Herga, juršinski vinogradnik, trsničar in sadjar, je vodenje sveta ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije prevzel od dolgoletnega predsednika Milana Unuka. Novi predsednik, ki je na volitvah nastopil kot kandidat društva Slovenska kmečka zveza, je zadovoljen, da je enajstčlanski svet sestavljen tako iz novih kot starih obrazov. »Mislim, da je tako prav, saj bodo stari novim pomagali s svojimi izkušnjami, novi pa vnesli drugačne pristope in ideje. V svoji sredini imamo tudi mlade kmete, kar je izjemno pomembno, da bomo skupaj ustvarili temelje za njihovo prihodnost. Smo dobra ekipa, v kateri so zastopane pravzaprav vse kmetijske panoge. Naš osnovni cilj je narediti vse, da kmetom zagotovimo vsaj normalne pogoje za delo na območju, ki ga pokrivamo, torej znotraj upravnih enot Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica. Kajti prav vsak poklic si zasluži normalno delovanje, tudi kmečki, čeprav se zdi za zdaj vse preveč zanemarjen, celo ponižan.« Korenite, celo neprijetne spremembe? Čaka jih trdo delo, dodaja, saj je kmetijstvo v krizi, zaradi epidemije takorekoč ni panoge, ki ne bi bila prizadeta. »V poljedelstvu se sicer napovedujejo nekaj boljše odkupne cene žit, ki pa se kmetu ne bodo poznale, saj so se medtem močno podražile surovine, tako zaščitna sredstva kot gnojila, in bo torej zaradi višjih odkupnih cen za svoj pridelek v bistvu dobil enako kot lani. Hlevi so polni goveda, odkupne cene sramotno nizke, da sploh ne omenjam naše nekdaj paradne prašičereje, v kateri je nekaj že dalj časa hudo narobe, pa se nič ne premakne na bolje. Ministrstvo zdaj sicer skuša pomagati z nekaterimi ukrepi, a je še vedno preveč birokracije, zaradi katere zlasti manjše kmetije redno izpadejo.« Vprašali smo ga, kako komentira izjave agrarnega ekonomista Aleša Kuharja, ki je na nedavni okrogli mizi o samooskrbi z osnovnimi živili govoril o korenitih, celo neprijetnih spremembah, ki čakajo slovensko kmetijstvo, če hoče prekiniti negativne ekonomske trende. Spomnimo, da po Kuharjevo kmetov nikakor ne bi smeli obravnavati enako, saj je kmetijstvo gospodarski sektor, kjer se bije surov boj in ne le socialna kategorija. y D Alojz Herga Povezovanje ostaja rak rana slovenskih kmetov Sicer pa Alojz Herga vidi slabost slovenskega kmetijstva v povezovanju. »Pri večini kmetijskih panog manjka organiziranosti in skupnega nastopanja, in to v kakršnikoli obliki, pa naj gre za zadrugo ali kaj drugega. Naša nujna naloga je kmeta prepričati, daje združen močnejši in varnejši, za svoj pridelek pa lahko dobi boljše, zagotovljeno in redno plačilo. Te težave se vlečejo še iz prejšnjih sistemov, ko so bili ljudje prepričani, da s povezovanjem izgubljajo svojo identiteto in lastnino, zato moramo čimprej ovreči tako razmišljanje,« pravi Herga in opozarja na izjemno vlogo potrošnika pri kupovanju domače, lokalo pridelane hrane. »Potrošnik ima zadnjo besedo, on je tisti, ki se odloči, kakšno hrano bo kupil, domačo ali uvoženo. V nekaterih državah, na primer v sosednji Avstriji, je ta zavest že na visokem nivoju, pri nas pa smo še bolj na začetku.« Enostransko gledanje »Od 70.000 registriranih kmetov jih je verjetno okoli 10.000 takih, ki so evropsko primerljive kmetije. To so kmetije, ki so absolutno v trendu v tehnologiji, znanju, finančni pismenosti, kapitalski usposobljenosti itd. Ti so prva liga. Manjšim akterjem, ki pridelujejo hrano le zase, je treba zagotoviti nek varnostni okvir, na primer v obliki univerzalnega temeljnega dohodka, ne smejo pa več sodelovati v ukrepih skupne kmetijske politike in prodajati na trgu. Kmetijam, ki so prva liga ter so dejansko tisti, ki bodo in ki želijo vleči ta voz naprej, pa je treba nuditi drugačno spodbudo, dru- gačno okolje, da bodo dejansko razvili svoje talente,« je prepričan agrarni ekonomist. Da gre za enostransko gledanje, meni Herga. »To je gledanje z izključno ekonomskega vidika, a kmetijstva ne gre razumeti samo s tega kota. Slovensko kmetijstvo je namreč specifično, ne moremo ga primerjati z velikimi državami s prostranstvi, kot so Poljska, Nemčija, Francija ... Še kako je slovenski kmet pomemben tudi zaradi poseljenosti podeželja in urejenosti krajine, zato upam, da pristojno ministrstvo pa tudi zbornica dovolj razumeta in podpirata kompleksnost naše dejavnosti. Vsi smo namreč udeleženci v kmetijstvu, tako veliki kot majhni.« Haloze po vzoru Južne Tirolske Zato se bo še naprej zavzemal za razvoj družinskih kmetij, ki so po njegovem ključne za razvoj in obstoj podeželja. Glavno težavo tu Herga vidi v dejstvu, da kmetje še zmeraj težko pridejo do državne zemlje, saj ta kljub novim vrstnim redom upravičencev, kjer so kmetje na vrhu, ostaja v rokah dolgoletnih najemov velikih kmetijskih podjetij. »Kmet sicer lahko dobi skladova zemljišča, a večinoma le obrobna, ne pa tudi velikih površin. Z obdelavo teh obrobnih zemljišč ga država postavlja v funkcijo čistilca krajine. Tudi to je seveda naša vloga, da se razumemo, še zdaleč pa ni edina. Kmetu se mora kmetovanje tudi splačati, sicer bo obdelovanje opustil, sledilo pa bo zaraščanje, kot se to že dogaja v Halozah.« Ohranjanje haloške pokrajine je že desetletja tema pogovorov, strategij in načrtov, ki se več ali manj vsi neuspešno izpojejo. Ali za te brege in ljudi, ki iz ljubezni do njih še vedno vztrajajo, res ni svetlejše prihodnosti? »Takole bom rekel: ko sem obiskal Južno Tirolsko, so mi povedali, da je bila pokrajina še pred nekaj časa kot naše Haloze, zapuščena in od boga pozabljena. Potem pa je država pristopila k obnovi, zasadila sadovnjake in jih predala v upravljanje tamkajšnjim kmetom. Tako se je na Južnem Tirolskem razvilo sadjarstvo. Če bi naša država podoben pristop po vinogradniški liniji uporabila v Halozah, bi lahko kaj kmalu izgledale drugače.« Trsničarji s • I V» povezovanjem lažje skozi krizo Kar se vinogradništva nasploh tiče, ga je epidemija še posebej prizadela, saj je prodaja vina za več mesecev povsem zastala. »Država pomaga z ukrepi, ki zgolj gasijo požar, problemov pa ne rešujejo, zato tu nisem zelo optimističen. Na srečo je drugače v trsničarstvu, kjer smo se že pred leti organizirali in začeli skupno promocijo v tujini ter se zaradi tega tudi v sedanji krizi uspeli obdržati na tržišču na enakem nivoju.« Senka Dreu Foto: SD Foto: M24 »Vsak poklic si zasluži normalno delovanje, tudi kmečki, čeprav se zdi zaenkrat vse preveč zanemarjen, celo ponižan,« pravi Aljoz Herga. Spodnje Podravje • Prednost kmetijskih programov je praktični del izobraževanja Od kmetijskega tehnika do univerzitetnega profesorja Peter Vindiš, sicer bivši dijak programa kmetijski tehnik ŠC Ptuj, je danes predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo in bi-osistemske vede Univerze v Mariboru, kjer se ukvarja s pedagoškim in znanstveno-raziskovalnim delom na področju digitalizacije in izrabe OVE v kmetijstvu. Na manjši domači kmetiji se hkrati ukvarja tudi s poljedelstvom in živinorejo. Po njegovem mnenju so trenutne razmere v kmetijstvu zaradi epidemije nekoliko težje, kar pa je lahko tudi priložnost za razvoj novih spoznanj in uspešnih praks ter veščin. Slednje je mogoče pridobiti tudi na številnih kmetijskih programih v okviru poklicnih šol. Foto: osebni arhiv Tudi sam je uspešno zaključil program Kmetijski tehnik na Ptuju, kjer je pridobil potrebno znanje za nadaljnji študij in kariero. Bistvena prednost kmetijskih programov je po njegovem mnenju pridobivanje teoretičnih znanj v povezavi s prakso na šolskih posestvih in na sodelujočih gospodarskih subjektih. Prve delovne izkušnje je sicer pridobil že v rani mladosti na domači kmetiji. V času študija pa je spoznaval delo v številnih podjetjih, povezanih s kmetijsko dejavnostjo. Prva zaposlitev po zaključeni diplomi je bila na svetovalni službi, nato pa je prejel ponudbo za zaposlitev kot mladi raziskovalec na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, kjer je uspešno zaključil doktorski študij. Kmetijstvo se mora prilagoditi spremembam Po njegovem mnenju je kmetijska panoga tista, ki potrebuje nenehne prilagoditve trenutnim razmeram, zato je seveda to priložnost za mlade inovativne kmete. V Sloveniji jih je sicer kar nekaj in uspešno vodijo svoje kmetije. To jim je med drugim uspelo tudi s pridobljenimi znanji na poklicnih šolah in razvijanjem inovativnih idej, ki jih uspešno izvajajo na trgu. »Po drugi strani pa drži, da so slovenske kmetije zaradi nepravilnih praks kmetijske politike v preteklosti razdrobljene, zato je slovensko kmetijstvo zelo specifično v primerjavi s kmetijstvom v drugih evropskih državah. To različnost bi morali veliko bolje izkoristiti in se ukvarjati z dejavnostmi, ki jih drugje ne delajo. Naše kmetije namreč ne morejo konkurirati večjim evropskim kmetijam in trgu,« je povedal Vindiš in dodal, da imajo nekoliko več prednosti tisti kmetje, ki so opremljeni s potrebnim znanjem za vodenje kmetijskih gospodarstev. Njegovo vodilo je: »Počni to, kar te veseli.« Prepričan je, da je pot do uspeha ravno v tem: »Človek, ki dela stvari, ki so mu blizu in ga zanimajo, lahko tudi pričakuje rezultate na svoji življenjski poti in na vseh področjih. Najtežje je delati nekaj, kar te ne veseli in je na silo. Moje priporočilo mladim je, da že v času študija preizkusijo različne stvari in na tak način ugotovijo, kateri poklic jih zares veseli. To je zagotovo eden izmed receptov do uspešnosti na poklicnem področju.« Estera Korošec Namesto gimnazije je izbral poklicno šolo Kot je povedal Peter Vindiš, predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, je bil že od zgodnjega otroštva vpet v delo na domači kmetiji, kjer se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo. »Osnovno šolo sem končal z odliko, nato je sledila izbira kam v srednjo šolo. Kolebal sem med gimnazijo in kmetijsko šolo. Ker gimnazija ni zadovoljila mojih potreb in zanimanj, sem se odločil za vpis v kmetijsko šolo na Ptuju,« je povedal Vindiš. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 1. junija 2021 Ormož • Dan odprtih vrat v lagunah Žabji orkester in pisana druščina ptic Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)je pred leti v opuščenih lagunah tovarne sladkorja uredilo Naravni rezervat Ormoške lagune. Gre za 55 hektarjev veliko mokrišče, kije izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Da bi javnosti predstavili pomen rezervata in delo ornitologov ter drugih varuhov narave, so člani DOPPS maja v Ormoških lagunah priredili dan odprtih vrat. Našteli so kar nekaj obiskovalcev, ki so jih nedvomno pritegnili z zanimivim programom. Zjutraj je bilo najprej na vrsti obročkanje in opazovanje ptic, potem so sledile delavnice za otroke in bralna urica. Otroci so prisluhnili pravljici o šoji, otipali jajca različnih ptic, od nojevega, kosovega in še katerega, pa tudi peresa: med drugim lahko, mehko in neslišno peresce sove ter ostro, čvrsto in težje pero jastreba. Za ot- roke so prikazali delo s konji, možna je bila ježa ponija. Na stojnicah so se predstavili lokalni ponudniki z izdelki ročnih del, sokovi, napitki in prigrizki, organizirali so degu-stacijo vin. „Povabili smo ljudi, jim pokazali in pojasnili, kaj počnemo, kako varujemo naravo. Več kot zadovoljen sem, da nam je dan odprtih vrat tako odlično uspel. Vse je potekalo v zelo umirjenem tempu in vzdušju, to me res navdaja z navdušenjem. Dan odprtih vrat v lagunah smo organizirali v sklopu medlasovskega projekta Naša Drava," je pojasnil Dominik Bombek. Skrbijo za redke in ogrožene vrste ptic Naravni rezervat Ormoške lagune velja za zaščiteno naravno območje, z uredbo ga je zavarovala država. V lagunah, ki so bile v preteklosti del tovarne sladkorja, je DOPPS izvedel številne naravovarstvene ureditve, ki so se po Bombekovih besedah izkazale za pravilne in učinkovite. „Med pticami, ki gnezdijo na območju, so tudi ogrožene in redke, kot so rjava čaplja, rjavi lunj, različne tukalice, čopasti ponirek ... , skratka vrste, ki si zaslužijo varstvo Otroci so poskusili česati konja. in z lagunami nam je to uspelo. Poleg naloge varovanja narave smo si v DOPPS zadali cilj ljudi osveščati o naravi. Tako smo v rezervatu trasi-rali učne poti, zasadili zeliščni vrt, postavili opazovalnice, gnezdilnice, informativne table. Ljudje se lahko po lagunah sprehodijo sami ali pa organiziramo vodenje. Imamo kaj pokazati in menim, da so naše vsebine zanimive za različne starostne skupine ljudi, od otrok do odraslih. Za večje skupine obiskovalcev običajno organiziramo vodenje, tako lahko podrobneje predstavimo pomen varovanja narave in lagun," je povedal Bombek. Poudaril je, da lagune niso samo pomemben habitat za ptice, ki tukaj živijo, temveč postojanka za ptice selivke. V lagunah je ogromno dvoživk, ki jih je slišati kot glasen žabji orkester. Včasih so žabe živele v vsaki mlaki, danes so zdesetkane, žab pa v nekaterih območjih sploh več ni slišati. Rezervat v lagunah je za žabe pravi mali raj. Vodni bivoli so odlična kosilnica Ko so pred leti v Ormožu urejali lagune, je DOPPS v okolje pripeljal vodne bivole, kar je pri ljudeh vzbujalo različne občutke. Veliko je bilo polemik o tem, da bivoli niso avtohtona vrsta govedi. Porajali so se dvomi, kako se bodo obnesli v okolju. Strah je bil odveč, saj 40-glava čreda danes izvrstno opravlja svoje delo. DOPPS jih je v lagune naselil načrtno, da pasejo travo in skrbijo za ravnotežje v eko sistemu. „Gre za domačo žival, ni neka divja uvožena žival, ki bi jo spuščali v naravo. Bivoli so tukaj z namenom, zaradi upravljanja s habitatom. Hranijo se z vegetacijo, tacajo po območju in tako pripravljajo življenjski prostor za številne ptice in druge organizme. Gre za domačo žival, ki nam pomaga pri upravljanju rezervata in izkušnje so več kot pozitivne. Nedvomno je boljše, da se v rezervatu pasejo bivoli, kot da bi kosili s traktorjem," je razložil sogovornik in dodal, da se porajajo tudi ideje o nadgradnji območja. Razmišljajo o ureditvi otoka za čigre, ki bi ga opremili tako, da bi se lahko ptice opazovalo iz čim krajše razdalje. Oblikovati želijo tudi informacijski center. Mojca Zemljarič Foto: MZ Pravljica in spoznavanje ptic skozi praktično izkušnjo; najmlajši so lahko otipali jajca in peresa različnih vrst ptic. Središče ob Dravi • Na obisku krajinskega parka Biser na koncu Slovenije »Ideja, da bi začeli območje Drave in poplavljenih gozdov koristiti za turistično promocijo, je stara verjetno že 35,40 let. Dolgo je trajala »bitka« z lokalnimi kmeti, ki so se bali, da bo z urejanjem krajinskega parka konec njihovega kmetovanja. Dejansko zdaj krajinski park obstaja, od kmetov se odkupuje dravski gozd,« je povedal domačin, sicer tudi lokalni turistični vodnik Samo Žerjav. »Lani in predlani je bilo po sredi-škem krajinskem parku že vodenih kar nekaj skupin, pa tudi letos ne manjka najav za t. i. teambuilding z vključeno ponudbo domače ku-linarike, vodenega ogleda in dravskih doživetij, ki jih skupaj z mojo mamo Vesno, nosilko dopolnilne dejavnosti na kmetiji, sestavljava v Dravske pakete. Reka Drava nam daje veliko možnosti za adrenalin in naravoslovni turizem. S čolnom po brzicah razkrivamo njene skrite kotičke, sup deska je postala nepogrešljiv pripomoček na vodi, kopanje in oddih na prodnati plaži pa ostajajo po besedah obiskovalcev nepozabna doživetja. Središka občina je v turistične namene nabavila tudi nekaj koles in kanujev.« Veliki hrček živi le v tem parku Poleg obglodanih dreves, ki opozarjajo, da tu živi bober, pa tudi vidra, si lahko ob poti na zanimivih točkah na interpretacijskih tablah preberemo zanimivosti o velikem hrčku, ki živi samo tu - v Središču ob Dravi, pa o vodomcu Veste, kakšen je čips iz ohrovta? V okviru prireditve pod naslovom Vikend ohranjanja narave so bile organizirane še tržnice z najrazličnejšimi domačimi izdelki vzdolž znane jeruzalemske vinske ceste, pridružila pa se jim je še tržnica pri Svetem Tomažu, kjer ponujajo domače testenine, kruh iz krušne peči, domače piškote, svežo in predelano zelenjavo. Domača branjevka Slavica Dimitrovski je z vsakim kupcem pripravljena pokramljati in izmenjati ideje o pripravi njenih izdelkov. Tako smo mimogrede izvedeli tudi za recept za čips iz kodrolistnega ohrovta. »Liste natrgamo, jih posolimo, po lastni želji potresemo z mleto rdečo papriko ali premažemo s paradižnikovo omako, ali jih natremo s česnom in enostavno posušimo v pečici. Tako nastane zdrav hrustljav domači čips, brez maščobe z ogromno vitamini.« V krajinskem parku u občini Središče ob Dravi in naši najmanjši lastovki bregu-ljki. Na tem območju pa je poleg več kot sto vrst ptic moč videti tudi eno največjih evropskih ujed - belorepca, ki gnezdi v odročnih gozdovih v bližini reke Drave. Za dravska doživetja je najprimernejša manjša skupina do 10 obiskovalcev. »Takšna je zdaj naša turistična usmeritev, ki je verjetno edina prava in najprijaznejša do narave,« je še povedal lokalni turistični vodnik Samo Žerjav. V okviru prireditve pod naslovom Vikend ohranjanja narave so bili obiskovalci vabljeni še marsi-kam, ne le v ormoške lagune in krajinski park Središče. Uživali so lahko na sprehodu ali ribolovu na ribniku v Savcih v občini Sveti Tomaž, ki je znan po krapih, amur-jih, somih, babuškah in ploščičih, si privoščili degustacijo v znani središki oljarni, vabljeni pa so bili še v klet Muzej Brumen, ki je stara vsaj 255 let in se kiti z odlično opravljeno prenovo ter degusta-cijo vin. Darja Žganec Horvat Foto: DZH Foto: DZH torek • 1. junija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Markovci • Lucijo Peklar je navdušil daljni vzhod »Lahko smo srečni, da smo rojeni v Evropi« Zaprte univerze in omejitve potovanj pomenijo težave za udeležence mednarodnih programov, kot sta študentska izmenjava Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Zaradi covida-19 je bilo lani odpovedanih okoli 25 odstotkov študentskih izmenjav. Slednje so neprecenljiva izkušnja, ki mladim omogoča pridobitev novih znanj, spoznavanje z novimi kulturami in jezikom. Popotnica Lucija Peklar iz Mar-kovcev je imela to srečo, da je študirala kar nekaj let pred epidemijo in se v času študija odpravila na štirimesečno izmenjavo v Rusijo, natančneje v mesto Soči, kjer je doživela kulturni šok. Tamkajšnji prebivalci so namreč razmišljali precej drugače kot Evropejci, do tujcev so bili precej zadržani, šolski sistem pa je bil zastarel in je temeljil predvsem na »učenju na pamet«. Ta izkušnja je nikakor ni odvrnila od spoznavanja sveta, zgodilo se je namreč ravno nasprotno. Po uspešno zaključenem izobraževanju na Fakulteti za turistične študije v Portorožu ni izgubljala časa, ampak se je podala v sosednjo Avstrijo in Nemčijo, kjer je bila del strežnega osebja v različnih hotelih. Delo, večinoma v družinskih hotelih, je bilo sicer naporno, z malo prostega časa, vendar je tam pridobila številne delovne izkušnje in veščine, izboljšala je tudi znanje jezikov. Avstrijski delodajalci so bili pošteni in zaupanja vredni, tudi zaslužek je bil neprimerno večji kot v slovenskem prostoru. »V družinskem hotelu delajo vsi, tam ni šefov, ki bi ukazovali. Tudi direktor hotela na primer prime v roke metlo ali pa strežni pladenj, če je to potrebno.« Po nekaj letih strežbe se je Lucija odločila, da se vrne domov in poišče nove poklicne izzive. Sama verjame, da se v življenju stvari vedno zgodijo z namenom in se na nek način »poklopijo« in tako je nekega dne dobila povabilo na Kitajsko, kjer bi lahko poučevala angleščino v enem izmed privatnih vrtcev. Z odločitvijo ni oklevala in tako je leta 2017 odpotovala na Kitajsko. Pri njeni odločitvi so jo podprli tudi starši, saj so že dolgo časa vedeli, da Lucija prav dolgo ne more ostati doma. »Ko prideš na Kitajsko, je popolnoma vse drugače kot v Evropi. Prav impresivno je, kako tamkajšnji prebivalci skrbijo drug za drugega in so med seboj povezani. Ko te sprejmejo medse, hitro postaneš del njihove družine. Starši so nas na primer povabili tudi domov na kosila ali praznovanja. Predvsem gre za majhne geste, ki so mi bile do takrat tuje. Vsi so mi pomagali, svetovali in vedno sem se počutila varno in zaželeno,« je povedala Pe-klarjeva. Popotovanje po šestih azijskih državah Po dveh mesecih dela v privatnem vrtcu se je odločila za daljše potovanje. V naslednjih sedmih mesecih je popolnoma sama prepotovala kar šest različnih azijskih držav (Kitajska, Macao, Laos, Taj-van, Vietnam, Kambodža, Južna Koreja). Izbirala je predvsem nekoliko manj poznane in turistično manj oblegane destinacije. Tistim, ki se nameravajo v prihodnosti podati na Bližnji vzhod, v prvi vrsti priporoča obisk Tajvana - ravninskega otoka z gorovjem v osrednjem delu, kjer je zaživel predvsem kolesarski turizem. Navdušila jo je tudi za Kitajsko značilna ulična prehrana. »Gre za dolge metre stojnic s hitro prehrano, kjer lahko kupiš res pristne kitajske jedi.« Ob raziskovanju revnejših predelov so jo sicer nekoliko zmotile smeti, ki so velikokrat končale kar v naravi. Zbiranje in ločevanje odpadkov je namreč v tamkajšnjih krajih nepoznano. Foto: Osebni arhiv Lucija u korejski narodni noši (hanbok) »To azijsko potovanje mi je zares dalo veliko, saj se začneš zavedati, kako veliko srečo imaš, da si rojen v Evropi. Dejstvo je tudi, da ti evropski potni list odpre vrata v širni svet, kar v azijskih državah ni samoumevno. Na Kitajskem tudi ni socialne pomoči, zato že veliko otrok na ulicah prodaja hrano in na tak način pomaga preživeti družini.« M.ed templji u Kambodži Popotnica za življenje »Moj nasvet mladim je ta, da naj v življenju poizkusijo čim več novih stvari, vse, kar jih veseli, saj bodo le tako našli svoje mesto pod soncem. Še posebej to velja za tiste, ki se na nekih točkah v življenju počutijo nekako izgubljeno oz. se ne najdejo,« mladim sporoča popotnica Lucija Peklar. Nova poslovna priložnost - virtualni ogledi mest Zadnja tri leta je Lucija večinoma doma v Markovcih. Pred epidemijo je namreč odprla svoje podjetje in postala turistična vodnica. Njene načrte za delo na tem področju je prekrižala epidemija, zaradi česar se je preusmerila v prodajo vina in virtualnih ogledov mesta Ptuj na različnih spletnih platformah. Upa, da se bodo razmere kmalu stabilizirale in bo lahko znova turistom v pomoč pri pohajkovanju in raziskovanju različnih destinacij. Prosti čas, ki ga ni ravno veliko, izkoristi za učenje novih jezikov, saj je po duši jezikoslovka. Svoj notranji mir pa v zadnjem času vse pogosteje najde v hribih. »Ko bo to mogoče, se bom morala znova podati na pot. Nove dežele, ljudje in kulture me že kličejo. Najverjetneje bodo naslednje destinacije Amerika, Japonska ali pa Singapur.« Tudi mladim svetuje, da če je to le mogoče, naj se podajo kam v tujino, kjer bodo spoznali veliko o življenju in drugi kulturah, predvsem pa bodo osebnostno zrastli. Spomini na doživetja po svetu so namreč tisti, ki po mnenju Lucije ostanejo s teboj vse življenje. Estera Korošec Foto: osebni arhiv V kitajskem vrtcu - skupinska fotografija otrok, ki jih je Lucija poučevala angleščino. Ptuj • 10 let organiziranega zbiranja zamaškov 63.000 kilogramov dobrodelnosti Na Ptuju seje organizirano zbiranje zamaškov začelo na pobudo Ignaca Habjaniča v letu 2011. Najprej so se njegovemu humanitarnemu klicu pridružili v šolah, nato pa so njegovo poslanstvo spoznali in prepoznali tudi v drugih okoljih, podjetjih, vrtcih, ustanovah, gostilnah, trgovinah. Pridružili pa so se tudi številni posamezniki z odgovornim odnosom do okolja, in ki želijo tudi na ta način pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. Gre zlasti za mlade ljudi, ki jih je zaznamovala bolezen in ki potrebujejo številne terapije, ki pa jih zdravstveno zavarovanje ne pokriva. Zato, da se jim lahko pomaga Je pomemben vsak zamašek, vsak človek, ki zama-šek odloži v za to pripravljene posode humanosti in srčnosti. Foto: Črtomir Goznik Pri jubilejnem odvozu ob 10-letnici organiziranega zbiranja zamaškov na pobudo Ignaca Habjaniča je sodeloval ptujski olimpijec, nekdanji maratonec Mirko Vindiš, športnik in človek z velikim srcem. Od skromnih začetkov, zbranih 200 kg v prvem letu, je bilo v teh letih v vseh odvozih v predelavo, vključno z zadnjim, 26. maja, prepeljanih že okrog 63 ton zamaškov ali kar 63.000 kg zamaškov. Do leta 2019 je Slovenska vojska zamaške odvažala v predelavo v podjetje MPI Reciklaža, d. o. o., Črna na Koroškem. V tem letu pa se je vključilo podjetje Omaplast Grosuplje, saj v podjetju MPI ne predelujejo več za-maškov, tako da se zbiranje zamaškov na srečo ni prekinilo. Skladišče na Železniški postaji se je z zamaški polnilo tudi v korona času. Pri nalaganju zamaškov pa so ob Slovenski vojski vsa leta sodelovale znane osebnosti in mladi. V prvem letošnjem odvozu je Slovenska vojska v predelavo odpeljala okrog tri tone zamaškov. S tem odvozom je pobudnik in vsa leta neumorni voditelj akcije Ignac Habjanič skupaj z vsemi ljudmi odprtih src praznoval 10-letnico organiziranega zbiranja in odvoza zamaškov. Foto: Črtomir Goznik Slovenska vojska z odvozom zamaškov v predelavo pomaga od vsega začetka organiziranega zbiranja zamaškov za humanitarne namene na Ptuju. Z vsem srcem je tokratno akcijo podprl tudi izjemni ptujski in slovenski športnik, dvakratni udeleženec olimpijskih iger, nekdanji maratonec Mirko Vindiš, ki je že v času aktivne športne kariere večkrat dokazal, da je ne samo velik športnik, temveč tudi človek, ki je vedno pripravljen pomagati, bodisi ob športni progi, bodisi kako drugače, sosedu, znancu ali neznancu. Načelo fair playa je bilo stalno prisotno v njegovem športnem življenju in tudi sicer. Ignac Habjanič je ob 10-letnici organiziranega zbiranja in odvoza zamaškov v humanitarne namene povedal, da bo s tem nadaljeval, dokler bo lahko. Želi pa si, da bi čim manj zamaškov končalo med odpadki. Še vedno je namreč tako, da jih ljudje raje zavržejo, kot bi jih odložili v posodo za odpadno embalažo. „S tem, ko jih odložimo na pravo mesto, namreč pomagamo nekomu, ki potrebuje pomoč. Predvsem pa pomagamo naravi, ki potrebuje še večjo pomoč. Zbiranje za-maškov ima okoljski in vzgojni moment, ki se ga večina še vse premalo zaveda," je njegov poziv Ptujčanom in okoličanom k polnjenju posod z embalažo z zamaški. Ob jubilejnem, 20. odvozu v predelavo je Ignac Habjanič na škatle, ki so jih v Šentrupertu napolnili z okrog 650 kg zamaškov (zamaški, ki so bili predvideni za sodčke za pivo) zapisal večino tistih, ki vsa leta sodelujejo v akciji v tej humanitarni akciji zbiranja zamaškov. Izkupiček 20. odvoza bo šel na račun OZ RK Ptuj za fizioterapije malih bolnikov, ki jih izvaja Dragica Šilak. MG 12 Štajerski Družba in kultura torek • 1. junija 2021 Ptuj • Terezija Vidovič, prejemnica državnega priznanja za prostovoljstvo »Kakor boš mislil, tako se ti bo dogajalo« Ptujska Prekmurka Terezija Vidovič je mladost in življenje z družino preživela v Veliki Polani. Tam so si zgradili hišo, ki še vedno stoji. V Veliko Polano se vedno znova rada vrača, tam še živita njena mama in hčerka z družino. Časi v Prekmurju so bili čudoviti, polni izzivov, je začela pogovor ob sprejemu državnega priznanja za prostovoljsko delo za leto 2020. Terezija Vidovič je vsestranska prostovoljka, ki spreminja svet na bolje in pri svojem delu širi ljubezen do ljudi, narave in življenja. Kot mlada vzgojiteljica je prva začela uvajati vsebine zgodnjega naravoslovja in zgodnjega opismenjevanja. To je bilo na vasi nekaj novega, zelo jo je osrečevalo, veselilo, vaščani so v njej videli osebo, ki otrokom prinaša novo znanje. Po dvajsetih letih vzgojiteljskega poklica se je začelo njeno delo učiteljice v podaljšanem bivanju na OŠ Turnišče, kamor jo je povabil ravnatelj te šole. Po desetih letih se je vrnila med vrtčevske otroke. Ostala je v šolskih prostorih, med otroki, ki so se pripravljali na šolo in spoznavali prostor, v katerem so potem ostali v prvem razredu. Vrsto let je bila eko koordinatorica. Tako je na vrtčevsko dvorišče uvedla dvignjene grede, vrtove z zelišči in začimbami, hotel za žuželke. Posadili so tudi stare sorte hrušk, jablan in sliv. „Otroci se radi vključijo, če jih le znaš motivirati, povabiti in jim predstaviti delo. To mi je vedno uspelo. Ne samo otroci, tudi starši so se radi vključevali," je svoje delo povzela letošnja prejemnica državnega odlikovanja za prostovoljstvo. Ko se je upokojila, se je odločila, da gre v mesto, saj se tam dogaja veliko več kot na vasi. Malo pa jo je tudi skrbelo, saj je bila zelo navezana na domačo hišo, na okolje, v katerem je aktivno preživela veliko let, stkala številne nepozabne vezi. „Ampak če na narediš novega koraka, ne veš, kaj te tam čaka," je pojasnila svojo odločitev o selitvi v i a Terezija Vtdouič pri suojem delu širi ljubezen do ljudi, naraue in žiuljenja. mesto. Odločila se je sicer, da bo življenje nadaljevala v Mariboru, a ni našla primernega stanovanja. Našla pa ga je na Ptuju, kjer se je hitro udomačila, saj so jo Ptujčani zelo lepo sprejeli. Tu pa se tudi veliko dogaja. Zgodbe knjig za življenje in delo vseh generacij Veliko vsega se je dogajalo v njenem življenju in delu, njenih spoznanjih, vrednotah, ki jih je želela deliti s številnimi, od otrok do starejših, medgeneracijsko. Tudi knjige ji jih pomagajo ohranjati in prenašati. Njena prva knjiga Fižol na robu gozda je didaktično pouč- na. Z njo želi spodbuditi otroka, da sam posadi rastlino in jo opazuje v njeni rasti, od klitja do plodov. Po poseku dreves po celi Sloveniji, še posebej se je je dotaknil posek sedmih katalp na ptujski tržnici, je napisala knjigo Drevesa morajo živeti. Zagotovo se bo mnogih dotaknila njena knjiga o vodi z naslovom Voda kot ogledalo, za katero je prepričana, da bo dobra popotnica iz njenih mlajših časov, časov studencev z lesenimi ključi in kovinskimi vedri. Terezija Vidovič svojo izjemno energijo za aktivnosti na številnih področjih črpa iz svojih misli. Prepričana je, da misli oblikujejo in usmerjajo telo. „Kakor boš mislil, tako se ti bo dogajalo," rada m Foto: Črtomir Goznik poudari ob različnih priložnostih. Predvsem pa ne smeš negovati ega, znati moraš odpuščati in biti dovzeten za ideje, ne prihajati v konflikte. Prepričana je, da je za prostovoljstvo vedno čas. Prve prostovoljne dejavnosti je opravila že otroštvu, privzgojila sta ji jih starša, ki sta svojih šest otrok že v rani mladosti vodila v naravo, vsako nedeljo v gozd. Od tod njena želja po bivanju v naravi in skrb zanjo. Vedno išče možnosti, da bi se v okolju nekaj spremenilo na bolje, kar bi bilo v korist ljudem in naravi, kar bi jih osrečevalo. Tudi za Ptuj ima veliko idej, da bi se mesto obogatilo, postalo prijazno in privlačno ljudem. MG Ptuj • Brumen ostaja generalni sekretar FECC Nova spodbuda in potrditev dobrega dela Pandemičnim razmeram seje prilagodila tudi Federacija evropskih karnevalskih mest, največja evropska in globalna karnevalska organizacija. Tako je tudi letni generalni skupščini 2020 in 2021 izvedla elektronsko in na digitalni platformi. Letošnja je bila tudi volilna za mednarodno vodstvo in nadzorni odbor. Za predsednika Federacije evropskih karnevalskih mest je bil izvoljen dosedanji predsednik Lars Algell iz Švedske, za generalnega sekretarja pa predstavnik Kuren-tovanja, Ptuja in Slovenije, Branko Brumen, ki je bil pred tridesetimi leti tudi ustanovni predsednik FECC Slovenija. Po dveh triletnih mandatih podpredsednika je to njegov drugi mandat generalnega sekretarja FECC. Med nove člane FECC je generalna skupščine prejela tudi društvo Svet princev karnevala Ptuj Slovenija. Generalna skupščina FECC pričakuje, da bo glede na izboljšanje epidemiološke situacije že letos poleti mogoče izvesti poletne karnevale, vključno s ptujskimi Rimskimi igrami in prihodnje leto vse tradicionalne evropske zimske karnevale, med njimi tudi Kurentovanje na Ptuju, enega najpomembnejših evropskih in tudi svetovnih pustnih festivalov. Ptuj pa bi moral biti že v letu 2020 oz. v letu 2021 gostitelj jubilejne, 40. Konvencije FECC. Za Ptuj, Kurentovanje, FECC Slovenija, ki ga vodi Andrej Klasinc, je Foto: zasebni arhiv Branko Brumen bo še tri leta generalni sekretar Federacije evropskih karnevalski mest: „Drugi mandat ni samo priznanje za moje delo, temneč je to hkrati priznanje za Kurentouanje, Ptuj in Slouenijo oz. za usa prizadevanja na področju etnografske in kulturne dediščine u ožjem in širšem okolju." drugi mandat Branka Brumna kot generalnega sekretarja FECC zagotovo veliko priznanje, ki samo še potrjuje sloves Ptuja kot evropskega in svetovnega karnevalska mesta, kjer ima skrb za pustno dediščino in tudi sicer posebno mesto. Kurentovo obredje je dobilo mesto na Unesco-vem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, ptujsko Kurentovanje pa je uvrščeno med tri najatraktivnejše karnevale v Evropi in med deset na svetu. Branko Brumen je po ponovni izvolitvi povedal: „Ponovna izvolitev za triletni mandat generalnega sekretarja mi ne pomeni veliko zgolj na osebni ravni in pomembno potrditev ter priznanje za dolgoletno delo pri Kurentovanju in v FECC-u, ki je očitno na evropski ravni cenjeno, temveč je tudi priznanje za Kuren-tovanje, Ptuj in Slovenijo, ki jih v FECC predstavljam. Verjamem, da bo moja izvolitev še dodatno pripomogla k pozicioniranju, predstavljanju in promociji Ptuja, Kurentovanja in Slovenije v Evropi kot nosilca etnografske in kulturne dediščine." MG Ptuj • OŠ Olge Meglič s posebnim nazivom Junaki našega časa 2021 Slovenska filantropija je med 17. in 23. majem organizirala že 22. Nacionalni teden prostovoljstva, v katerem sodelujemo otroci in mladina osnovnih ter srednjih šol Gre za zavode, ki razvijajo prostovoljstvo učencev, pri katerem zagotavljajo strokovno mentorstvo in koordinacijo dela prostovoljcev. Foto: arhiv OS V tej prostovoljski akciji je sodelovala tudi naša Osnovna šola Olge Meglič, ki je letos prejela naziv Junaki našega časa. Brez naših mentorjev nam, seveda, ne bi uspelo, saj so nas prav oni spodbujali k aktivnostim. Na omenjeni naziv smo še posebej ponosni, zanj smo prejeli čestitke tudi iz Mestne hiše, od koder nam je županja ob čestitki zaželela, da tudi v prihodnosti delamo dobro za posameznike in celotno družbo. Kljub vsem omejitvam zaradi epidemije nam je uspelo izvesti veliko projektov, in sicer smo zbirali hrano za živali, donirali rabljena očala za otroke iz držav v razvoju, sodelovali v čistilni akciji, akciji Dobro za ljudi in planet, zbirali smo star papir in bili zelo aktivni v akciji Premagajmo osamljenost. V akciji Premagajmo osamljenost smo sodelovali s sloganom Niste sami - z vami smo mi, Olgičarji. Starejšim občanom iz Doma upokojencev Ptuj smo za vsak dan v tednu od 19. do 24. aprila poslali različne video izzive s številnih področij (glasbenega, miselnega, plesnega, ustvarjalnega ...). To aktivnost smo zaključili z manjšo prireditvijo, na kateri so naši učenci starostnike razveselili s svojimi glasbenimi sposobnostmi. Vse te dejavnosti so nas povezale, hkrati pa tudi spodbudile, da bomo še naprej prostovoljsko sodelovali, saj je v nudenju pomoči drugemu poseben čar. Zapisala: Kaja Golob, 9. b Zavrč • Ob zaključku projekta Za Zavrč bo slišal marsikdo Občina Zavrč ima zanimivo zgodovino s precejšnjimi posebnostmi v svetovnem merilu, zato ni čudno, da najdbe preučujejo na uglednih ustanovah po vsem svetu. So dovolj posebne, da so lahko odlična osnova za razvoj turističnih produktov prihodnosti. Foto: DZH Po besedah župana občine Zavrč Slavka Pravdiča je projekt odkrivanja zgodovine občine pod naslovom Dediščina Zavrča nastal z namenom približati zgodovino kraja njihovim občanom in jih seznaniti, da je to kraj v svetu, ki ima zares bogato preteklost ne samo na ožjem, ampak tudi na širšem področju. Drugi namen je bila izdaja publikacije oz. neke vrste zbornika, v katerem je zbrano in obdelano gradivo delavnic, ki bo kraj približal vsem bralcem in morda v njih tudi vzbudil interes za obisk Zavrča. Raziskave zgodovine, ki bi lahko dale odlično osnovo za razvoj turizma na tem območju, so se dotaknile štirih področij: starejše zgodovine, časa rimskega cesarstva, časa turških vpadov in vinogradniške preteklosti območja. »Vse te zgodbe pa so ob kulinariki in vinogradništvu razlogi, zakaj priti v završki vrh. Verjamem, da je to komaj začetek odličnega sodelovanja na turističnem področju z drugimi občinami. Izdano publikacijo bomo ponudili v Sloveniji in svetu, za Zavrč bo slišal marsikdo in te zgodbe bodo marsikoga pritegnile,« svojega navdušenja ob zaključku projekta ni skrival župan Slavko Pravdič. Sama publikacija je izdana v nakladi 550 izvodov. Dobila jo bodo vsa gospodinjstva v občini, knjiga pa bo uporabljena tudi kot promocijsko darilo. Knjigo, ki je sicer del skupnega širšega projekta še dveh občin (ob Zavrču še Cirkulan in Gorišnice), je sofinanciral LAS Haloze s 14.000 evrov, 8.000 evrov pa je dodala še občina Zavrč iz proračuna. Darja Žganec Horvat Atletika Čeh na Ptuju v novem krogu pokazal mojstrstvo Stran 14 Strelstvo Urška Kuharic 26. v strelskem maratonu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Rokomet • NLB liga, 26. krog tednik Nogomet Cirkulane z zmago močno zapletle situacijo na vrhu Stran 16 Strelstvo Ptujčani z novo bleščečo zmago Stran 15 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Poraz ni mogel skaliti veselja po odlični sezoni dllK j. %L * * Jv^» ' iv m Af-4 tmriŠ 7; 1 * T» re? ■■ Jeruzalem -Urbanscape Loka 26:29 (11:12) JERUZALEM: Balent (6 obramb), Skledar (3 obrambe); Bogadi 5, Šoštarič, Čudič 3 (2), T. Hebar 3, Šulek 2, Kocbek 4, Niedorfer, Kosi 3, Kra-bonja, Mesaric, Krasnič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. URBANSCAPE LOKA: G. Dolenc, Juričan; Čauševic, Gartner 4, A. Dolenc 3, M. Jesenko 1, U. Pipp 5, Mali, M. Pipp 3, Bergant 2, Stanojlovic, A. Jesenko 6 (4), Belič Pfajfar, Šilc, Yankovskyy. Trener: Robert Beguš. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Urbanscape 5/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Urbanscape 4 minute. RDEČI KARTON: Šulek (54. - 3 x 2 minuti). Rokometaši Jeruzalema so z domačim porazom proti Škofjeloča-nom zaključili sicer odlično sezono. Drugič v zgodovini kluba se je Or- možanom uspelo uvrstiti v Evropo. Ekipa trenerja Saše Prapotnika je na 26 tekmah zbrala 30 točk, kar je njihov najboljši izkupiček v 18-letni zgodovini nastopanj v elitni ligi. Še posebej odlično so igrali na domačem parketu, kjer so zabeležili devet zmag, en remi in tri poraze (Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje, Urbanscape Loka). V prvem polčasu sta bili ekipi zelo izenačeni. Največja prednost Jeruzalema v tem delu je znašala dva zadetka (4:2, 5:3, 7:5). Gostje so vodili le štirikrat in dobili polčas z rezultatom 11:12. Na začetku 2. polčasa so domačini pokazali odlično predstavo in v 42. minuti povedli s štirimi goli prednosti (20:16). Zadišalo je po novi zmagi gostiteljev, vendar se Škofjeločani s tem niso strinjali. Odlično so odigrali zadnjih petnajst minut tekme in z delnim izidom 6:12 premagali Ormožane ter jim s tem nekoliko pokvarili veselje ob uvrstitvi v evropsko tekmovanje. NLB liga REZULTATI ZADNJEGA KROGA: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 26:29 (11:12), Gorenje Velenje - Maribor Branik 29:17 (13:8), Celje Pivovarna Laško - Ljubljana 25:23 (9:12), Koper - Butan Plin Izola 34:20 (19:9), Krka - LL Grosist Slovan 27:28 (13:14), Riko Ribnica -Slovenj Gradec 26:23 (14:10), Trimo Trebnje - Dobova 31:25 (14:14). 1. GORENJE VELENJE 26 23 1 2 2. TRIMO TREBNJE 26 22 3. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 26 4. JERUZALEM ORMOŽ 26 1 5. KOPER 6. RIKO RIBNICA 7. SLOVENJ GRADEC 8. URBANSCAPE LOKA 9. MARIBOR BRANIK 10. GROSIST SLOVAN 11. DOBOVA 12. LJUBLJANA 13. KRKA 14. BUTAN PLIN IZOLA 22 14 14 12 12 11 10 9 3 0 4 2 10 1 11 1 13 1 13 2 13 2 26 9 26 6 26 3 26 3 14 2 15 O 17 Foto: Črtomir Goznik Tekma med Ormožem in Loko je bila borbena vseh 60 minut. Krka in Butan Plin Izola sta izpadla v 1.BSRL. Po tekmi seveda ni šlo brez solz, tako solz sreče kot žalosti. Žalosti predvsem ob slovesu kar petih igralcev. Klub namreč zapuščajo Danijel Mesaric, Žak Ciglar, Anže Šoštarič, Nejc Krabonja in Jure Kocbek. Slednji se je že dogovoril za sodelovanje z avstrijskim Ferla-chom. Po koncu tekme so ormoške junake z baklami in pesmijo pospremili najzvestejši navijači. Uroš Krstič Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: „Škoda za poraz, a tudi ta nam ne more odvzeti veselja ob čudovitem uspehu. Loka je bila na koncu tekme bolj sveža in je zasluženo zmagala. Fantom še enkrat čestitam za odlično odigrano sezono. Igralcem, ki zapuščajo klub, moj veliki hvala. Zdaj bo treba zavihati rokave in sestaviti ekipo za prihodnjo sezono. Verjamem, da nam bo uspelo v klub zvabiti kvalitetne igralce, obenem pa znova 'v rokometno orbito' vreči kakšnega mladega igralca iz našega ormoškega rokometnega inkubatorja." Matic Pipp, Urbanscape Loka: „Čestitam Jeruzalemu za odlično sezono, svojim soigralcem pa za srčno predstavo, ki smo jo prikazali na Hardeku. Strinjam se, da smo bili v zaključku tekme bolj sveži. Smo ena izmed treh ekip, ki je letos osvojila Hardek, in na to smo zelo ponosni." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ekipa Jeruzalema se je na koncu sezone zasluženo veselila izjemnega uspeha: končnega 4. mesta in uvrstitve u evropska tekmovanja. Navijaška skupina Ormožani je dodala svoj delež pri slavju. Nogomet • NK Aluminij Luka in Gašper še naprej v rdeče-belem dresu V prejšnjem tednu sta pogodbi z Aluminijem podaljšala dva igralca, 18-letni Gašper Pečnik in 24-letni Luka Petek. Prvoligaš iz Kidričevega si je z njima zagotovil dolgoročno sodelovanje, s prvim do konca sezone 2023/24, z drugim do konca sezone 2022/23. »Veselim se nadaljnjega sodelovanja v rdeče-belem dresu in novih dogodivščin, ki me čakajo s soigralci. Želim si, da skupaj dosežemo zastavljene cilje, pri tem pa želim s svojim vložkom pomagati tudi sam. Verjamem v ekipo in to, da lahko skupaj naredimo veliko več, saj smo z dobrimi spomladanskimi igrami ne nazadnje to tudi dokazali,« je povedal Luka Petek in dodal: »V zadnjem obdobju sem močno napredoval, sploh glede na pretekla leta, a se obenem zavedam, da imam še veliko rezerv. Po naporni sezoni se je najprej treba spočiti, da bomo lahko v novo sezono vstopili optimistično in z dobrim delom še izboljšali dosedanje rezultate.« »Podpis nove pogodbe zame pomeni novo možnost dokazovanja na igrišču. Podpis pogodbe je defi-nitivno nagrada za dosedanje delo. Prav tako se zavedam, da moram delati vsaj na takšnem nivoju tudi v prihodnje, da povrnem zaupanje kluba, trenerja in soigralcev,« je dejal Gašper Pečnik in dodal: »Izjemno sem zadovoljen, da v Kidričevem zaupajo mladim igralcem, to pa poskušam z dobrimi igrami vrniti tako ekipi, strokovnemu štabu, vodstvu kluba in ne nazadnje vsem privržencem rdeče-belih. Mlajši se v Kidričevem lahko dokažemo na najvišjem slovenskem nogometnem nivoju, kar je zagotovo pomembno za nadaljnjo kariero.« JM Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Gašper Pečnik . ... in Luka Petek sta podaljšala pogodbi s šumarji. 14 Štajerski Šport torek • 1. junija 2021 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ko se orjak iz Podvincev zavrti v krogu, je možno prav vse ... Atletika • Tekmovanji Mednarodne atletske lige Čeh na Ptuju v novem krogu pokazal mojstrstvo Kristjan Čeh je bil seveda ponosen na rekordno znamko. Na ptujskem mestnem stadionu je v četrtek potekala prva letošnja tekma Mednarodne atletske lige, v sklopu katere bo letos v Sloveniji izvedenih osem tekem. V soboto je bila podobna še v Slovenski Bistrici. »Organizacija takšnega tekmovanja je resnično zahtevna, a ekipa našega kluba se je v zadnjih letih izkazala že z več podobnimi tekmami, tudi mednarodnimi. Tokratna prireditev je v času mojega predsedovanja pika na i, prvič smo imeli tekmo v sklopu Mednarodne atletske lige, kar je najvišja raven tekmovanja v Sloveniji. Zelo sem ponosen na vse, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi, vključno s številnimi prostovoljci in seveda sponzorji. Vesel sem tudi tega, da so si lahko miting ogledali gledalci, kar je dogodku dalo posebni čar,« je dejal predsednik AK Ptuj Aldo Ino Ilešič. Čeh: »Disk je samo letel in letel ...« Med približno 200 nastopajočimi atleti v kategoriji pionirjev in članov (zaradi močnega naliva sta odpadla članska teka na 200 metrov, op. a.) je bil posebne pozornosti deležen član domačega kluba Kristjan Čeh, za katerega je bilo to prvo tekmovanje poletne sezone. Začetek je bil atomski, saj je postavil nov državni rekord in hkrati evropski rekord v konkurenci U-23! Že v uvodni seriji je pokazal, da se je odlično »spoprijateljil« z novim metališčem na ptujskem stadionu, disk je zalučal 66,20 metra daleč. Za presežek je poskrbel v drugi seriji, ko je na uradnih tekmovanjih izvedel svoj doslej najboljši met - 69,52 metra! Prejšnji najboljši rezultat je bil 68,75, dosežen pa lani v Mariboru. Gorazd Rajher: »Kamera je pokazala izboljšave« Pomemben člen uspehov Kristjana Čeha je njegov trener Gorazd Rajher. Ta je najprej nekaj besed namenil opravljenim pripravam: »Z vidika trenažnega procesa sva pred vrnitvijo na Ptuj v Medulinu opravila zadnji sklop predtekmovalnega obdobja. Posvečali smo se treningom osnovnega orodja - diska, težkega 2 kg. Občutki po končanih pripravah so zelo dobri, smo na dobri poti, so pa tekmovanja tista, ki vedno pokažejo svoje. Kamera, ki jo imam vedno s sabo, je pokazala izboljšave in stabilnost v tehniki, ta je boljša kot lansko leto. To je dobra osnova za dober rezultat, a karte se morajo zložiti v celoto tudi na tekmi, nimamo nobenega zagotovila, da bo disk letel 70 metrov. Pri rezultatih se bodo zagotovo še dogajale oscilacije, vključene bodo emocije, dnevna forma, a dejstvo je, da je Kristjan eden izmed petih najboljših metalcev diska na svetu. V zimski sezoni je zmogel rezultat 67,51, kar je bil celo najboljši rezultat uvodnega dela sezone na svetu. Z vidika tehnike je pomembno, da v največji možni meri izkoristimo Kristjanove fizične predispozicije: višino 2,06 metra in razpon rok 2,16 metra; temu je v krogu - ki še vedno meri 2,5 metra - treba dodati pravo eksplozivnost. Ob tem je Kristjan eno leto starejši, zrelejši, tudi sam se vedno bolje zaveda občutkov v krogu, lahko kaj modificira tudi sam - on je tisti, ki se ob obratih najbolje zaveda svoje stabilnosti in uravnoteženosti v krogu,« je dejal Rajher in na kratko orisal načrt tekmovanj do olimpijskih iger v Tokiu: »Najprej so predvidene štiri domače tekme, nato ena v okviru reprezentance na evropskem pokalu, sledijo pa štiri tekme v severni Evropi (Finska, Norveška, Švedska, Estonija). Med temi sta dve tekmi diamantne lige: v Oslu in Stockhol-mu 1. in 4. julija, nato pa finale te severnoevropske zgodbe - evropsko prvenstvo U-23 v Estoniji. Kristjan bo branil naslov iz leta 2019, ta uspeh bi želel ponoviti. Sledijo 10-dnevne priprave in odhod v Tokio, za katerega pa še nimamo točnega datuma.« Nekaj besed je dodal še o novi ptujski pridobitvi: »Ob zadnji prenovi mestnega stadiona je prišlo tudi do dogovora o rekonstrukciji metališča, s tem je stadion dobil certifikat za mednarodne tekme. Občutek v krogu je zelo dober, celoten stadion pa je s tem dobil še lepšo podobo. Tudi z varnostnega vidika je 'kletka' varnejša.« Odličen je bil tudi tretji met, po občutkih prisotnih je disk poletel še dlje, a je Kristjan prestopil ... V naslednjih treh metih je serijo zaključil z odličnimi daljavami 63,39, 69,14 in 68,73 metra. »Ko na domačem stadionu vržeš državni rekord in obenem evropski rekord U-23, je občutek odličen, težko ga je opisati. Skoraj vsak dan treniramo tukaj, sicer šele drugič v tem novem oz. obnovljenem krogu, ki je dober, to potrjuje tudi rezultat,« je bil prvi odziv šampiona iz Podvincev. »Na začetku je bilo čutiti nekaj nervoze, saj je vendarle šlo za prvo tekmo poletne sezone, tako rekoč neposredno iz trenažnega procesa. Zaradi tega kakšnih posebnih pričakovanj nisem imel, ampak je bil že prvi met dober. Kasneje je disk samo letel in letel, tako da sem res zadovoljen s celotno tekmo,« je takoj po tekmi dejal novopečeni evropski rekorder med mlajšimi člani in nadaljeval: »V tretji seriji je bilo res blizu 70 metrov, morda tudi čez, a sem pač naredil prestop. Nič hudega, če ni šlo tokrat, bo pa na kakšni drugi tekmi. Potrebne so še kakšne finese, izboljšanje tehnike, tako da lahko tudi poleti pričakujemo dobre rezultate. 70 metrov je res magična meja, nekaj največjega, kar je možno narediti v metu diska, tako da se bom pustil presenetiti.« Dotaknil se je tudi vremenskih razmer: »Sicer nisem kakšen navdušenec nad lovljenjem ugodnega vetra, a tokratni nasprotni veter je Veronika Domjan, AK Ptuj: »Že dlje časa me spremljajo težave s hrbtom, čutim konstantne bolečine. Šele pred kratkim sem sploh dobila pravo diagnozo, tako da sedaj poskušam ojačati tiste mišice, ki ne prenašajo dovolj obremenitev, posledica tega pa so bolečine v hrbtu. Z nastopom na Ptuju sem kljub vsemu zadovoljna, močno sem se osredotočila na to, da bi pozabila bolečino. Vedno je lepo tekmovati na domačem stadionu, letos celo v sklopu MAL. Rezultat niso takšni, kot bi si želela, predvsem občutki ob izmetu, a je bil to vseeno moj najboljši met letos. Si pa v nadaljevanju sezone želim, da bi čim prej izpolnila normo za evropsko prvenstvo - 57 metrov -, ki bo naslednje leto, saj bi se s tem najbolj razbremenila.« bila kar ugoden za met diska. Čutim dobro pripravljenost, v pripravah smo delali na tehniki in na pridobitvi moči in hitrosti, meti so temu primerni.« Rezultat 69,52 metra pomeni trenutno drugi najboljši rezultat sezone na svetu, 20 cm več (69,72 m) je na domači tekmi na Švedskem zmogel le Daniel Stahl. »Zame je to samo potrditev, da smo na dobri poti, da imam izvrstnega trenerja in da izvrstno treniramo. Potrebno je le nadaljevati po tej poti. Stahla sicer vidim kot izziv, njega še edinega nisem premagal na tekmi. Morda pa bo šlo letos na tekmi diamantne lige?« je zaključil Čeh. Na stopničke so se od domačih atletov zavihteli še Veronika Domjan, ki je bila prva v metu diska (54,72 m), Maja Bedrač, ki je bila druga v skoku v daljino (5,97 m), in Žan Viher, ki je bil tretji v skoku v daljino (7,22 m). Nekateri najboljši rezultati mitinga na Ptuju, moški: - 100 m: 1. Aleksa Kijanovic (Srbija) 10,61, 2. Tilen Ovniček (Vel) 10,73; - 400 m: 1. Mateo Ružic (Hrvaška) 48,60; - 3000 m: 1. Miloš Malaševic (Srbija) 8:18,44; Aldo Ino Ilešič, predsednik AK Ptuj: »Miting na Ptuju je bil posvečen tudi spominu na dolgoletnega člana našega upravnega odbora in enega gonilnih sil našega kluba Roberta Preloga, ki je lani žal preminil. S tem želimo ohraniti lep spomin na našega Roberta. Za poseben pečat dogodka je nedvomno poskrbel naš član, domačin Kristjan Čeh, ki je postavil nov državni rekord - vse se je zgodilo tako, kot smo si lahko le želeli. Že sedaj se veselimo nadaljevanja tovrstnega dogajanja v naslednjih letih, saj smo sedaj spoznali, kaj je še potrebno postoriti, da bi privabili še več tujih tekmovalcev.« - palica: 1. Robert Renner (Mass) 5,25, 2. Ivan Horvat (Hrvaška) 5,25; - daljina: 1. Dino Subašič (Vel) 7,67, 2. Dini Pervan (Hrvaška) 7,42, 3. Žan Viher (Ptuj) 7,22; - disk: 1. Kristjan Čeh (Ptuj) 69,52, 2. Robert Szikszai (Madžarska) 63,08; - kladivo: 1. Hilmar Orn Jonsson (Islandija) 68,22; ženske: - 100 m: 1. Maja Pogorevc (SlG) 12,15; - 400 m: 1. Daniela Ledecka (Slovaška) 54,65; - 100 m ovire: 1. Ivana Lončarek (Mass) 13,34, 2. Kara Koščak (Hrvaška) 13,53, 3. Joni Tomičič Prezelj (Oli) 13,71; - troskok: 1. Neja Filipič (Mass) 13,48; Foto: Črtomir Goznik Tudi v ženski konkurenci je v metu diska zmaga ostala doma: najdaljši met je zmogla Veronika Domjan. - daljina: 1. Milica Gardaševic (Srbija) 6,59, 2. Maja Bedrač (Ptuj) 5,97; - disk: 1. Veronika Domjan (Ptuj) 54,72; - kladivo: 1. Rosa Andreina Rodriguez Pargas (Venezuela) 73,50; Čeh izjemno tudi v Slovenski Bistrici V soboto je bila naslednja tekma mednarodne atletske lige izvedena v Slovenski Bistrici, znova pa je navdušil Kristjan Čeh. V težjih vremenskih razmerah - na polovici tekme je začelo deževati - je njegov najdaljši met znašal 68,17 metra, ta rezultat je dosegel že v prvem metu. »Pogoji so bili slabi, za povrh ni bilo niti sapice vetra, zato je rezultat fantastičen. Malo je drselo v krogu za izmet, ampak ne preveč. Le osredotočiti se moram na tehniko in potem disk kar leti. Magična meja 70 m bo prišla, ko se bo vse izšlo,« je dejal 22-letni Čeh. Maja Bedrač iz AK Ptuj je tudi tokrat v skoku v daljino osvojila 2. mesto (5,98 m), Anej Čurin Pra-potnik pa osmo v teku na 100 m (10,90 s). Pionirji so nastopali v teku na 60 metrov, med dečki je zmagal Žan Ritlop (Ptuj) z rezultatom 7,54 s. Jože Mohorič, sta Foto: Črtomir Goznik Tek na 3000 metrov je bil izveden v spomin na lani preminulega Roberta Preloga. torek • 1. junija 2021 Šport Štajerski 15 Strelstvo • 1. A in 1. B državna liga s puško in pištolo 10 m Strelstvo • EP v Osijeku Ptujčani z novo bleščečo zmago Urška 26. v strelskem maratonu Peti turnir 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo 10 m je postregel s pištolsko poslastico in dvobojem najboljših ekip rednega dela: trenutni prvaki iz Ptuja so gostovali pri podprvakih -ekipi SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem. Ptujčani so nadaljevali z nizom neporaženosti ... Rečičani so morali tokrat na domačem strelišču priznati grenak športni poraz, čeprav so rezultat-sko dominirali v sezoni vse do tega dvoboja. V dvoboju najboljših posameznikov sezone, ki se borita tudi za posamični naslov prvoligaškega prvaka, je zmagal Sašo Stojak (570 krogov), ki je za štiri kroge ugnal aktualnega podprvaka Jožeta Čepra (566) in Ptujčanom zagotovil prvo točko. V drugem dvoboju se je Majda Raušl pomerila z vodilnim strelcem v skupnem seštevku - Petrom Tkalcem (569) in ga premagala z osebnim rekordom v sezoni s 572 krogi ter Ptujčanom zagotovila še drugo točko. V tretjem dvoboju je tehtnico na ptujsko stran dokončno prevesil Matija Potočnik, ki je prav tako z osebnim rekordom v sezoni s 558 krogi za štiri kroge ugnal favorizirano Jagodo Tkalec (554) in Ptu-jčanom priboril še tretjo posamično točko. To pa je hkrati pomenilo tudi dokončno potrditev ptujske ekipne zmage z rezultatom 0:6 in ekipnim rekordom v sezoni z rezultatom 1689:1700. Z najtežjim dvobojem v sezoni do zdaj so tako Ptujčani opravili z odliko, sredi junija pa v zaključnem dvoboju skupine za prvaka na domačem strelišču čakajo na Sevničane iz SD Marok. Juršinčani premočni tudi za Trzin V dvoboju skupine za obstanek v 1. A Državni ligi s pištolo so Juršin-čani gostili Trzince in jih premagali z rezultatom 5:1 ter dosegli še eno pomembno in zelo suvereno zmago v sezoni, s katero so si že zagotovili obstanek v druščini najboljših ekip tudi v prihodnji sezoni. Najboljšega juršinskega posameznika in veliko okrepitev v letošnji sezoni - Davi- Foto: Strelski klub Ptuj Na 5. turnirju 1. A DL s pištolo so Ptujčani gostovali pri rečiški ekipi Dušana Poženela in se veselili velike zmage s polnim izkupičkom 0:6. Za Ptujčane so odlično streljali Matija Potočnik, Sašo Stojak in Majda Raušl, favorizirani domačini pa so nastopili v svoji najmočnejši zasedbi z Jagodo Tkalec, Petrom Tkalcem in Jožetom Čeprom. Ormoška strelka Urška Kuharic (na fotografiji) je na zadnji tekmi evropskega prvenstva z zračnim, malo- in velikokalibrskim orožjem ter puško šibreni-co v Osijeku v disciplini malokalibrska puška trojni položaj na 50 metrov zasedla 26. mesto. Mesto pred njo je bila Živa Dvoršak, obe sta zadeli po 1167 krogov. 29-letna Dvoršakova, ki je na letošnji marčevski tekmi svetovnega pokala v New Delhiju slavila v tej najzahtevnejši strelski disciplini in dosegla normo za nastop na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu, je v klečečem položaju zadela 388, v ležečem 394, v stoječem pa 385 krogov. Tri leta mlajša strelka iz Ormoža je kleče zadela 383, leže 394 in stoje 390 krogov. Na tekmi je nastopila tudi 24-letna Klavdija Jerovšek in zasedla 36. mesto. Grosupeljčanka je zadela 1161 krogov, od tega 388 v klečečem, 392 v ležečem in 381 v stoječem položaju. V kvalifikacijah je bila v konkurenci 66 strelk s 1185 krogi najboljša Nemka Jolyn Beer, drugouvrščena Rusinja Julija Zikova je zadela štiri kroge manj. sta da Kekca (560) je sicer premagal državni reprezentant Mario Hološ z odličnim dosežkom 575 krogov, v preostalih dveh dvobojih pa sta se izkazala juršinska strelca. Ludvik Pšajd (558) je premagal Stellana Jo-hanssona (537), Mirko Moleh (549) pa je bil boljši od Gaja Gostiše (535). Juršinčani so tako dosegli še drugo zaporedno zmago z visokim rezultatom 1667:1647. Prestavljene tekme v 1. A državni ligi s puško Zaradi okužb s koronavirusom oziroma odrejenih karanten nekaterim strelcem, sta bila dvoboja v skupini za prvaka 1. A državne lige s puško prestavljena, prav tako je bil s pištolo prestavljen dvoboj med ekipama Miklavža pri Ormožu in Grosupljega. V 1. B DL s pištolo Kidričani poraženi v gosteh ... V 1. B Državni ligi s pištolo so Kidričani v skupini za prvaka gostovali pri Kamničanih in izgubili dvoboj s 5:1. Kidričanom je posamično točko priborila drugopostavljena strelka Mateja Levanič (545), ki je premagala Romana Radeja (542). Blizu uspeha je bil tudi prvopostav-ljeni Matevž Mohorko (542), ki ga je le za štiri kroge premagal favorizirani Rožle Repič (546). V zadnjem posamičnem dvoboju Kidričan Milan Bukšek (507) ni bil konkurenčen Marjanu Repiču (533), tako so Kamničani slavili tudi skupno zmago z rezultatom 1621 : 1594. ... Ormožani doma blizu uspeha proti Velenjčanom V drugem dvoboju skupine za prvaka so Ormožani gostili velenjsko ekipo Mrož in po tesnem boju izgubili z rezultatom 2:4. Najboljša Ormožana Gregor Polajnko (537) in Žan Tomažič (539) sta domačinom zagotovila zmagi proti Boštjanu Plotu (534) in Alenki Dimec (531), Rok Tomažič (527) pa je moral priznati premoč proti Aleksandru Grudniku (551), ki je dokončno tehtnico prevesil na velenjsko stran za končno ekipno zmago z rezultatom 1603:1616. Simeon Gonc Kikboks • Odprto prvenstvo Avstrije Dobri nastopi ptujskih borcev Minuli vikend je v avstrijskem VVelsu, pod strogimi pogoji zaradi epidemije covid-19, potekalo Odprto prvenstvo Avstrije v kikboksu. Tekmovanja, ki je bilo eno od prvih po jesenskem zaprtju, sta se udeležila tudi dva člana Kung fu kluba Ptuj - pod vodstvom klubskega trenerja Karla Šauperla sta tekmovala Maj Perovšek Tribušon in Rok Prosenica. Prvi je na svojem prvem uradnem tekmovanju v kick light disciplini, v številni konkurenci kategorije do 70 kg, po treh dvobojih polnih akcije osvojil odlično 2. mesto. Premoč je moral tekmecu priznati šele v finalu in še to šele po dodatni rundi, saj je bil rezultat po končanem rednem delu dvoboja izenačen. Gre za odličen dosežek Maja Perovška Tribušona na prvem tekmovanju. Drugi ptujski tekmovalec Rok Prosenica se je boril v disciplini K-1 rules v težki kategoriji nad 95 kg. Po dobljenem četrtfinalnem dvoboju se je v polfinalu spoprijel s Thoma- Foto: klubski arhiv Karel Šauperl, Maj Perovšek Tribušon in Rok Prosenica som Fischerjem, profesionalnim svetovnim prvakom v K-1 organizacije ISKA. Tudi v tem dvoboju je dal Rok vse od sebe in „pustil srce v ringu", vendar je Fischer kot prekaljen borec z veliko izkušnjami ta dvoboj odločil v svojo korist ter na koncu tudi osvojil turnir. Kljub temu smo videli odlično predstavo Roka Prosenice ter osvojeno 3. mesto v močni konkurenci. David Breznik Rokomet • 1. A SRL (ž), od 9. do 11. mestom Rokomet • 2. SRL (m) Z osmerico močno presenetile domačinke ŽRK Litija - ŽRK Ptuj 19:27 (10:13) Gorišnica melje, spodrsljaj Velike Nedelje ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar; Kolenko 9 (2), Bedrač 6 (1), A. Tripkovič 5, Kreft 3, Puž 2, Luknjar 2. Trener: Matej Bračič. SEDEMEMETROVKE: ŽRK Litija 2/1; ŽRK Ptuj 5/3. IZKLJUČITVE: ŽRK Litija 8 minut; ŽRK Ptuj 8 minut. Številčno močno zdesetkana ekipa ŽRK Ptuj - v Litijo je odpotovalo zgolj osem igralk, od tega dve vra-tarki - je v soboto odigrala zadnjo tekmo v skupini za uvrstitev od 9. do 11. mesta v prvi slovenski ligi. Z zmago si je zagotovila nastop v dodatnih kvalifikacijah za obstanek s prvouvrščeno ekipo 1. B lige Olim-pijo (prva tekma bo na sporedu 12. 6.). Domačinke so pričakovale zanesljivo zmago, a so se gostje tokrat zelo čvrsto postavile v obrambi, ob tem je bila izjemno razpoložena vratarka Tajda Tripkovič. »Zaradi majhnega števila igralk - v polju sploh nismo imeli menjave - smo stavili na čvrsto obrambo in počasne napade. V obrambi so dekleta res pokazala složnost, strele iz neizdelanih položajev domačink pa je velikokrat ustavila naša vratarka. V napadu so igrale strpno, do čiste pozicije za strel, kar se je velikokrat izšlo. Minea (Kolenko) je ob zadetkih odlično razigravala soigralke, vse so dale svoj maksimum. Proti koncu tekme so bila naša dekleta že zelo izčrpana, a so na parketu pustila še zadnje atome moči, za kar jim čestitam. Močno smo presenetili domačinke, ki so nam po tekmi pošteno čestitale in dejale, da bi morali ob takšni igri imeti na računu vsaj deset točk več,« je dejal trener ŽRK Ptuj Matej Bračič. Končni vrstni red: 9. LITIJA 4 3 0 1 15 (9) 10. PTUJ 4 3 0 1 11 (5) 113. KOPER 4 0 0 4 9 (9) JM REZULTATI 8. KROGA: Frankstahl Radovljica-Cerklje - Velika Nedelja 29:28 (16:15), Moškanjci-Gorišnica - Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 29:22 (15:8), Ajdovščina - Arcont Radgona 29:26 (13:15). Tekma Kro-nos - Kočevje je bila prestavljena, prosta je bila ekipa Drave Ptuj. 1. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 8 8 0 0 16 2. RADOVLJICA-CERKLJE 7 5 0 2 10 3. VELIKA NEDELJA 7 5 0 2 10 4. AJDOVŠČINA 7 4 12 9 5. DRAVA PTUJ 7 3 0 4 6 6. JADRAN HRPELJE-KOZINA 7 2 0 5 4 7. ARCONT RADGONA 6 1 0 5 2 8. KRONOS 6 10 5 2 9. KOČEVJE 5 0 1 4 1 Moškanjci-Gorišnica - Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 29:22 (15:8) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ran-fl, Bratuša; Ozmec 9, Šandor 7, Bedrač 3, Tement 3 (2), Sok 3, Bel-šak 2, M. Geč 1, Leben 1, T. Bedrač, N. Geč, Kolarič. Trener: Siniša Ra-dujkovič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 2/2; Jadran Hrpelje-Kozi-na 6/4. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišni-ca 18 minut; Jadran Hrpelje-Kozina 3 minute. RDEČA KARTONA: M. Geč (48., Gorišnica), Poles (56., Jadran). Rokometaši Gorišnice so rutinira-no opravili še eno nalogo na poti do končnega prvega mesta v 2. državni ligi, ugnali so goste iz Hrpelj. Odločilen je bil že začetek tekme, v katerem je čvrsta gorišniška obramba v prvih desetih minutah zaprla vse poti do gola, ki ga je branil Filip Ranfl. Za nameček je ta ubranil še strel gostov iz 7-metrovke in rezultat je bil 5:0. Šele v 10. minuti je za goste iz nove 7-metrovke zadel Tomaž Stančič (5:1), na prvi gol iz igre pa so morali Primorci počakati vse do 14. minute (8:2). Že v 18. minuti je bila razlika med ekipama sedem golov (10:3), v nadaljevanju pa ni več naraščala. Gostje so se ob številnih izključitvah domačinov najbolj približali na pet golov zaostanka (19:14, 20:15, 21:16), bližje pa jim ni uspelo. Frankstahl Radovljica-Cerklje - Velika Nedelja 29:28 (16:15) VELIKA NEDELJA: Firšt-Šeruga, Kovačec; Lukman 10 (3), Fergola 4, Sovič 4, Voljč 4, Munda 3, Toplak 2, Borko 1, Kosi, Bombek, Torič, Zorec. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Frankstahl Radovljica-Cerklje 4/4, Velika Nedelja 6/3. IZKLJUČITVE: Frankstahl Rado-vljica-Cerklje 6 minut; Velika Nedelja 6 minut. V Radovljici je bil na sporedu eden izmed derbijev letošnje sezone, zelo pomemben obračun v boju za 2. mesto in napredovanje v 1. B-li-go. Gorenjci so potegnili daljšo ... Gostje so slabo začeli tekmo, trener Uroš Krstič je že v 6. minuti (5:2) zahteval minuto odmora. Nadaljevanje je bilo nekoliko boljše, do polčasa pa so bili ob treh izenačenjih (6:6, 13:13, 15:15) v stalnem minimalnem vodstvu domačini. Slika se v nadaljevanju ni spremenila, Nedeljčani so bili vedno korak ali dva za gostitelji. Prvič so izid poravnali na 16:16, nato pa znova šele ob koncu tekme, v 55. in 56. minuti na 25:25 in 26:26. V dramatični končnici gostje niso izkoristili igralca več, domačini so povedli 28:26 in vodstvo zadržali do konca. Velika Nedelja v celotnem srečanju ni bila niti enkrat v vodstvu. Uroš Krstič, trener Velike Nedelje: »Tekmo smo izgubili predvsem v 1. polčasu, saj smo ga odigrali v popolnem krču. Kar 12 napak smo si privoščili v napadu, tudi v obrambi nismo bili dovolj konkretni. V 2. polčasu smo zaigrali bistveno bolje in nadoknadili tudi že tri zadetke zaostanka. Žal nas je zapustila tudi športna sreča. V treh primerih smo dobili zadetke 'na uro', na zadnjo podajo oz. met. Kljub porazu pa bi pohvalil ekipo, saj se do konca ni predala in se je borila po svojih najboljših močeh. Še vedno sami odločamo o svoji usodi in liga je še popolnoma odprta. Časa za jok ni, saj nas že v torek čaka mladinski derbi proti Celju in v soboto težka domača tekma proti Ajdovščini, ki za nami zaostaja le za točko.« JM 1G Štajerski Šport torek • 1. junija 2021 Nogomet • 3. SNL - vzhod Cirkulane z zmago proti Bistrici zapletle situacijo na vrhu Liga za prvaka REZULTATI 15. KROGA: Cirkulane - Kety Emmi Bistrica 1:0 (0:0), Rogaška - Zreče 4:0 (3:0), Dravinja - Koroška Dravograd 3:5 (2:3). 1. KETY EMMI BISTRICA 15 12 2 1 46:12 38 2. ROGAŠKA 15 11 2 2 33:11 35 3. CIRKULANE 15 8 3 4 25:12 27 4. DRAVINJA 15 7 3 5 32:30 24 5. DRAVOGRAD 15 7 2 6 30:26 23 6. ZREČE 15 5 3 7 14:31 18 Cirkulane - Kety Emmi Bistrica 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Bojnec (47.). CIRKULANE: Zajc, Sitar, Toplak, Bezjak, Lipavšek, Orlač (od 67. Maček), Bojnec, Krajnc, Živič, Zazic, Ci-merman (od 89. Kelc). Trener: Jura Arsič. KETY EMMI BISTRICA: Dabano-vič, Pušnik, Rozman, Ljubec, Korošec, Ribič, Bračko, Polegek (od 60. Šlak), Martinčič, Kristl (od 85. Horvat), Kovačič (od 73. Kapun). Trener: Simon Dvoršak. V Cirkulanah je bil pred številnimi gledalci, zbralo se jih je približno 200, odigran derbi predzadnjega kroga. Tekma je bila pomembnejša za goste, ki so za potrditev naslova potrebovali vsaj točko, domačini pa so želeli potrditi končno 3. mesto. Uspelo je domačinom, s čimer so razveselili Rogaško, ki je ohranila možnosti za osvojitev 1. mesta (v zadnjem krogu potrebujejo zmago v Slovenski Bistrici). Domači trener Jura Arsič je imel na voljo le 13 igralcev, od tega dva vratarja. »Nismo se ozirali na to niti na gostujočo zasedbo in njihove ambicije, ampak smo verjeli vase in svojo cilje, ki jih zasledujemo v uvodni sezoni med tretjeligaši. Izšlo se nam je na najboljši možni način, z zmago, ki je po mojem mnenju povsem zaslužena. Fantje so odigrali natančno tako, kot smo se dogovorili, s čvrsto postavitvijo v obrambi, ki je gostom onemogočala lahko organizacijo napadov. Za trud v obrambi smo bili poplačani na drugi strani z zmagovitim zadetkom, ki ga je po podaji iz kota dosegel Jaša Bojnec,« je po tekmi z nasmehom na obrazu dejal Jura Arsič. Domači strateg je ob koncu dvoboja izvedel zanimivo potezo, ko je napadalca Alena Cimermana zamenjal z rezervnim vratarjem Tadejem Kelcem - ta je verjetno prvič zaigral v napadu ... Liga za obstanek REZULTATI 15. KROGA: Videm -Šmarje pri Jelšah 2:1 (1:0), Podvinci - Dobrovce 1:2 (0:1), Korotan Preva-lje - Šampion 2:1 (2:1). 7. ŠAMPION 15 7 1 7 28:30 22 8. PODVINCI 15 6 1 8 28:25 19 9. VIDEM PRI PTUJU 15 5 2 8 20:30 17 10. KOROTAN PREVALJE 15 5 1 9 19:25 16 11. DOBROVCE 15 3 3 9 21:39 12 12. ŠMARJE PRI JELŠAH15 2 1 12 17:42 7 Videm - Šmarje pri Jelšah 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Cafuta (40.), 1:1 Firšt (62.), 2:1 Krajnc (63.). VIDEM: Rogina, A. Plajnšek, Zdovc, Cafuta, Šegula (od 74. Plošnik), Ovčar, Krajnc, Ž. Plajnšek (od 60. Kmetec), Adedoja, Vrbanic (od 60. Tement), Gojzdnik. Trener: Luka Gajšek. RDEČI KARTON: Zagajšek (73., Šmarje). Vrsta Vidma je bila favorit v tekmi s Šmarjem, a je to vlogo zelo težko potrdila na igrišču, čeprav je zaključek odigrala z igralcem več. Domačini so imeli terensko pobudo od samega začetka tekme, samo v prvem polčasu so izvajali sedem podaj iz kota, a so bili v napadalnih akcijah zelo sterilni. Gostje so se osredotočili na protinapade, z dolgimi izbijanji izpred svojega gola so prihajali do odličnih priložnosti na nasprotni strani igrišča. Med drugim so bili dvakrat sami pred domačim vratarjem Žigom Rogino, ki pa je soigralce reševal pred zaostankom. »Na srečo smo ob koncu polčasa prišli do prednosti z zadetkom Cafuta. V drugem se je zgodba ponovila, v igri nismo imeli prave mirnosti. Gostje so izenačili po podaji iz kota, na srečo pa smo z golom Krajnca odgovorili že v naslednjem napadu. Kljub kasnejši izključitvi gostujočega igralca so Šmarčani v zaključku tekme napadali, imeli nekaj priložnosti, a niso zadeli. Točke so na koncu tiste, ki štejejo, igra pa je bila tokrat za takojšnjo pozabo,« je pošteno dejal trener Vidma Luka Gajšek. Podvinci - Dobrovce 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Podbrežnik (4.), 0:2 Stachel (70.), 1:2 Ramšak (79.). PODVINCI: Polič, Ramšak, Simic (od 83. Zamuda Horvat), Gojko-šek, Orovič, Zajko (od 72. Marušič), Svenšek, Koren, Kuserbanj (od 58. Fras), Bajraj, Oman. Trener: Aleš Čeh. Nogomet • Liga prvakov, Liga Evropa Chelsea drugič na klubskem nogometnem prestolu Evrope Angleški Manchester, ki je imel v ognju kar dve vroči železi, je na koncu ostal brez prestižnega naslova. Tako City kot United sta izgubila v velikem finalu: City v Ligi prvakov proti Londončanom, United pa v Ligi Evropa proti španskemu Villar-realu. V finalu Lige prvakov smo gledali angleški finale. Tekma je bila odlična v tehničnem in taktičnem smislu, za povrh vsega pa še napeta, borbena in polna močnega tempa. Takoj ko je Nemec, šele 21-letni Kai Havertz, zadel za 1:0 in s tem postavil končni izid, sem se spomnil finala v Munchnu, kjer je Chelsea prvič osvojil Ligo prvakov. Tudi takrat, tako kot tokrat, niso bili v vlogi favorita, toda v obeh primerih so si tega strašansko želeli, kar se je videlo na vsakem koraku. »Pregnancu iz Pariza«, trenerju Tomasu Tuchlu, je uspel veliki met. Le malce je preme- šal ekipo, ji dodal nekaj tistega zmagovitega nemškega pridiha in jim vlil polno mero samozavesti - lahko bi rekli, da je bil v pravem trenutku na pravem mestu. Zmaga Chelseaja v finalu je povsem zaslužena, tako da je v angleško prestolnico ponovno odnesel najžlahtnejšo klubsko nogometno lovoriko in v Londonu povzročil pravo evforijo. Pepu Guardioli je še enkrat spodletelo in to čisto pri koncu. City je osvojil angleško prvenstvo, v naje-minentnejšem tekmovanju v Evropi pa je moral pokleniti pred londonskim Chelseajem. Lastnik Chelseaja, ruski bogataš Roman Abramovič, ni mogel skriti solz, kar pove vse o pomembnosti tega tekmovanja. Tako v Portu kot v Londonu pa so navijači Chelseaja slavili do jutranjih ur ... »To je bila moštvena zmaga, vsi smo garali do zadnjega sodnikovega žvižga. Ponosen sem na svoje so- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma (v zelenih dresih) so se z zmago poslovili od domačih navijačev, zadnjo tekmo sezone bodo odigrali v Dobrovcah. igralce. To je eden najlepših trenutkov v moji karieri,« je takoj po srečanju povedal kapetan Chelseaja, Španec Cesar Azpilicueta. Hrvat Mateo Kovačič, ki je po dolgi poškodbi v igro vstopil v drugem polčasu, je že četrtič osvojil Ligo prvakov, prej kar trikrat z madridskim Realom. »Nimam besed, s katerimi bi povedal, kako sem vesel, saj sem si želel še enkrat osvojiti to lovoriko! Tokrat smo bili zares prava ekipa!« Villarrealu po drami enajstmetrovk krona Lige Evropa Edini »vsiljivec« v finalih evropskih lig med Angleži je bil španski Villarreal, je pa ponovno spisal nogometno pravljico. Majhno mestece na vzhodu Španije, v pokrajini Castellón, ki ima le 50 tisoč Trener Podvincev Aleš Čeh je za tekmo z Dobrovci opravil nekaj menjav v ekipi, od prve minute naprej sta tako začela Alen Polič in Anej Simic, letnika 2002. Gostujoča zasedba trenerja Zvonka Breberja je na močno razmočenem igrišču odlično odprla tekmo in s srečnim golom Elvina Podbrežnika (nekoč je kot posojen igralec Aluminija igral prav v Podvincih) povedla že v 4. minuti. Domačini so takoj nato prevzeli pobudo, nizali priložnosti, a je vse do polčasa ostalo pri minimalni prednosti gostov. V drugem polčasu je gostom uspelo iz enega redkih protinapadov povišati razliko v 70. minuti, s čimer so - kot se je izkazalo pozneje - prišli do odločilne prednosti. Za domačine je Žiga Ramšak uspel poraz le še omiliti, kljub številnim podajam v kazenski prostor gostov pa do spremembe rezultata ni več prišlo. »Fantje so na zahtevnem igrišču znova dali vse od sebe, kljub porazu jim težko kaj očitam. Prihajamo do številnih obetavnih situacij, a Evropska tekmovanja v sezoni 2020/21, finala, rezultata: - Liga prvakov: Manchester City -Chelsea 0:1 (0:1); - Liga Evropa: Manchester United - Villarreal 1:1 (0:1, 1:1, 11:12 po 11-m). prebivalcev, je svoje ime z zlatimi črkami zapisalo v tekmovanje Lige Evropa. Do svoje prve mednarodne lovorike so prišli povsem zasluženo, potem ko so v finalu po streljanju enajstmetrovk premagali sloviti Manchester United. Po rednem delu se je tekma končala z izidom 1:1. Špance je v vodstvo povedel Moreno, za Angleže pa je izenačil Cavani. Po podaljških je sledila drama, v kateri so nogometaši vsake ekipe streljali kar enajst strelov z bele točke, skupno je bilo treba do končne odločitve sprožiti 22 pena-lov! Junak srečanja je bil vratar Vil-larreala, Argentinec Geronimo Rulli, ki je v zadnjem kazenskem strelu najprej premagal vratarja Manche-stra Davida De Geo, nato pa mu je še ubranil strel, kar je bilo dovolj za zmago 12:11 in prvo zgodovinsko lovoriko za to špansko ekipo. Nani Franc Matjašič -, ^ _ •• m W ¿L «0K ¡4 - Zi- ■ I '4 v i »z «'i «V 1 ' 'iv/ . ' V V M \m J žoga nikakor noče v mrežo, na drugi strani pa naši tekmeci zadevajo iz praktično vseh polpriložnosti. Rezultati v tej sezoni nikakor niso pravi pokazatelj naših predstav, so veliko slabši od naše igre. Na srečo igralci ostajajo prava klapa, tako da verjamem v boljše nadaljevanje zgodbe v naslednji sezoni,« je dejal Aleš Čeh. JM Nogomet • 1. mladinska in kadetska liga Pred dodatnimi kvalifikacijami zmaga mladincev Drave proti Mariboru Lepo presenečenje zadnjega kroga rednega dela sezone v 1. mladinski ligi so pripravili igralci Drave, ki so na mestnem stadionu ugnali vrstnike Maribora. Gola sta za dra-vaše dosegla Marko Brest in Žiga Dobnik. Aluminij je že pred tednom na domačem igrišču izgubil z Muro. V kadetski konkurenci so bili uspešnejši mladi šumarji, ki so re-mizirali z Muro, Drava je izgubila z Mariborom. V skupni razvrstitvi je Aluminij osvojil končno 9. mesto, Drava pa bo po končnem 13. mestu svoj prvoligaški status reševala v dodatnih kvalifikacijah z ekipama Šampiona, zmagovalcema 2. mladinske lige - vzhod. Prvi tekmi bosta v sredo, 2. 6., na ptujskem Mestnem stadionu, kadeti bodo svoje srečanje začeli ob 15.30, mladinci pa ob 17.30. 1. mladinska liga 13. KROG: Aluminij - Mura 1:3 (0:2), Drava - Maribor 2:1 (1:1). 1. kadetska liga 13. krog: Aluminij - Mura 2:2 (1:0), Drava - Maribor 0:2 (0:1) SKUPNA LESTVICA 1 SML/SKL: 1. DOMŽALE 26 19 4 3 61 2. MARIBOR 26 17 3 6 54 3. OLIMPIJA 26 12 S 6 44 4. TRIGLAV 26 12 6 S 42 5. ILIRIJA 26 13 3 10 42 6. MURA 26 11 6 9 39 7. RADOMLJE 26 10 6 10 36 8. KOPER 26 9 6 11 33 9. ALUMINIJ 26 S S 10 32 10. CELJE 26 S 7 11 31 11. GROSUPLJE 26 S 7 11 31 12. BRAVO 26 S 5 13 29 13. DRAVA 26 4 5 17 17 14. GORICA 26 3 6 17 15 JM PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Hss /SV«« L 3 »«s;- pSSSSSSL^ ___J I ,n/az ves dan nreživpli ein in=, *ww.reporter.s Zmagovalna ekipa Lige prvakov - FC Chelsea Slavje igralcev Villarreala po zmagi v finalu Lige Evropa. ZDRAVSTVENA MAFIJA f Zdravniku, ki je spregovoril za Reporter, t \ so vlomili v pisarno NOSEČA NATAKARICA ^ Razkrivamo ozadje afere župnik IVAN BIZJAK Pred Depalo vasjo smo Janša, Drnovšek in jaz ves dan preživeli skupaj KOALICIJA ENEGA Premier Janša ignorira in ponižuje svoje ministre torek • 1. junija 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti .M Foto: MP Katere kapusnice so najobčutljivejše Med vsemi kapusnicami je zagotovo za vse vrste škodljivcev najprivlačnejši broko-li, za njim cvetača in kitajski kapus, potem pa še vse ostale vrste. Pa sploh nisem upoštevala še drugih križnic, ki so v sorodu s kapusnicami. To so predvsem rukola in druge azijske listnate rastline. A bolhač ima rad prav vse, najbolj pa obožuje prav gotovo rukolo, kitajski kapus in azijske listnate rastline. Rukolo in belo gorjušico pogosto celo uporabljamo celo kot za podsev, kot vabo ob pridelovanju zelja, cvetače ..., da se bolhač bolj loti njih in pusti mlade rastline kapusnic pri miru. To pomeni, da med vrste kapusnic poseje-mo omenjene vrtnine kot živo zastirko, potem bolhač napade in poleti popolnoma uniči te rastline, zelje, cvetačo in brokoli pa pusti na miru. Bolhač je majhen hrošček, včasih črn, včasih ima na pokrovkah zlato rumeno črto. Živi in razmnožuje se v zemlji pod kapusnicami, prehranjuje pa se z objedanjem njihovih listov. Ko je vroče, se razmnožuje izredno hitro, hitreje, kakor ga utegnemo zatirati. Zato je eden izmed osnovnih načinov zaščite pred njim to, da kapusnic v poletni vročini sploh ne pridelujemo. Poleti je čas za plodovke, solate, križnice, kapusnice pa pridelujemo jeseni, ko s tem škodljivcem ni več težav. Kako se pred njim braniti V času, ko je najbolj vroče in suho, tudi kemična sredstva ne zadoščajo. Zagotovo pa je treba zavarovati mlade rastline. Ker živi in se razmnožuje v tleh, ga mokra in s svežimi rastlinami zastrta tla močno motijo. Posebej, če za zastirko uporabimo močno dišeča zelišča, kot so meta, pelin, rabarbara in tudi gozdna praprot. Tak način je zame najlažji in verjetno najbolj sprejemljiv. Med dobrimi sesedi naj omenim nizek fižol, kamilice, borago (boreč), drobnjak, koper, kumino. Tudi v poskusih v Sloveniji je bilo dokazano, da soseščina fižola pomaga znižati posledice škode po tem škodljivcu. Stara modrost babic pa je, da bolhača zelo preganja kombiniran posevek s kamilicami in/ali portula-kom, užitnim ali vrtnim tolščakom. Tudi pepel, potresen okoli rastlin, je koristen. Vedno ga tresemo v malih količinah, saj je treba plast pepela ves čas obnavljati. Protiinsektne mreže R Seveda lahko posevke vedo pokrijemo. Ne priporočam ag-^^^^^^^^ rokoprene, saj zahtevajo kapusnice veliko zraka in ne marajo zračne vlage, ki pa je pod agrokopreno res visoka. Lahko se uporabijo zavese, a morajo imeti zelo majhne luknje. Za manjše površine lahko uporabite tudi protiinsektne mreže, v tujini dobimo posebne, zelo lahke. Pri nas pa lahko uporabite kar tiste, ki jih dajemo na okna, napeljemo jih preko lokov. V tujini so tako pokrite velike površine. Med domačimi pripravki bi lahko pomagal in zmanjševal njegovo število pripravek iz pe-„ t lina, gozdne praproti ali rabar- bare. Dodamo jim razredčeno mleko ali sirotko (1 : 1). A žal je v poletni vročini z njimi treba zalivati, škropiti vsake tri do pet dni. Vsekakor pa je treba začeti pravočasno, ko opazimo prve hroščke na listih. Veliko lahko pomaga, če posejete nekaj rukole, tudi kitajskega kapusa okoli posevka, tam jih boste najprej opazili. Med kupljenimi ekološkimi insekticidi naj omenim na prvem mestu pripravek z aktivno snovjo azadi-rahtin (izvleček drevesa neem), uporabite pa lahko tudi pripravek, ki vsebuje spinosad. Kljub temu da govorimo o ekoloških pripravkih, morajo imeti registracijo, dovoljenje za uporabo v posameznih vrtninah. Spinosadu lahko dodate tudi močilo, olje iz lupin pomaranč. To deluje tudi samo kot insekticid, le uporabite nekoliko višji odmerek. Vonj agrumov deluje tudi odvračalno, obenem pa olje samo deluje kot insekticid. Ker pa je pripravek drevesa neem sam olje, ga njemu ne smete dodajati. Vsekakor pa lahko obema pripravkoma dodate alge ali aminokisline ali rastlinske izvlečke. Pomagale bodo rastlini čimprej pozdraviti rane, poškodbe, pa še braniti se ji bodo pomagale pred škodljivci. Pripravke vedno uporabite pozno zvečer, čim dlje po sončnem zahodu, saj sonce uničuje njihovo učinkovitost. Bolje, kakor nenehno delo je, da kapusnice pridelujete v času, ko odgovarja njim. Posebej rukolo, cve-tačo in brokoli je v poletnem času brez luknjic nemogoče pridelati. Seveda so naravni načini preganjanja, mogoče z izjemo protiinsektnih mrež, vedno le delno učinkoviti, če vreme temu škodljivcu pomaga. A škoda bo veliko manjša, kar pa je tudi vedno želja in cilj pri pridelovanju hrane. Mša Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK kisla juha, slaniki, čufti v cvetačna kremna jabolčna čežana paradižnikovi juha, makaronovo omaki, pire meso, zelena krompir, jagode s solata, kompot smetano Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, ciganska pečenka, čebulna juha, ocvrt dušeno sladko postrv po tržaško, prekmurska piščanec, dušen zelje, krompir v peteršiljev krompir, gibanica riž, mešana solata, kosih, kranjska blitva, sladoled tiramisu klobasa, sadje Čufti v paradižnikovi omaki Sestavine: mesne kroglice: 500 g mešanega mletega mesa, 1 žlica olja, 1 drobna čebula (ali 2-3 šalotke), 60 g riža, 2 stroka česna, 1 jajce, 1 žlička majarona, nekaj vejic svežega peterši-lja, sol in mleti poper; paradižnikova omaka: 2 žlici olja, 1 drobna čebula (ali 2 šalotki), 500 g pasiranega paradižnika, 2 ščepca suhega žajblja, 3 dl čiste goveje juhe, sol in mleti poper. Na olju prepražimo polovico sesekljane čebule, da zarumeni. Dodamo riž in ga na hitro popražimo, da postekleni. Dodamo še sesekljan česen, vse skupaj med nenehnim mešanjem pražimo eno minuto, potem pa odstavimo. Prepražene sestavine (nekoliko ohlajene) dodamo mletemu mesu; dodamo še jajce, sesekljan peteršilj, majaron, sol in poper. Zmes dobro pregnetemo, z vlažnimi rokami oblikujemo kroglice, ki jih popražimo na olju. Posebej v širši posodi segrejemo olje, nanj stresemo preostalo čebulo in jo prepražimo do zlatorumene barve. Prilijemo paradižnik in dodamo žajbelj. Omako zavremo in jo kuhamo pet minut. Prilijemo čisto govejo juho, začinimo s soljo in poprom ter ponovno zavremo. V omako zložimo popeče-ne kroglice in pokrito kuhamo na zmernem ognju še 30 minut, da se omaka zgosti. Slaniki «j H 1 Ü (Ti) Sestavine (za približno 12 slanikov): testo: 500 g moke, 20 g sladkorja, 10 g soli, 2,75 dl vode, 20 g kvasa, 5 g limonovega soka, 0,15 dl olja; preliv: 50 g moke, 3-5 g soli, približno 0,5 dl vode (po občutku). Dobro zamesimo sestavine za testo. (Uporabimo hladno vodo!) Pustimo, da naraste. Razdelimo ga na kose, ki naj tehtajo približno enako (okrog 80 g vsak kos). Naredimo kroglice in vsako z rokami »razvaljamo« v podolgovat svaljek. Svaljki naj bodo dolgi, kot je širok pekač. Svaljke položimo na pomaščen pekač (ali pekač, obložen s papirjem za peko). Pokrijemo s plastično vrečko ali folijo za živila in pustimo vzhajati 20 minut. Pečico ogrejemo na 210 stopinj Celzija, na dno pečice damo posodo z vrelo vodo in damo peč slanika. Sprva jih pečemo pet minut, nato jih prelijemo s slanim prelivom (zmešamo moko, sol in vodo, da dobimo gosto zmes) in pečemo še pet minut oziroma tako dolgo, da so slaniki lepo obarvani. 18 Štajerski Na sceni torek • 1. junija 2021 Skrinja domačih viž - AnsambeL RazigRani muzikanti Narodno-zabavna glasba s trio in kvintetovsko zasedbo Skupina Razigrani muzikan-ti je aktivna že od leta 2008. Sestavlja jo pet glasbenikov z dolgoletnimi glasbenimi izkušnjami. „Tisti, ki nas poznajo, pravijo, da smo resnično razigrani, zato ni naključje, da se nas je prijelo ime Razigrani muzikanti," so povedali Seba-stjan Skrbinek, Boštjan Gradič, Zdravko Belej, Bogdan Trupej in Aljaž Ulaga. Sebastjan Skrbinek (diato-nična in klavirska harmonika, klaviature) je vodja ansambla in skrbi za stike z javnostjo. Glasbeno pot je začel diato-nično harmoniko, nato pa je osvojil še klavirsko harmoniko. Pri zabavni glasbi pa zaigra še na klaviature. Boštjan Gradič (vokal, klarinet, bobni, saksofon) je vodilni vokalist, slavček, tudi "vicmaher"; eden glavnih akterjev naše skupine. V prostem času rad zaigra tudi na harmoniko in kakšno zapoje. Zdravko Belej (vokal, trobenta, kitara) je programski vodja in skrbi, da akordi pravilno zvenijo. Ima žameten vokal, izvrstno obvlada več instrumentov. Po končani glasbeni šoli za trobento je nastopal v več orkestrih in ansamblih (Lesjak, Užmah, Izvir), kar 14 let pa je bil član ansambla Kvintoni. Ob glasbi ga navdušuje tudi kolesarstvo. Bogdan Trupej (kitara, vokal) je glavni motivator, v ansamblu je zadolžen za igranje kitare in prepevanje. Po poklicu je učitelj glasbe, ki se prav tako lahko pohvali z igranjem v več ansamblih oz. glasbenih skupinah, deset let pa je bil tudi član skupine Kvintoni. V prostem času najraje teče, kolesari, smuča. Aljaž Ulaga (bas kitara, bariton, pozavna, vokal) je mojster za elektriko oz. glavni tehnik, ko gre za zvijanje kablov in nastavitve na mešalni mizi. Igranje in prepevanje mu predstavljata užitek in sprostitev. Razigrani muzikanti izvajajo pester glasbeni program z več postavitvami, ker želijo v kar največji meri prisluhniti in razveseliti kar največ poslušalcev. Pri narodno-zabavni glasbi pa nastopajo kot trio zasedba z večglasnim petjem ter kvintet zasedba s klarinetom in trobento, kar jih uvršča med redke ansamble, ki se lahko pohvalijo s takšno postavitvijo oz. igranjem narodno-zabavne glasbe. Veliko pozornosti posvečajo zabavni in pop glasbi, slovenskim in tudi tujim uspešnicam. Takrat vzamejo v roke še bobne, klaviature, električno kitaro, saksofon, pozavno. Na nastopih igrajo pretežno že uveljavljene skladbe drugih ansamblov. Imajo pa tudi nekaj lastnih skladb, med njimi sta še posebej znani Na martinovo nedeljo v Laškem in Spomin na dedka, ki sta ju ustvarila člana ansambla Sebastjan Skrbi-nek in Boštjan Gradič. Igrajo na različnih zasebnih zabavah (rojstni dnevi, abrahami, obletnice, poroke, zaključki), veselicah, koncertih, televizijskih oddajah ipd. Predvsem pa pet izkušenih in razigranih muzikantov glasbo izvaja za svoje poslušalce, hkrati pa jih igranje glasbe sprošča ter spravlja v dobro voljo. Veseli so vsakič, ko lahko z glasbenim udejstvovanjem polepšajo dan oz. večer prav vsem poslušalcem na drugi strani dvorane oz. odra, so še povedali Razigrani muzikanti. Glasba jih bo še dolgo družila, so prepričani, s svojim igranjem in petjem želijo navdušiti še veliko ljubiteljev glasbe in lepega petja ter ustvariti še kakšno skladbo, ki bo še dolgo živela in razveseljevala. MG Foto: zasebni arhiv VSAK ČETRTEK ©B 2©. URI 'RFEJČKOVA LESTVICA 1. BRANE KLAVZAR - Vina časa 2. BOŠTJAN KONEČNIK - Frajtonar'ca je prava stvar 3. GORENJSKI KVINTET - Ruševine življenja 4. ČRNA MAČKA - Presneta dekleta 5. PREBRISANI MUZIKANTJE - Vsi imamo želje Zmagovalec meseca maja; GADI - Ko mislim nate X- Glasujem za: Ime in priimek:_ Naslov:_ Tel. številka: Ansambel Razigrani muzikanti Glasujete lahko tudi na www.radio-ptuj.si ali Facebook- Luka in Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Maribor • Aljaž Šopinger uspešen na mednarodnem tekmovanju naravoslovcev Aljaževa violina uspešna tudi v mednarodnem merilu Dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor so že tradicionalno uspešni tekmovalci s svojimi raziskovalnimi nalogami oz. projekti v domačem in mednarodnem okolju. Aljaž Šopinger, dijak 4. a razreda, program lesarski tehnik, je s svojo nalogo Violina Emila, osvojil bronasto priznanje na 27. tradicionalnem mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih znanosti (ICYS). Udeleženci iz Slovenije so tekmovali pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Pred mednarodno komisijo so morali na daljavo predstaviti svoje raziskovalne naloge in plakate ter odgovarjati na vprašanja komisije. Predstavilo se je 141 dijakov iz 23 držav sveta. Slovenski predstavniki so osvojili tri srebrna in eno bronasto priznanje. „Seveda me je bilo malce strah, kaj in kako bo, ko bodo člani strokovne komisije začeli postavljati vprašanja. Takoj, ko sem zaključil svojo predstavitev, je eden od sodnikov začel igrati na kitaro, saj mu je bila moja naloga zelo zanimiva, ker tudi sam uživa v izvajanju glasbe in igranju različnih instrumentov. Celotno tekmovanje je bilo nepozabna izkušnja, ki bi jo brez pomisleka ponovil," je Aljaž Šopinger, ki prihaja z Gortine (občina Muta), strnil vtise po tekmovanju. Ko je začel izdelovati violino, sploh ni razmišljal o tem, da bo tako daleč prišel, da bo prepričal tudi mednarodne sodnike. Zanj je bilo poglavitno, da mu bo violino sploh uspelo izdelati, ker se mu bo to priznalo za prakso in mu ne bo treba izdelati zaključnega izdelka. Na regijskem tekmovanju je zasedel tretje mesto, zato je že mislil, da se mu ne bo uspelo uvrstiti na državno tekmovanje. Potem pa je prišlo še presenečenje, mednarodno tekmovanje, kjer pa sploh ni ničesar pričakoval glede na druge, bolj znanstvene naloge, kot jih je sam ocenil. Njegova je bolj temeljila na tehniki izdelovanja. Bolj ga je zanimal glas, ki ga bo izvabil iz svojega izdelka. Pri tem mu je pomagal profesor violine Andraž Likar in tudi Pavel Skaza, ki izdeluje violine. „Violina igra, na žalost pa jaz še ne znam igrati. Za njeno izdelavo sem porabil okrog 200 ur. Zgornja plošča je po navadi iz smreke, obod in spodnji del sta iz javorja rebraša. Sam sem za zgornjo ploščo uporabil jesen, ker zaduši zvok, za obod jablanov les, ki prav tako zaduši zvok in je estetsko lepa, za dno pa obdržal javor rebraš, ker s tem lesom še nisem delal, pa me je zanimalo, kako se bo obnesel. S prvo violino, ki sem jo izdelal, sem zelo zadovoljen. Pavel Skaza, ki jih izdeluje, mi je povedal, da se je učil pri mojstru, sam pa sem uporabil znanje z interneta. S svojimi izkušnjami pa mi je pomagal tudi mentor z Gortine Dušan Horvat, ki je že pred tem izdelal kitaro in ukulele. Zago- tovo pa je ne bi mogel izdelati, če ne bi imel kar velikega predznanja in ne bi poznal nekaterih novih tehnik, kot je uporaba skobličev pri izdelavi pokrova violine, kjer ni nobenega ukrivljanja, ampak se vse dela s skobliči, ki so veliki dva centimetra ali manj," je povedal bodoči lesarski tehnik, ki se bo po vsej verjetnosti po maturi zaposlil v domačem mizarstvu, kjer že pridno pomaga očetu in kjer je tudi pridobil večino mizarskega znanja. Les za drugo violino že ima, tako da bo tudi druga zagledala luč sveta, je prepričan, le čas si mora vzeti. Zaveda pa se, da to ne bo njegov kruh, saj se goslarji v Sloveniji z izdelavo instrumentov ne morejo preživljati. Stabilna prihodnost je povezana z delom v domači mizarski delavnici, kjer so se specializirali za izdelavo pohištva in s katerim se da zaslužiti, pove bodoči lesarski tehnik. „Moraš pa trdo delati, brez tega ne gre. Tako mi že zmanjkuje časa za hobije, za fitnes in motok-ros. Oboje sem že opustil," je povedal Aljaž Šopinger, ki se tako kot vsi drugi dijaki Lesarske in gozdarske šole Maribor zavedajo pomena pridelave in predelave domačega lesa v končne izdelke. MG Foto: Črtomir Goznik Aljaž Šopinger, dijak Lesarske in gozdarske šole Maribor, je osvojil bronasto priznanje na 27. mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih znanosti. Aljaževa violina je prava mojstrovina. torek • 1. junija 2021 Naši bralci pišejo Štajerski 19 Podravje • Stoletnica slovenskega lovstva na ptujsko-ormoškem območju Podružnica Lovske družine Ptuj je bila lepa lovska postojanka 15. maja je minilo sto let od ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva na Ptuju. Ta je v letih pred drugo svetovno vojno opravila tudi pomembno narodno-politično poslanstvo in se uveljavila kot trdna slovenska lovska postojanka. Na bogato zgodovino so ptujsko-ormoški lovci izredno ponosni in jo bodo predstavili tudi v posebnem spominskem zborniku. Iz ohranjene dokumentacije lahko povzamemo, da je pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice z dr. Ludovikom (Ludvikom) Jenkom na čelu pozval vse lovce in ljubitelje lova, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora 15. maja 1921. leta v ptujskem Narodnem domu. Zborovalci so izvolili za načelnika ptujske podružnice zdravnika dr. Ludvika Jenka, za tajnika učitelja Mirka Majcna in za blagajnika davčnega upravitelja Alberta Primca s Ptuja. Ostali odborniki so bili graščak Gvidon Pongrac iz Trnove in ptujski odvetnik dr. Franc (Franjo) Šalamun, namestnika odvetnik dr. Adam Ban iz Ormoža in okrajni gozdar Alojzij Barle s Ptuja, preglednika pa posestnik Ivan Babusek iz Kr-čevine in učitelj Simon Kebler iz Majšperka. . Še preden so ustanovili ptujsko podružnico, je dr. Janko Lokar izjavil, da je njen okoliš lepa lovska postojanka in da bo s primernim poslovanjem lahko združila vse lovce okraja ter onemogočila lovske tatvine in zatrla lovsko »mrharstvo«. Podružnica SLD Ptuj je na zboru sprejela program svojega dela. Po prvi svetovni vojni je ostalo veliko orožja, ki so si ga prisvojili krivolovci. Zato je bila glavna naloga podružnice onemogočiti divji lov. O ustanovitvi podružnice SLD na Ptuju je poročal tudi Lovec. Poročevalec je zapisal, da se je »ustanovni občni zbor vršil ob jako lepi udeležbi. Ker je ptujsko okrožje lepa lovska postojanka, upamo, da se posreči podružničnemu odboru s primernim postopanjem zediniti vse lovce svojega okraja in urediti lov v svojem okolišu v strogo lovskem smislu ter zatreti predvsem tatinsko svojat, a tudi vsako mrhar-stvo« Podružnica SLD Ptuj je prvič stopila pred javnost s tekmo ptičarjev 9. in 10. oktobra 1921, in sicer prvi dan v Podvincih, drugi dan pa na Bregu. Na uspeli tekmi je nastopi- lo 7 lovskih psov. Zanimiv je občni zbor, ki je bil 13. aprila 1924. Vodil ga je tedanji načelnik dr. Franjo Šalamun, dr. Ivan Lovrenčič pa je zastopal SLD. Na njem so sprejeli dva samostojna predloga, da v prihodnji lovni sezoni ni dovoljeno streljati nobene fazanke na območju podružnice in da je prepovedano streljati srne in mladička srnjaka. Sprejet je bil tudi predlog, naj odbor poskrbi, da politična oblast določi lovno dobo za srnjaka od 1. maja do 31. oktobra vsakega leta. Med drugo svetovno vojno so nemške okupacijske oblasti delovanje ptujske podružnice SLD prepovedale, zaplenile so vse njeno Tri ptujske lovske legende (od leve): Emilijan Trafela, Srečko F. Krope in Mirko Obran Foto: Arhiv Lovrec Odborniki ptujske podružnice SLD premoženje in zaprle mnoge narodno zavedne slovenske lovce. Po drugi svetovno vojni je bilo njeno delovanje takoj obnovljeno. Danes je Zveza lovskih družin (ZLD) Ptuj--Ormož, ki nadaljuje tradicijo organiziranega slovenskega lovstva na ptujsko-ormoškem območju, ena od območnih lovskih zvez v Sloveniji, ki povezuje 24 lovskih družin (LD) iz območja Ptuja in Ormoža. Vodi jo predsednik dr. Srečko F. Krope, njen častni predsednik pa je mag. Emilijan Trafela. Ta je ob jubileju med drugim dejal, da je »vesel, da mi je ob podpori lokalne skupnosti in nekaterih poslancev v DZ iz našega območja uspelo vnesti in ohraniti ptujsko-ormoško lovsko upravljavsko območje. S tem se ohranja letos že 100-letna tradicija ptujsko-ormoškega lovstva oziroma ptujsko-ormoške zveze lovskih družin. Naj povem, da smo na stoletnico izredno ponosni in da nam je žal pandemija preprečila izvedbo svečane akademije v slavnostni dvorani ptujskega gradu. A stoletnica gotovo ne bo šla mimo nas, tega jubileja se bomo spomnili, saj načrtujemo izdajo spominskega zbornika ZLD. Žal je pandemija lani preprečila tudi praznovanje 30-letnice naših rogistov. Upam, da bomo letos vsaj v jeseni oba jubileja dostojno zaznamovali in se s tem zahvalili našim predhodnikom za trde temelje, ki so jih leta 1921 postavili ptujskemu in ormoškemu lovstvu«. Ob okroglem jubileju načrtujejo v ZLD Ptuj tudi izdajo spominskega zbornika, načrtovali pa so tudi akademijo v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki so jo morali zaradi epidemije odpovedati. A to še ne pomeni, da se praznično zborovanje ptujsko-ormoških lovcev ne bo zgodilo v jeseni, če bodo razmere to dopuščale. Že lani so njihovi rogisti, ki so veliki ambasadorji slovenske lovske kulture, praznovali 30-letnico delovanja, a so morali načrtovani praznični koncert prav tako odpovedati. Dr. Marjan Toš Foto: MT Pisma bralcev Javno pismo prof. dr. Bojani Beovic in prof. dr. Alojzu Ihanu Spoštovana prof. dr. Bojana Beovic, spoštovani prof. dr. Alojz Ihan, v letu 2020 je bila v Sloveniji največja zdravstvena katastrofa po osvoboditvi leta 1990. Ljudje so množično umirali zaradi kovida19. Država je bila za več mesecev zaprta, poleg množičnega umiranja ljudi za kovid19 smo utrpeli ogromno gospodarsko škodo. Decembra 2020 je »zasijala lučka na koncu tunela« začeli smo z množičnim cepljenjem ljudi proti kovidu19. Cepljenje poteka s podporo medijske kampanje, medicina, mediji in politika so napeli vse moči, da se s cepljenjem omili uničujoče delovanje hudo nalezljive bolezni kovid19. Slovenska zdravniška zbornica je kovid19 razglasila za hudo nalezljivo bolezen, proti kateri se moramo boriti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. To je borba brez usmiljenja, za vsako ceno moramo rešiti čim več človeških življenj. Predstavnika te borbe za človeška življenja sta vidva: prof. dr. Bojana Beovic in prof. dr. Alojz Ihan. Vidva sta danes v Sloveniji glavni avtoriteti in imata popolno medijsko podporo, da se lahko ta neizprosni boj proti kovidu19 oznanja v vseh glavnih medijih. Vidva sta v koronski krizi ikoni »znanosti«, »verodostojnosti« in »zanesljivosti«. Znanost je človekovo najmočnejše orodje, da spoznava svet in odkriva njegove zakonitosti. Znanost temelji na opazovanju, meritvi in rezultatih. V svoji zadnji konsekvenci znanost zanima le in samo rezultat. Znanost je pragmatična in za svoje cilje uporablja razum, znanstveno raziskovalno metodologijo in merilni instrumentarij. V trdni znanosti ni debate in ni osebnih mnenj. V trdni znanosti pove resnico meritev in le-ta se spoštuje. Tudi prof. Beovičeva in prof. Ihan, vidva oba zagotovo stojita za stališčem, da je meritev edina merodajna za ustvarjanje znanstvenega slike o svetu, v tem danem primeru za ustvarjanje znanstvene slike o učinkovitosti cepiv. Da so cepiva varna, sta v preteklih mesecih povedala oba in povedala je tudi množica drugih slovenskih strokovnjakov s področja medicine, farmacije in biologije. Sedaj smo v eksperimentalni fazi preverjanja varnosti in učinkovitosti koronskih cepiv za katero sem prepričan, da jo vidva kot odgovorna in resna znanstvenika podpirata. Potem ko je bil del slovenske populacije cepljen, lahko angažiramo znanost in neizpodbitno preverimo, koliko so cepiva varna in učinkovita. Od decembra do danes smo v Sloveniji cepili število ljudi, ki presega 600.000. Ti ljudje so bili cepljeni z namenom, da jih zaščitimo pred nevarno koronsko boleznijo, ki je sejala smrt pred cepljenjem. Da bomo dobili numerično znanstveno ovrednotenje učinkovitosti cepiv, je treba narediti primerjalno znanstveno analizo skupine cepljenega prebivalstva s kontrolno skupino necepljenega prebivalstva. Torej, smrtnost v tej cepljeni skupini (naj bo to skupina A) mora biti veliko manjša kot v kontrolni skupini B, ki je skupina necepljenih ljudi. V tej skupini mora biti smrtnost veliko večja kot v skupini A. NIJZ ima vse potrebne podatke, da se lahko naredi znanstvena analiza uspešne zdravstvene učinkovitosti cepiv. Treba je izračunati razmerje med vsemi cepljenimi ljudmi C in številom umrlih Cu od števila cepljenih: Faktor učinkovitosti cepiv: C/Cu, kjer nam bo faktor učinkovitosti povedal razmerje med številom cepljenih in številom umrlih. Konkretno, na dan 31. maj 2021 se število cepljenih od srede decembra 2020 na ta dan deli s številom umrlih od teh cepljenih na ta isti dan in dobili bomo realno numerič-no razmerje »cepljeni/umrli«. V kontrolni skupini B imamo del populacije, ki se od decembra 2021 pa do konca maja 2021 ni cepila. Za to kontrolno skupino izberemo ljudi, ki so približno enako stari kot ljudje, ki so bili cepljeni. To pomeni, da mora biti povprečna starost ljudi v obeh skupinah enaka. Vzemimo, da bo povprečna starost v skupini A glede na to, da smo cepili starejše ljudi, okoli 55 let. Za kontrolno skupino B izberemo ljudi tako, da bo tudi v skupini B povprečna starost 55 let. V kontrolni skupini B je faktor naravne smrtnosti naslednji: Faktor naravne smrtnosti: N/Nu, kjer N pomeni število necepljenih in Nu pomeni število umrlih, ki niso bili cepljeni. Števili C (cepljeni) in število N (necepljeni) sta enaki C = N, torej če cepiva zmanjšujejo smrtnost, kot vsi pričakujemo, mora veljati: C/Cu je večje od N/Nu, kar pomeni, da mora biti faktor učinkovitosti cepiv večji od faktorja naravne smrtnosti. Seveda dobimo s to analizo tudi direktno razmerje med številom umrlih v skupini cepljenih in številom umrlih v skupini necepljenih, kjer moramo dobiti, da velja: Nu je večje od Cu, kar pomeni, da mora biti število umrlih naravne smrti Nu v s cepivi nezaščiteni skupini večje od števila umrlih Cu v skupini, ki je bila cepljena. Cepimo edino in samo zato, da zmanjšamo smrtnost populacije zaradi izredno velike smrtnosti zaradi kovida19 v letu 2020 in da preprečimo eventualne okužbe s kovidom19. Ne dvomim v to, da sta vidva oba zvesta resnici in eksperimentu kot metodi za ugotavljanje resnice in bosta ta moj predlog odločno podprla. Tako bodo izpuhteli še zadnji dvomi tistih še ne prepričanih, da je cepljenje edina pot nazaj k zdravju. Če pa bi analiza pokazala, da je več umrlih v cepljeni skupini kot v necepljeni skupini, se pravi, da je Nu manjše od Cu, potem ima prav Nobelov nagrajenec za medicino prof. Luc Montagnier, ki pravi, da je množično cepljenje proti koroni največja zmota znanosti in medicine v zgodovini človeštva. Ne bodimo teoretiki zarote in zaupajmo znanosti, ki temelji na meritvi. Po 6 mesecih cepljenja imamo dovolj podatkov, da lahko popolnoma zaupamo znanosti. Treba je le zbrati pogum in opraviti predlagano analizo. Ne dvomim, da bosta oba to analizo zahtevala v duhu verodostojnosti in odgovornosti medicine v tem danem trenutku, ki rešuje človeška življenja z vsemi razpoložljivi sredstvi in neizmerno požrtvovalnostjo zdravniških ekip, ki opravljajo cepljenje. V pričakovanju, da se predlagana analiza učinkovitosti cepiv za zmanjševanje smrtnosti čimprej objavi v slovenskih medijih, vaju oba lepo pozdravljam Srečko Šorli Inštitut za bijektivno fiziko www.bijectivephysics.com https://publons.com/researcher/4111694/amrit-srecko-sorli/ 20 Štajerski Križemkražem torek • 1. junija 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Hongkong (24) Omemba Hongkonga pogosto poraja naslednja vprašanja: je to Kitajska ali ni? Je Hongkong mesto ali država? Zakaj pri prestopu meje iz Kitajske veljajo ista pravila, kakor če bi potovali v Vietnam, Laos ali v katerokoli drugo državo? Hongkong je v resnici posebno administrativno območje Ljudske Republike Kitajske (podobno kot Makao in delno tudi Tajvan). Gre za eno najgosteje poseljenih območij sveta, saj na ozemlju v velikosti približno tisoč kvadratnih kilometrov živi več kot sedem milijonov ljudi in pol. Za primerjavo: Slovenija je dvajsetkrat obsežnejša, a ima štirikrat manj prebivalcev! Mesto uživa visoko stopnjo samostojnosti, ima neodvisno sodno, izvršilno in zakonodajno oblast, lastno vlado in ločen ekonomski sistem. Kitajski juan tako tukaj ne pride v poštev, saj so v uporabi hongkonški dolarji (en evro znaša nekaj več kot devet hongkonških dolarjev). Za območje so značilne nizke davčne stopnje, prosta trgovina in skromnejše vmešavanje vlade. Hongkong namreč deluje pod ustavnim načelom "ena država, dva sistema", kar omogoča sožitje kapitalizma in socializma (velja tudi za Makao). Hongkong je bil od leta 1841 do 1997 kolonija in odvisno ozemlje Britanskega imperija (razen kratkega obdobja pod japonsko okupacijo od leta 1941 do 1945). Zaradi drugačnih vrednot in britanskega vpliva se ima še danes večina prebivalcev za Hongkonžane in ne za Kitajce (podobno je tudi v Tajvanu) — približno polovica rezidentov ima še britansko prekomorsko državljanstvo. V času pod britansko krono se je območje razvilo v enega najpomembnejših finančnih centrov sveta. Mesto ima največ nebotičnikov na svetu (za njim je njegov sosed Šenzen, nato mu sledita New York in Dubaj), istočasno pa je tukaj najvišja koncentracija bogatašev. Prebivalci se uvrščajo zelo visoko tudi po indeksu človekovega razvoja in imajo eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu, kar SfeN \ ) RAZKOŠJE, SIJAJ GRŠKI BOG LJUBEZNI TILEN ARTAČ ŽIVALSKA VRSTA, KI 2IVISAM0 NADOLOČE-NEM KRAJU HRVAŠKI NARODNI BUDITELJ GAJ TOVARNA VCELJU VESELI TONSKI NAČIN ARHITEKT MIHEVC PANELNA PLOŠČA PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE REKA V GRŠKEM PODZEMLJU NASJEZIKO-SLOVEC RAHLA OBARVANOST V DOLOČENEM TONU STANE UREK ITALIJANSKI DRAMATIK IN PESNIK (VITTORIO) GRAF RAHUAL-NIK PRSTI, KULTIVATOR SINJSKA VITEŠKA IGRA AM. PEVKA JAMES KEMIČNI SVINČNIK VLADIMIR LAMUT FIGURA,« PREDSTAV. ČLOVEKA HÏEI JUNKAR OZEK, OSTRO KONIČAST LAHEKMEČ ZID NAD PROČELJEM, DA ZAKRIVA STREHO ŽARGONSKI IZRAZ ZA ŠPORTNI PREKRŠEK AMERIŠKI PISATELJ LEVIN [DEČKI 12 BRAZILUEi JAPONSKA NABIRALKA ŠKOLJK BISERNIC KRIČANJE, VPITJE ESKIMSKA HlSA ZVER IZ DRUŽINE MAČK ENOTA ZA MOČ DEŽELE S TROPSKO KLIMO EDEN OD NAJPOGOSTEJŠIH ELEMENTOV V VESOLJU FILMSKI IGRALEC TAMIROFF VRTNA RASTLINA Z RAZNOBARVNIMI CVETI t i il Foto: Mateja Toplak Ena najstarejših in najstrmejših tramvajskih poti na svetu (Peak Tram). ms Foto: Mateja Toplak Hongkong je tudi kraj, kjer nikoli ne veš, kaj ješ in kaj piješ — vsaj na lokalni tržnici ne. Domačinom je angleščina sicer manj tuja kot Kitajcem, vendar bi bila brez prevajalnika in navigacije tudi tukaj izgubljena — moja skromna mandarinščina je v Hongkongu tako rekoč brez veljave, saj večina ljudi govori kantonsko (južnokitajsko narečje). je presenetljivo, glede na to, da kakovost zraka ni ravno zavidanja vredna. Smog se namreč pogosto vleče po mestu kot debela odeja in takrat vsi komaj čakajo na močan veter, ki bi ga razpihal (čeprav se zdi, da je gibanje na prostem zmeraj koristno, to sredi močno onesnaženega hongkonškega dne morda ni ...). Če je človek v metropoli le omejeno časa, je lahko smog izredno moteč, saj je takrat razgled iz priljubljenega Viktorijinega vrha (Victoria Peak) precej zamegljen. Pravijo, da se od tam ob lepih dnevih razprostira čudovit razgled na nebotičnike in živahno mestno jedro s pristaniščem in okoliškimi otoki (jaz sem videla predvsem meglo). Do vrha sem se povzpela s tirno vzpenjačo (Peak Tram), ki velja za prvo takšno vzpenjačo v Aziji, saj je obratovala že daljnega leta 1888. Viktorijin vrh, ki leži na zahodni polovici otoka Hongkong, je s svojo nadmorsko višino 552 metrov najvišji vrh na otoku. Vožnja s tirno vzpenjačo je precej priljubljena in privablja turiste ob blizu in daleč. Še vedno je ena najstarejših in najstrmejših tramvajskih poti na svetu. Hibrid vzhoda in zahoda, kot ga nekateri imenujejo, in rojstno mesto priljubljenega filmskega igralca Jackie Chana, je mesto, kjer se človek ob pogledu na nebotičnike počuti kot kaplja v morju. In še bolj se zmede, ko ugotovi, da v vseh stolpnicah manjka četrto nadstropje — število štiri v lokalnem jeziku zveni kot "smrt", zato ga po večini izpuščajo, saj nihče ne bi hotel živeti v tako nesrečnem nadstropju (podobno je tudi na kitajski celini, v Tajvanu, Koreji in na Japonskem). Je pa mesto raj za gurmane, saj je tukaj največ restavracij in kavarn na prebivalca. Poleg tega lahko poskusite odlično hrano v najcenejši restavraciji z Michelinovo zvezdico na planetu. Jajčni tart, ki ga jem že drugič danes, se morda ne bi uvrstil v tamkajšnjo ponudbo, ampak na Viktorijinem vrhu je namesto sanjskega razgleda to dobra in slastna tolažba. i» S 1y %kWi s- -V v r X j Jr ALFIERI, Vittorio - italijanski dramatik in pesnik, ARHAIK -na določenem kraju, GREBAČ - kultivator, rahljalnik starejše obdobje praveka, ENDEMIT - živalska ali rastlinska vrsta, ki živi samo Foto: Mateja Toplak Priljubljeni hongkonški Zvezdni trajekt (Star Ferry) je začel voziti že leta 1880. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 1. junija 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Parlamentarna tržnica Ko slišimo ali preberemo neko novico, je dobro, če vsaj malo podvomimo o njeni resničnosti. Ne gre verjeti vsega slišanega in videnega. A te potem življenje postavi na trda tla grde resnice. Pred časom sem bral o trženju z glasovi v našem parlamentu. Saj veste: če bo neki poslanec danes glasoval za neki zakon, bo prihodnjič lahko računal na to, da se bo nekaj zgodilo po njegovi volji, čeprav se drugače ne bi. Tale parlamentarna tržnica> je šla tako daleč, da je bil nekoč za neko stranko celo objavljen , koliko stane njihov glas. Seveda sem ob tem zamahnil z roko in si mislil svoje. Sedaj pa sem spremenil svoje mnenje. Trženje v parlamentu res obstaja! Nekoč se je nad obstojem cenika zgražal predsednik stranke, ki sedaj vodi slovensko državo - in se sedaj sam poslužuje nakupovanja. Ta parlamentarna trža ne gre tako, da bi nekdo nekomu nekaj stisnil v žep ali nakazal na njegov račun. To se počne na fin način, saj smo vendarle fina država, ki jo vodi fina vlada in ji usodo krojijo fini poslanci. Če ste kolikor toliko pozorno brali nedavno številko svojega najljubšega časopisa (tega namreč, ki ga imate v roki), ste lahko izvedeli, da bodo v Podgorcih dogradili vrtec, saj so zanj po nedavnem rebalansu prejeli državna sredstva. Zrihtal jim jih je njihov ormoški poslanec oziroma njegov strankarski šef. Saj najbrž poznate razmerje sil v parlamentu: tako izenačeni so, da še dnevnega reda ne morejo sprejeti, ker nihče nima večine. No, in v taki situaciji je na sceno zmagovalno prišel Plemeniti poslanec in se lotil trženja: vi ,našim' SNS-občinam investicije, mi vam glasove. In tako so Podgorci prišli do vrtca. Pa v Slovenskih Konjicah do prizidka zdravstvenega doma. In še kje do česa, kar bo dvignilo ugled poslancev SNS - pa morda pripomoglo k še kakšni njihovi prihodnji izvolitvi. Politika je dolgoročen posel. Nimam nič proti podgorskem vrtcu. Se pa mi zdi zamalo, da so ga dobili po zaslugi neke stranke zaradi kupčkanja glasov, ni pa ga dobila recimo ena druga občina, kjer že desetletja volijo izključno poslance SDS, pa njihovega vrtca (spet) ni na državnem spisku. Ker je poslankin glas, čeprav iz vladajoče stranke, manj vreden kot tisti kupljeni? Njen je namreč prišel iz prepričanja, ormoški pa zaradi političnega kupčkanja ... VašPepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 8 4 7 1 9 4 8 7 9 5 2 3 8 4 9 6 7 4 3 1 8 9 3 6 2 9 5 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ©© €€€ O Bik ¥¥¥ €€ OOO Dvojcka V ©©© € OO Rak ¥¥¥ ©© €€€ O Lev V ©©© €€ OOO Devica f¥¥ € OO Tehtnica VV ©©© €€ O Škorpijon f¥¥ ©© C OOO Strelec V ©©© 0 Kozorog ¥¥ © 00 Vodnar V ©©© cc 00 Ribi ¥¥¥ ©© C OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 1. do 7. junija 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Sp. Podravje • Nagradna igra Radia Ptuj Najlepši balkon ima Damjana Podgoršek s Ptujske Gore Na Radiu Ptuj in na Facebooku Radia Ptuj je potekala nagradna igra v sodelovanju z Vrtnarstvom Iris, kjer so se poslušalci in poslušalke Radia Ptuj potegovali za okrasitev svojega balkona z rožami. Foto: SK Zanimanje med poslušalci je bilo veliko. V akciji je sodelovalo več kot 300 poslušalcev, ki so glasovali za prijavljene kandidate in kandidatke. Na koncu je z največ glasovi zmagala Damjana Podgoršek s Ptujske Gore, ki je prejela čudovito zasaditev različnih rož in se lahko zdaj pohvali s cvetočim balkonom. Če si želite svoj balkon ali okolico polepšati tudi vi, obiščite Vrtnarstvo Iris v Svetem Juriju ob Ščavnici. Njihovo ponudbo pa lahko preverite tudi na: www.vrtnarstvo-iris.si. SK Praga • Donacije za gnezdo v češki vasi Pomoč ovdovelemu štrku in mladičem Potem ko je štorkljo na daljnovodu do smrti stresla elektrika, so se prebivalci vasi na Češkem odločili, da pomagajo njenemu partnerju in štirim mladičem. Foto: Arhiv ŠT »Prinašamo jim ribe, črve in celo miši,« je dejal lokalni inženir Jiri Ze-man, ki s prijateljem trikrat na dan spleza po lestvi in štorkljam v gnezdo, ki je na vrhu dimnika, prinese hrano. Štrka so domačini poimenovali Bukacek po imenu vasi Mlade Buky, kjer se je nesreča zgodila. Zeman je nad gnezdo namestil kamero, s katero v živo prenaša življenje ptičje družine na YouTubu. »Na začetku je družini sledilo le okoli 50 ljudi. Po smrti mame štorklje smo dobili več kot 2000 gledalcev, ki prihajajo tudi iz tujine,« je povedal Zeman. Inženir je prosil za donacije za štorklje in je do zdaj prejel že okoli 12.000 evrov. Denar, ki ga ne bo porabil za družino štorkelj, namerava podariti bližnjemu centru za pomoč pticam, ki prav tako sledi zgodbi in pomaga pri oskrbi ptic. sta Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 7. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Teja Nemec, 2274 Velika Nedelja Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 1. junija 2021 j V V v » rr... na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in skupine ATP r? * / ■ I, iLäJ ihhm Simonov zaliv Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 21. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! J , Informacije in rezervacije: . Skupina ATP, Domino center Ptuj, tej,': '070 24,4 150. i i • ___» it i t*................................................... i NAROČILNICA ZA i Štajerski znamff ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI : Ime in priimek: : Naslov:_ j Davčna številka:. mß. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 14. 5. do 24. 6. 2021 naročili na Štajerski tednik-Brezplačno boste na morju tahto uživa|i vse poletne sobote (od 26. 6. do 21 8. 2021). Če torej želite 9 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 28. 8. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežejt&iffa boste naročnik ostali vsaj eno leto. H. ■CZfBBf POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski TEDNIK G^adioPTUI 1 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELUO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj V Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik 2|ti «rodno M abavne lasbe Petek, 3. septembra 2021 torek • 1. junija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Celje in tamkajšnjimi osnovnimi šolami prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih sol Lava, Ljubečna in Hudinja. Oddaja bo v sredo, 2. junija, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebook in Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Celje. ^adioPTUI štajerski TEDNIK Perutnina Ptuj f A I Lahkota prihodnosti m TelekomSIovenije AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI KLIMA FTP J d®.®. OGREVANJE. VODOVOD, PUN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE SAZAS bo dem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov B/S/H/ tostepoint BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje HEßMIX Elektro Celje ^ by IFF CINKARNA A Kovintrade radio celle I novi tednik Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAMO svinje za zakol domače reje. Tel. 040 274 632. PRODAM teličko simentalko, staro 3 mesece, in tračni obračalnik - delujoč, pripravljen takoj za delo. Tel. 070 250 441. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, c po kratkotrajni bolezni z; oče, tast, dedek, pradedek, Štefan Veselič IZ VIDMA PRI PTUJU 72 Od njega se bomo poslovili v ožjem krogu v sredo, 2. junija 2021, ob 14. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12.30. Vsi tvoji [a nas je v 83. letu apustil naš dragi brat in stric Ana Stupar, roj. Kelenc, Zabovci 98a, roj. 1938 - umrla 20. maja 2021; Angela Lozin-šek, roj. Ivančič, Turški Vrh 61, roj. 1938 - umrla 20. maja 2021; Franc Mlakar, Spodnji Leskovec 13a, roj. 1925 - umrl 21. maja 2021; Olga Lukman, roj. Mlakar , Lancova vas 68c, roj. 1936 - umrla 21. maja 2021; Marjan Meznarič, Veliki Vrh 5, roj. 1959 - umrl 21. maja 2021; Matilda Horvat, roj. Šeruga, Ulica 5. prekomor-ske 17 - umrla 23. maja 2021; Leo Goričan, Savci 81, roj.1930 - umrl 24. maja 2021; Anton Geč, Preclava 1, roj. 1943 -umrl 24. maja 2021; Franc Hartman, Lešnica, Dobrava 27, roj. 1931 - umrl 24. maja 2021; Fatima Vukovic, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10, roj. 1945 - umrla 24. maja 2021; Jožefa Verdinek, roj. Medved, Staro-šince 31, roj. 1934 - umrla 24. maja 2021; Terezija Tekmec, roj. Majcenovič, Markovci 78, roj. 1936 - umrla 25. maja 2021; Ida Lorber, roj. Tacinger, Breg 34b, roj. 1955 - umrla 26. maja 2021. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si bogat spomin na naša skupaj preživeta leta. Danes le srce in duša ve, kako boli, ko tebe, draga mama, več ni. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babike, tete, sosede in prijateljice Matilde Horvat IZ ULICE 5. PREKOMORSKE 17 15. 2. 1929-23. 5. 2021 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede, izrečene ob izgubi naše drage mame. Hvala vam za darovane sveče, cvetje, vaš stisk roke. Iskrena zahvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, govornici za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj in vsem vam, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti ter ji namenili globok spomin. Žalujoče: hčerke Silva, Nada in Dragica z družinami Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. SPOMIN Danes, 1. junija, minevata dve leti, odkar je od nas odšla nam draga Albina Majcen IZ BRATISLAVCEV Hvala vsem, ki ji poklonite cvet, prižgete svečo ali se je le z lepo mislijo spomnite. Vsi njeni najdražji MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE SMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ! 749 34 16 ali marjana.pihler@radia-tednik.si, hodno pokličite. Štajerski TEDNIK majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 tel. 02 749 34 10, za večje objave pred TOREK, 01. iunii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Orfejčkova Gostilna, Juršinci 2006 10:30 Utrip Ormoža 11:40 Sip Asova Arena — pon. 12:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL 20:00 Dan Državnosti, Majšperk 2020 21:00 60 let komornega zbora Ptuj 22:10 Koncert Omano Glauso v Lendavi 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P SREDA, 02. iuni 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 V spomin na Valentina Žumra, 2016 11:00 Tamburaški koncert, Starše 2018 12:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 24. Praznik Občine Starše 19:00 Otvoritev kulturnega doma Rošnja 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:15 17. Štajerska frajtonarica, Hajdina 2016 23:20 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptV.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nto@siptv.si kontakt: 02 754 00 33: 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 03. iuni 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci na Polenšaku 2014 10:10 130 let TD Ptuj 11:00 Festival tamburašev in mandolinistov 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Folklorni večer, Dominikanski samostan 2013 20:00 Slovesnost ob obletnici prvega strela Ptuj 20:20 Žetev na Polenšaku 2005 23:00 Video strani Hajdina • Ugodni trendi varnostnih pojavov Policisti bodo še pogosteje prisotni pri novem krožišču Sodeč po statističnih podatkih, s katerimi razpolagajo na Policijski postaji Ptuj, so varnostne razmere v občini Hajdina stabilne. V lanskem letu so sicer policisti glede na leto poprej zabeležili nekoliko več kriminalnih dejanj, v porastu je število velikih tatvin. Občutno večje bilo tudi kršitev cestnoprometnih predpisov, a je spodbuden podatek, da seje zmanjšalo število prometnih nesreč. 57 zabeleženih kaznivih dejanj v lanskem letu na območju občine Hajdina je za dobro tretjino več kot leta 2019. Policisti so podali kar 49 ovadb in preiskali dobro polovico vseh primerov. Največ kršitev je s področja splošne kriminalitete. Kot je razvidno iz podatkov policije, je lani bil precejšen porast velikih tatvin na območju občine Hajdina. Zabeležili so 20 tovrstnih kaznivih dejanj, kar je za več kot sto odstotkov več kot leto poprej. V lanskoletno statistiko se je zapisalo tudi pet kaznivih dejanj zoper življenje in telo, še vedno je svež spomin na trojni umor v Gere-čji vasi. Komandir Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej je zadovoljen s trendi varnostnih pojavov na Hajdini. Nekaj več kršitev so policisti zabeležili tudi na področju javnega reda in miru, največ na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih. Prometna varnost: več kršitev cestnoprometnih predpisov, manj nesreč Trende varnostnih pojavov je vodstvu hajdinske občine in svetnikom predstavil Aleksander Lubej, komandir Policijske postaje Ptuj: „Generalno gledano je bilo lani glede na leto poprej nekoliko več kaznivih dejanj, ampak gledano v odstotkih ne gre za velik porast. Smo pa zadovoljni, da ni bilo nobenega samomora. Tudi prometna varnost je precej ugodna." Lani se je namreč na Hajdini zgodilo manj prometnih nesreč, in sicer 41, kar je krepko manj kot leta 2019, ko so jih obravnavali 59. K sreči tudi posledice niso bile hujše, saj ni bilo ne smrtnega izida ne hujših telesnih poškodb. Lubej in Igor Levstik, vodja policijskega okoliša, dejstvo, da je bilo prometnih nesreč manj, pripisujeta izboljšanju cestne infrastrukture, pa tudi manjšemu številu udeležencev v cestnem prometu zaradi epidemije. Kar se tiče samih kršitev ce- stnoprometnih predpisov, jih je bilo lani krepko več kot leta 2019, in sicer kar 1.257, kar predstavlja 52-odstotni porast. Dženana Kmetec Krozisce pri gostiscu Maja ostaja težava Svetnik Janko Merc je vnovič izpostavil očitno zelo veliko težavo, s katero se srečujejo Hajdinčani, in sicer krožišče pri gostišču Maja na Hajdini. Tudi ostali svetniki in župan Stanislav Glažar so se strinjali, da so kljub ureditvi krožišča hitrosti na tem območju še vedno prevelike. Policijo so zaprosili za pomoč pri premostitvi težave. Lubej je zagotovil, da bodo še pogosteje prisotni na tej relaciji. Izvajali bodo preventivne akcije in meritve hitrosti. Predsednik sveta za preventivo Slavko Burjan je še pripomnil, daje bil po objavi članka v Štajerskem tedniku, v katerem seje seznanil s stališčem DRSI okrog te investicije, žalosten in razočaran. Predlagal je, da si predstavniki DRSI stanje ogledajo na terenu in se prepričajo o nujnosti dodatnih rešitev, ki bi omejile hitrost. Županje napovedal, da se rešitve že kažejo: „Vsekakor pa je smiselno, da do takrat zaprosimo za pomoč policijo." Foto: DK Podravje • Prijeli mariborska tihotapca tobaka iz BiH Državo bi opetnajstila za najmanj 650.000 evrov dajatev Mariborski kriminalisti so skupaj s hrvaškimi kolegi razkrinkali kriminalno združbo, ki seje ukvarjala s tihotapljenjem cigaret iz Bosne in Hercegovine ter z nezakonitim uvozom, predelavo in prodajo tobaka in drugih tobačnih izdelkov na območju Slovenije, Hrvaške in drugih držav Evropske unije. Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika so mariborski kriminalisti skupaj s predstavniki Fursa pri dveh osumljencih na šestih naslovih opravili hišne preiskave, v katerih so zasegli več kot šest ton listov tobaka, več kot 600 kilogramov rezanega tobaka, pet kilogramov izdelanih cigaret, več tisoč potiskanih vrečk za pakiranje tobaka, naprave za rezanje in pakiranje tobaka ter več zavojev cigaret. Kriminalisti so z zbiranjem obvestil in hišnimi preiskavami ugotovili, da sta imela osumljenca v bližini Maribora urejene prostore za predelavo listov tobaka v rezan tobak, cigarete in različne aromati-zirane vrste tobaka, te pa sta nato prodajala na črnem trgu. Če bi tako prodala zaseženi tobak, bi državo prikrajšala za dajatve v višini več kot 650.000 evrov. Kot so še pojasnili na mariborski policijski upravi, nadaljujejo zbiranje obvestil v zvezi s sumi storitve kaznivih dejanj tihotapstva in davčne zatajitve. Za prvo je predpisana kazen od enega do 10 let zapora in denarna kazen, za drugo pa od enega do osmih let zapora. Na Hrvaškem škodo pri utaji davkov ocenili na 786.000 evrov Že sredi tedna pa je hrvaška policija sporočila, da so v sodelovanju s slovensko finančno upravo (FURS) prijeli osem Hrvatov, ki so tihotapili tobak iz Bosne in Hercegovine na Hrvaško in v Slovenijo. Gre za del 13-članske kriminalne skupine, v kateri so bili tudi trije slovenski državljani. Osumljence, ki so stari od 32 in 57 let, so ovadili hrvaškemu uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) zaradi kaznivih dejanj, ki so jih storili kot člani kriminalnega združenja, ter zaradi izogibanja carinskim dajat- vam in nedovoljene trgovine. Ekipa naj bi od septembra lani do konca aprila letos v najmanj 80 primerih iz BiH pretihotapila več kot 27.300 zavojev cigaret, ki niso imeli trošarinskih znamk. V najmanj 14 primerih so več kot 5200 zavojev cigaret pretihotapili v Slovenijo. Sumijo, da so člani skupine oškodovali državni proračun za skoraj Hrvaška in slovenska policija sta razkrinkali razvejano mrežo tihotapcev tobaka iz Bosne in Hercegovine. 5,9 milijona kun (786.000 evrov) in nezakonito zaslužili več kot 3,5 milijona kun (500.000 evrov). Trojico članov skupine sumijo, da so v treh primerih aprila in maja letos iz Slovenije na Hrvaško pretihotapili tudi najmanj 450 kilogramov aromatiziranega rezanega tobaka, ki so ga nabavili v drugih državah članicah EU. Tako so oškodovali državni proračun za najmanj 396.000 kun (53.000 evrov), s prodajo tobaka na črnem trgu pa so pridobili 49.500 kun (6600 evrov). Med akcijo, ki so jo na Hrvaškem poimenovali Nicotiana 4, so prav tako zaplenili več kot 4000 kilogramov tobaka, več kot 1100 zavojev cigar, opremo za rezanje tobaka in štiri avtomobile, ki so jih uporabljali za tihotapljenje blaga. Osmerica prijetih članov skupine je v priporu. SS, SM iS r,>*c? * O ■¡T C? V o ¿S "O , c?* o Rodile so: Nastja Galun, Pleterje 48, Lovrenc na Dravskem polju - deček Arnej; Nataša Ferk, Markovci 6a, Markovci - deček Aljaž; Aleksandra Lozinšek, Pobrežje 43, Videm pri Ptuju - deček Filip; Tamara Plečko, Na trati 19, Maribor - deček Tian; Martina Ogrizek, Pokoše 6a, Pragersko - deček Gal; Katja Mandelc, Ulica Borisa Kraigherja 2, Kidričevo - deček Jan; Mateja Predikaka Toš, Zgornja Pristava 44a, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Pia; Eva Zupan, Dupleška cesta 96, Maribor - deklica Eli; Katja Vunderl -deklica Ana; Lucija Kukec - deklica Anabel; Patricija Erhatič - deklica Ana Sofia; Maja Kodrič - deklica Sofija. Poroke na - Ptuj: Matjaž Klemenčič, Mezgovci ob Pesnici 9, in Katja Vajda, Gajevci 33a; Aleš Škof in Veronika Pernat, Lovrenc na Dr. polju 67a. r> C?* Cvo, ^ O . ^ ^ c> K „c>* ' _s2_:_ * o C T í O v-' ,0 C_ Lepo vreme prvega junijskega dne, kmetje se letine vesele. Danes zjutraj in deloma dopoldne bo pretežno jasno, nato delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldanske plohe bodo malo verjetne. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 17 do 21, na Primorskem do 23 °C. OBETI: V sredo in četrtek bo sončno in nekoliko topleje. 4-dnevna napoved za Podravje I Torek í i Sreda I Četrtek I Petek i 03 06 2021 *> % % 10 12 14 14 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 18 20 20 23 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 A A Hitrost vetraZSmft Hitrost vetra2.6ntfs Hitrost vetra 1.6mfe J Hitrost vetra2.4m/s Foto: FURS Vir: ARSO