J v. lir r v W ± w 24431 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. ХХХП. — LETO ХХХП. Nov grob EQUApTY DNEVNIK ZA SLOJENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 29, 1949 ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ŠTEVILKA (NUMBER) 127 MARIJfA CUK (COOK) Včeraj zjutraj ob sedmih je preminila na svojemu domu po težki pet-letni bolezni Marija Čuk (Cook), rojena Ogrinc, stara nekaj mesecev manj kot 80 let. Stanovala je na 866 E. 139 St. Doma je bila iz Domžal na Gorenjskem. Bila je članica Tretjega reda sv. Frančiška 62 let, Oltarnih društev fare sv. Jožefa in Marije Vnebovzete, društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in društva "Mir" št. 142 SNPJ. Tukaj zapušča soproga Štefana, doma iz Zagreba, sina Charles, ki vodi kleparsko obrt, hčer Mrs. Mary Prinčič v Denver, Colo., tri gojence, ki sta jih s soprogom vzela od revne družine Štangar in vzgojila za svoje: Frank Štangar, Mrs. Angela Glinšek in Mrs. Rose Johnson, ter brata Antona Ogrinc, ki vodi mesnico na St. Clair Ave., v stari domovini pa zapušča brata Johna. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 10. uri iz Grdinqvega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jožefa, E. 143 St. in St. Clair Ave. ter nato na pokopališče Calvary. Zadušnica y. pet^k zjut^j bo brala zadušnica v spomin prve obletnice smrti Johna Novaka, in sicer v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. OTROK SE ZADUŠIL Z MLEKOM MEMPHIS, Tenn., 28. junija —Neki tukajšnji otrok se je danes zadušil z mlekom. Zdravniki so izjavili, da je otrok očivid-no zaspal, ko je sesal mleko iz steklenice. Ker je gumijasta se-salnica imela preveliko luknjo, je mleko kar naprej teklo in otroka v spanju zadušilo. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile 24. junija pri Mr. in Mrs. John Zup-tich na 15607 Holmes Ave. in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime mlade mame je bilo Ann Jaksetich, ter je hči Mr. Antona Jaksetich, 727 E. 157 St., ki je postal prvič "grandpa." Srečni oče je pa sin Mr. in Mrs. John Zuptich v Bentley, 111. Mati in dete se dobro počutita v Bay-view bolnišnici. Pri družini Mr. in Mrs. William Peklay na Tyronne Ave. so dobili hčerkico-prvorojenko. Mr. in Mrs. Peklay sta postala prvič stari oče in stara mama. Vile rojenice so pustile pri Mr. in Mrs. Frank Stopar, Chickasaw Ave., krepkega fantka-pr-vorojenca. Mlada mama je hči poznane družine Mr, in Mrs. Prelc, oče pa sin Mr. in Mrs. Stopar, ki sta postala prvič stari oče in stara mama. Čestitamo! Slovanski kongres zanikal obtožbe kongresnega odbora NEW YORK, 28. junija—Ameriški slovanski kongres je včeraj objavil izjavo, s katero je zanikal obtožbe v poročilu kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti, v katerern je kongres bil označen za "sovjetsko peto kolono." Izjavo je podpisal izvršni taj- nik Ameriškega slovanskega kongresa George Pirinsky. Obtožbe v poročilu ne-ameri-škega odbora so bile označene za "neumne napade" sodnika Blai-ra Guntherja, republikanca iz Pennsylvanije, ki da je delal vse, kar je bilo mogoče, da bi Ameriški slovanski kongres ne podprl predsednika Roosevelta ob priliki njegove kandidature iza četrti termin, kakor tudi za "neumne napade" samih članov neameriškega odbora. "To je izraz duševnega nerada v splošni histeriji, ki je zajela deželo in katero histerijo je predsednik Truman pravilno obsodil pred nekaj dnevi, čeprav je pozabil, da bi samega sebe vključil med one, ki so največ prispevali za to ne-zdravo stanje," je riied ostalim rečeno v izjavi. Ameriški slovanski kongres je poudaril, da ne da prav nič na mnenja sodnika Guntherja in članov ne-ameriškega odbora, kar se tiče delovanja organizacije, ki jo je pokojni predsednik Roosevelt zelo cenil in jo pohvalil radi rodoljubnega dela za časa vojne. "Zaradi delovanja Ameriškega- ' slovanskega kongresa je Roosevelt izjavil, da je Amerika ponosna na svoje državljane slovanskega porekla. To je naš odgovor ne-ameriškemu odboru," pravi izjava Ameriškega slovanskega kongresa. Ameriški slovanski kongres je bil soglasno z izjavo ustanovljen v dnevih japonskega napada na Pearl Harbor. Glavni govornik na ustanovnem shodu v Detroitu je bil justični tajnik Francis Biddle. Izjava se zaključuje: "Mi smo borbena ljudska organizacija in smo ponosni na rodoljubni rekord organizacije za časa vojne in na dosledno borbo za trajni in vami mir." SODNIJA ZAVRGLA TOŽBO BEGUNCA PROTI "TASSU" LONDON, 28, junija. — Angleška apelacijska sodnijia je danes zavrgla tožbo, ki jo je vložil češki begunec Vladimir Krajina proti sovjetski časnikarski agenciji "Tass", Tožba je bila zavržena, ker je sodnija mnenja, da nihče ne more tožiti agencijo, ki je organ sovjetske vlade in potemtakem uživa di-plomatično nedotakljivost. Češki begunec je tožbo radi obrekovanja vložil radi. Tasso-vega poročila "Izdajal je angleške čete Gestapu,?' PROTESTANTJE NAPADU VATIKANSKO CENZURO NEW YORK, 28. junija — Protestantovska o r g a n i z acija "Christian Social Relations" je danes napadla newyorški šolski odbor, ki uboga vsako željo rimske katoliške cerkve. Posebno ostro je bil napaden sklep odbora, po katerem se je prepovedalo čitanje znane liberalne revije "The Nation" v knjižnicoh new-yorških javnih šol. Revija "The Nation" je bila prepovedana, ker so v njej bili objavljeni članki, ki kritizirajo politiko Vatikana. Vatikan napaden radi aktivnosti v Češkoslovaški PRAGA, 28. junija — Češkoslovaška vlada je danes obtožila člane vatikanskega diplomatskega štaba v Pragi, da se ukvarja s prevratniškimi zarotami proti češkoslovaški republiki. Obtožbe so bile podane v uradnih izjavah in v časopisju. Predstavniki sv. Stolice so bili direktno obtoženi radi vmešavanja v notranje zadeve Češkoslovaške in možno je, da bo proti njim vlada podvzela ukrepe soglasno z mednarodnimi zakoni. Češki časopisi so v zvezi s sporom med cerkveno hijerarhi-jo in vlado že večkrat opozoro-rili, da predstavlja vmešavanje Vatikana v notranje zadeve Češkoslovaške kršitev med.narod-nih zakonov in da se s tem krši neodvisnost dežele. Spor se je zadnje dneve še bolj zaostril radi dveh izzivalnih pastirskih pisem Vatikanu vdanih češkoslovaških škofov. Škofje so s temi pismi zavrgli vsako možnost za mirno poravnavo spora, nakar je vlada odgovorila s tremi drastičnimi ukrepi proti rimsko-katoliškimi glavarji- Justični minister Aleksej Ce-picka je označil svetnika papeževega nuncija v Pragi Msgr. Verolina za vodilnega zarotnika. Rekel je, da je Verolina sodeloval že z madžarskim primatom Jožefom Mindszenty-jem v zaroti proti madžarski vladi. "Po izgubljeni igri v Budimpešti, ga je Vatikan poslal v Prago s posebno nalogo, da bi reakcionarnim cerkvenim krogom pomagal z nasveti in dejanji," je rekel Cepicka. Češki časopis "Prace" pa je v današnji izdaji objavil novo kritiko delovanja praškega nadškofa Jožefa Berana. Časopis pravi, da je Beran "sluga mednarodne reakcije." Kar se pa tiče Vatikana, je časopis izjavil, da bo češkoslovaška ljudska republika dokazala, da je v stanju zaščititi svojo neodvisnost in svobodo. Veruje se,' da so nekateri visoki vatikanski uradniki odpotovali iz Češkoslovaške na posvetovanje v Rim. Z zadnjimi ukrepi je češkoslovaška vlada dala vedeti, da bo na en ali na drugi način zdrobila vse politične aktivnosti voditeljev rimsko-katoliške cerkve na Češkoslovaškem. Možno je, da bo skupina vladi zvestih duhovnikov pretrgala vse zveze z Vatikanom. NIZOZEMCI SE UMIKAJO IZ INDONEŠKEGA MESTA JOGJAKARTA, 28. junija — Nizozemske čete so se danes umaknile iz glavnega mesta Indonezije, Jogjakarte, toda so se utaborile na bližnjem letališču Maguwo, Nizozemci se bodo do pojutrišnjem umaknili iz Indonezije, nakar se bo indoneška republikanska vlada, ki je sedaj v begunstvu v Bangku, vrnila v prestolnico. PRVI LJUDJE SO PRIŠLI V AMERIKO PRED 40.000 LETI NEW Y0RK#28 junija. — Antropolog »altimorske Johns Hopkins univerze dr. George F, Саг4г trdi, da so prvi Ameridni živeli v Californiji pred 40,000 ali pa več leti. Dr. Carter pravi, da so ti ljudje pripadali plemenu na visoki kulturni stopnji, ki je prišlo v severno Ameriko iz Sibirije v teku med-ledene dobe. Do zgornjih zaključkov Je antropolog priš^ na osnovi proučevanja starodavnih iz-kopin v bližini X A VI i,.v .. , trebno, da Zedmjene države za Angliji, ker doslej še nista pla- , , I , , " v„,r : jv, J . 1 nedoločeno dobo ohranijo moč- cali vojne odškodnine v znesku $1,500.000. Giacomini je izjavil, daje škoda bila povzročena San Marinu mornarici je sedaj okrog 1,626,-radi zračnih napadov zavezni- 000 častnikov in vpoklicanih vo- no armado. V armadi, zračnih silah in jakov. ______ _______ ________ ..$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, junder the Act of Congress of March 3, 1879. SOVJETSKI VPLIV V KONGRESU! Če se posamezne liberalne in progresivne ameriške državljane označa za "komuniste" ali pa "sopotnike" ni to v tej dobi povojne histerije—kakor bi to dejal predsednik Truman—nič novega. Prepričani smo, da je skoro vsak ameriški državljan v večji ali pa manjši meri odgovoren za kakšno "prevratno" dejanje. Saj je končno sam republikanski senator Robert Taft bil označen za nekakšnega "komunista." Toda prvič slišimo, da se sovjetski vpliv "opaža celo v našem kongresu!" To vznemirjajočo novico nam je razkril rimsko katoliški nadškof prevzvišeni J. Francis A. Mclntyre iz Los Angelesa. Strašne obtožbe so v zvezi s zakonsko predlogo kon grešnika Grahama Bardena, demokrata iz North Caroline ki je predsednik prosvetnega odbora. Brez hudih namenov je Graham predložil to predlogo, po kateri bi se javne sklade v polnem soglasju z ameriškim principom o ločitvi cerkve od države uporabljalo izključno za podpiranje jav nih šol. To se rimsko-katoliškim glavarjem v Zedinjenih državah ne dopade. Menijo, da bi se moralo del sklada^v znesku $300,000,000 odobriti za podpiranje katoliških župnijskih šol, ki so nekakšen "private business" rimsko katoliške hijerarhije. Bardena je obsodil tudi kardinal Spellman, češ, da je "apostol bigotstva," ker je predložil to zakonsko predlogo. Spellmanov somišljenik Mclntyre je bil bolj oster. Na zakuski organizacije Catholic Youth Federation Convention je izjavil, da "Bardenova predloga predstavlja resno grožnjo principom, ki so resnično ameriški," da je ta pred loga "jasen primer osnovne sovjetske tehnike deli in via daj" in končno, da se z njo omejuje "verske svobodščine,' omejevanje verskih svobodščin pa je "tipično komuni stično." "To je kar sovjeti danes delajo v Rusiji in zavezniških državah. Ali tudi mi z našo zakonodajo posnemamo Ruse?" je vprašal prevzvišeni. Na osnovi teh bistroumnih opazk je Mclntyre ugotovil, da se žal, sovjetski vpliv "opaža celo v našem kon gresu!" Stvar ni smešna, čeprav tako izgleda. Kajti potrjuje nam samo dejstvo, da se gotovim krogom ne dopade j o no bene mere, ki bi nasprotovale njihovim osebnim interesom ali pa ki bi omejevale njihov nebrzdani vpliv nad javnim, ekonomskim in političnim življenjem naše lastne dežele. Sreča je, da živimo v Ameriki, kjer so pri širokih mno žicah našega ljudstva tradicionalne svobodščine še toliko vpoštevane, da totalitarski poskusi, ne glede s katere strani prihajajo, nikakor ne bodo uspeli. Veseli smo, da se Barden ne nahaja nekje v klerofa-šistični Španiji ali pa v prav tako klerofašistični Portugalski. Tam bi šele videl, kaj pomeni priti v pest zagrizenim privržencem totalitarske miselnosti, po kateri je vsak "iz gubljena duša," "bigot," "komunist," "sopotnik" itd., itd., če se zoperstavlja zahtevam, ki predstavljajo očitno kršitev naših tradicionalnih principov. To bi si moral zapomniti vsak liberalec, vsak progresivec, demokrat ali pa republikanec—kajti nič ga ne more obvarovati pred gnevom ele mentov, ki smatrajo svoj nauk za edini pravi. Naj pristavimo, da se z Bardenovo predlogo v principu strinjamo. Ne iz kakšnih predsodkov napram posameznim verskim skupinam, pač pa radi privrženosti ideji o enakopravnosti vseh verskih skupin, kar je globoko ameriški princip. Menimo, da so ameriški katoličani dovolj zavedni, da bodo svoje lastne šole podpirali tudi v bodoče. Saj imamo število dokazov, da se s požrtvovalnim delom katoličanov dvigajo kot gobe po dežju nove cerkve, samostani, zavodi itd. V Chicagu so nedavno katoliški frančiškani kupili slovito gledališče La Salle za $500,000 in bodo zgradili $1,000,000 vredno šestnadstropno poslopje. To vse brez vsake federalne pomoči! Bojimo se, da bi odobritev federalne pomoči za takšne namene kot tp zahtevata Spellman in Mclntyre povzročilo samo brezkončni prepir posameznih skupin glede denarja. Kajti če bi katoličanom bila odobrena takšna pomoč, bi na njo bili prav tako upravičeni tudi protestant je, židje, pra-voslavci in celo ateisti. BOLNIŠKA OPREMA PRIHAJA V JUGOSLAVIJO Ker so se trgovinski odnošaji med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo znatno izboljšali v zadnjih par mesecih, so se izboljšale tudi prilike za odpoši-I j an je bolniške opreme in potrebščin za otroško kliniko v Ljubljani, katere nabavlja iz posebnega sklada Slovenski ameriški narodni svet. Te potrebščine so se grmadile mesece in mesece v skladišču v New Yorku, podvržene izvoznemu dovoljenju našega oddelka za mednarodno trgovino. Izboljšanje odnosajev nam sedaj omogočuje točno izposlova-nje potrebnih izvoznih dovoljenj (export licenses) in odpošilja-nje čedalje večje količine opreme za dokončno izgraditev potrebne klinike. Doslej nam je ministrstvo za ljudsko zdravje Ljudske republike Slovenije uradno potrdilo prejem dveh večjih pošiljk. Razen enega stroja za pralnico, ki je bil poslan v marcu po ameriški transportni liniji, so bile vse druge nakupljene potrebščine odposlane na jugoslovanskem tovornem parniku "Topusko" v februarju in maju. Na ta način smo skladu prihranili precej denarja. Obenem pa je tudi dostavljanje bolj sigurno in direktno. Omenjeno ministrstvo se uradno zahvaljuje v imenu slovenske vlade vsem onim slovenskim Američanom, ki so prispevali v ta sklad, ter SANSu, ki vodi zadevno akcijo. V pojasnilo onim, ki so iz so-čustva za staro domovino prispevali v ta sklad (in ne onim, ki niso ničesar dali, pa želijo informacij), navajamo sledeče podatke o naših pošiljkah: Februarja meseca je motorni tovornik "Topusko" odpeljal za klinično pralnico velik pralni stroj ter ožemalnik v skupni vrednosti $3,670 (teža obeh ton in pol). V marcu je bil odposlan sušilni stroj na ladji SS Exeter (vrednost $1,455). Za klinični preiskovalni oddelek smo odposlali dva velika ro-entsgenska aparata, izdelka Westinghouse, rezervne tube in druge dele, veliko količino filma in drugega pribora ter prenosni roentgenski aparat za uporabo izven klinike v slučaju potrebe. Skupna vrednost teh aparatov in pribora je $13,038.94 (teža štiri tone); električni aparat za destilacijo vode, cena $557; umi-valno korito za izpiranje mavčnih oblog (plaster sink and cep-tor), izrecno izdelan za to potreba (cena $115.43); štiri velika zaboje sedišč za stranišča in zadevno železnino ($571.12). Istočasno je omenjena ladja odpeljala tudi rezervne cevi in filmski pribor za Picker X-Ray aparate za zdravilišče Golnik, kupljeno na račun sklada JPO-SS. Ta material je ležal že mese- ce in mesece v skladišču, čakajoč izvoznega dovoljenja, ki ga je končno izposloval SANS. Plačali smo tudi vse zadevne stroške. Dne 4. maja je parnik "Topusko" odpeljal sledeče predmete: Deset posebnih kotlov (tanks) in termostatnih oprem za otroška kopalna korita (vrednost $1,380, teža štiri tone in četrt); nadaljno železnino in sedeže za otroška stranišča ($65.10, 113 funtov); rezervne kablje, gumijaste predpasnike, svinčene rokavice in vso pripravo za izdelavo kliničnih filmov X-Ray film ($432.40, 148 funtov); umivalna korita, umivalnike, zadevna že-leznina in pribor ($6,295.02, 4,013 funtov); 20 priprav za prhne kopeli (za banje) in 10 priprav za umivanje glav za uporabo pri kopalnih koritih (bathtub shampoo outfits), vrednost vključena v ceni kopalnih korit (teža 561 funtov); 20 kopalnih korit za večjo deco, potrebna oprema, ventili iz kroma itd. (teža štiri tone in pol); devet kabinetov za prhrne kopeli ($541.80, teža 3,250 funtov). Štiri-valni električni likalni stroj (100 inch size), cena $2,100, teža 2,650 funtov); dva kuhalna stroja na paro (-3,070) ter 12 kuhalnih kotlev na paro ($3,046.77), vključivši razno rezervno opremo (skupna teža 4,140 funtov); 90 umivalnih korit s moderno opremo iz kroma za varno odpiranje in zapiranje tople in mrzle vode $2,279.70, teža tri in četrt tona); velik aparat za desinfekcijo bolniških postelj in posteljnine obenem opremljena z vozičkom in vso kontrolno napravo $7,500, teža štiri in četr tona). Električni aparat za sterilizacijo zdravniške posode, dva električna aparata pialjdesinfekti-ranje zdravniških instrumentov, štiri pare električnih steriliza-torjev za vodo—vse kompletno $8,506, teža 3,820 funtov; 40 umivalnih korit za zdravnike z vso moderno opremo, mehaničnimi odpiralnimi ventili in zadevno železnino (teža 4,211 funtov). (Kjer cena ni navedena, pomeni, da ves material še ni bil dostavljen in zaračunan, dasi smo samo pri tvrdki Crane Co. plačali naprej in imamo še dobiti sanitetnega materiala za $10,300). Poleg že označenih zneskov smo plačali tvrdki Otis Elevator Co. $16,755 na račun naročenih bolniških dvigal (elevators), ki še niso izdelani. Do konca maja smo izplačali iz sklada otroške klinike skupaj $83,297.38. V tej vsoti so vključeni stroški raznih skladišč iii prevoznine ($1,077.-08), zavarovalnina, izposlova-nje izvoznih dovoljenj, izdelava izvoznih dokumentov, razne pri- LOJALNE IN NELOJALNE ORGANIZACIJE V poročilu kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti, s katerim je Ameriški slovanski kongres bil označen za "prevratno organizacijo," so omenjene "ne-lojalne" organizacije, ki kongres podpirajo. Po poročilu objavljenem v New York Timesu nismo mogli ugotoviti, da bi se na tem seznamu nahajal tudi SANS. Stvar s prevratni-štvom je sedaj po sporu med Kominformo in Titom bolj zapletena kot je bila pred sporom. Organizacije, ki simpatizi-rajo s Titom, se ne more označati, da sledijo "liniji Moskve." Moskva je namreč Tita obsodila. Prvič pa vidimo na seznamu tudi tako zvane "lojalne" ali pa "rodoljubne" organizacije. Med njimi je omenjena kot "lojalna" tudi slovenska Katoliška liga. Kar je zopet nelogično so ta-le dejstva; "Katoliška liga podpira slovenske begunce na Koroškem in v Italiji. Znano je, da se med begunci nahaja precejšnje število domobrancev, ki so prisegli zvestobo Hitlerju in njegovi oboroženi sili, kar je priznala sama A.D. Torej organizacije, ki med ostalim podpirajo Hitlerju zveste domobrance so "lojalne," organizacije, ki so med ostalim vložile veliko naporov za poraz Hitlerja, pa so označene za "nelojalne"! stojbine in postrežba (za vso dobo) $763.30 ter $107.94 za kablje, tel6fon, vozne stroške, kli-šeje in za bančno postrežbo. Vsega skupaj smo doslej odposlali v Ljubljano 242 velikih tovornih zabojev v skupni teži 52,481 funtov ah 26% tone. Na-daljna, ne tu omenjena pošiljka, gre iz New Yorka na parniku "Topusko" prve dni juhja. Naročila za nadaljne potrebščine so položena ali se polagajo. Na vehke potežkoče in zadržavanja naletimo pri tem, ker ameriški standard za bolniško opremo vedno ne ustreza specifikacijam, ki jih predlagajo slovenski arhitekti in inženirji. Naletimo tudi na sabotažo. Na primer načrte za kliniko je izdelal arhitekt Bokal že leta 1947, a dobili smo jih komaj marca 1949. Pri polaganju naročil za dvigala (ali lifte, kakor pravijo v Evropi), smo prona-šli, da jih načrt sploh predvideval ni. Vedeli nismo ne za širino, globino, visočino niti ne za točen namen teh dvigal. Specifikacije in dimenzije sploh niso odgovarjale potrebam in zahtevam moderne klinike. Nad lete dni ni bilo glasu. Danes vemo, zakaj. Arhitekt Bokal je bil obtožen sabotiranja petletnega plana, plačanega vohunstva itd. in obsojen na smrt sredi februarja. Njegovi načrti za otroško kliniko, ki so v naši posesti, so že v slučaju dvigal pokazali njegovo krivdo. Brez-dvomno bodo izredni stroški, kajti stavba je bila že pod streho, ko smo zvedeli to novico. Po zaključku pododseka upravnega odbora SANSa smo položili naročilo in plačali na račun sklada otroške bolnice tudi avtomobilski voz tipa Wilslys-Overland Station Wagon za pre važanje obolelih otrok, potreb ščin in kliničnega osebja. Stane (brez lokalnih stroškov) $1,514. Enako vozilo smo kupili tudi na račun sklada za zdravila za Rde či križ Slovenije. Oba avta, z na pisom: "Podaril Slovenski Ameriški Narodni Svet—USA," prideta v Ljubljano s parnikom Topusko" v juliju. * Na račun sklada za zdravila je SANS naročil doslej 10 kilo gramov (10,000 gramov) dihy drostreptomycina sulfata. Zad njih 1,400 gramov odpelje "Topusko" v juliju. Zdravila se deli brezplačno fizično in socialno potrebnim bolnikom v bolnišnicah, ki spadajo pod jurisdikcijo slovenske republike. Federalni zdravstveni zavodi (pod jurisdikcijo vlade v Beogradu) pa dobivajo zadostno količino tega zdravila od zvezne vlade. Naša zdravila gredo torej izključno za Slovence v Sloveniji. Na ta račun smo tudi kupili slovenskemu Rdečemu križu "Jeep Station Wagon," ki bo tej humanitarni ustanovi odlično služil pri izvrševanju napornega dela za socialno in fizično šibko mladino Slovenije. Koncem maja nam je pisal dr. Tomaž Furlan, preko katerega se delijo naše pošiljke strepto-mycina. Pravi: "V dneh 6. do 8. maja so imeli slovenski zdravniki skupaj s hrvatskimi zdravniki v Dobrni (na Štajerskem) svoj kongres. Udeležilo se ga je 92 zdravnikov in so razpravljali o najnovejših metodah zdravljenja tuberkuloze, posebno s streptomycinom. Po poročilu predsednika kongresa dr. T. Purlana o ameriških pošiljkah streptomycina, je kongres soglasno zaključil, poslati ameriškim Slovencem, združenim v SANSu toplo zahvalo za njegovo prizadevanje pri zdravljenju naših bolnikov. "V zvezi s tem vam (SANSu) sporočam, da sem do sedaj razdelil 3,300 gramov poslanega streptomycina in sicer: Topol-ščica 1,000 gramov, Novo Celje 1,000 gramov, Ljubljana-bolni-ca 250 gramov, Maribor-bolnica 250 gramov, Senožeče 50 gra-y mov in še dvema desperatnima bolnikoma za tuberkulozo grla in težkimi bolečinami bolnici Trbovlje in bolnici Postojna, vsaki po 25 gramov." Da bolniki resnično prejemajo to zdravilo brezplačno, dokazujejo tudi številna pisma, ki jih SANS v čedalje večjem številu prejema ne samo od bolnikov, temveč tudi od bolnišnic. Vse to so samo zahvalna pisma. Nihče ne prosi. Vsakdo se zahvaljuje onim našim rojakom, ki so prispevali sredstva za nabavo zdravila, katero jim utegne rešiti ali vsaj podaljšati življenje. SANS je že pojasnil Rdečemu križu Slovenije in ministrstvu za javno zdravju Ljudske republike Slovenije, da vse te podpore ne prihajajo od "ameriških Slovencev." Naših rojakov in njihovih potomcev v Ameriki je veliko. Toda koliko teh in kateri 29. junija 1949. so kaj žrtvovali za staro domovino? Bogme, malo jih, bi rekel Belokranjec. Resnično! Delali so, prispevali in še prispevajo le oni napredni elementi, ki so v okrilju SANSa, zavedni člani SNPJ, Progresivnih Slovenk in nekaterih drugih manjših organizacij in ustanov ter posamezniki, ki ne dopustijo drugim misliti zanje. Med "ameriške Slovence" spadajo tudi oni, ki želijo na vse pretege škodovati Sloveniji in Jugoslaviji, se reče sedanji vladi, in za dosego tega namena so kratkomalo pustili slovenski narod na cedilu. SANS in njegovi podporniki so bili od vsega začetka in bodo tudi še v bodoče na strani naroda, pa naj pišejo politični viharji kamor hočejo. Naša kri ni voda! Psi naj kar lajajo, toda naša karavana bo šla naprej! Prerokbe slovanskih pesnikov so se v preteklosti v marsičem izpolnile. Morda se izpolni tudi ona pesem, ki svetuje: "Črna zemlja, naj pogrezne, ki sedaj odpada!" Mirko G. Kuhelj, tajnik SANSa. OBPLOVBA AMERIŠKE CELINE NA SEVERU Kakor znano, je Amundsen na svoji odpravi v letu 1902 do 1905 prvič izvršil tako imenovani severozahodni prehod, to je pot z Atlantskega oceana okrog severne obale Amerike v Tihi ocean. Od tedaj pa vse do druge svetovne vojne se ta pot ni več ponovila. V novejšem času pa so prodrla v svet poročila, da je pot med vojno ponovila majhna kanadska polic, ladja "St.Roch" (s prostornino 80 ton in s po sadko osmih ljudi), ko je oskrbovala vojaške postojanke ob severni meji Kanade s hrano in kurivom. Izvršila je obplovbo v obratni smeri kot Amundsen, z zahoda na vzhod, in mnogo hitreje. Dočim je Amundsen na svoji poti trikrat prezimil, je "St. Roch" dovršil svojo plovbo v 28 mesecih ter se po isti poti tudi vrnil in celo v še krajšem času. Na žalost gre le za slučajno delovanje in ne za pri pravljeno plovbo, zato o kakih znanstvenih rezultatih te odprave ne more biti govora. Ladja "St. Roch" je odšla iz kanadskega tihooceanskega pristanišča Vancouver v juniju le ta 1940. Pri Barrawovem rtu je naletela na prvi led, ki se je pomikaj z Beaufortovega morja in ji za nekaj časa zaprl pot. V juliju je ladja odkladala svoje tovore na vojaških in jelenorej-skih postojankah severne kanadske obale, predvsem na otoku Hershell blizu meje med Kanado in Alaska Nato je proti prvotnemu programu nadaljevala pot proti vzhodu in prvič prezimila v jugozahodnem koncu Wakerjevega zaliva. Pri tem je bila ves čas v radijski zvezi s postojankami na kanadskem kopnem. Pot je lahko nadaljevala šele 31 julija 1941. Drugič je ladja prezimila ob pol otoka Boothia, približno na mestu, kjer je leta 1847 propadla Fran-klinova odprava. Tretje leto (1942) se je "St. Roch" šele 3. avgusta osvobodila letu in nadaljevala pot proti vzhodu in nato proti jugovzhodu ter je 11. oktobra 1942 dospela v kanadsko pristanišče Halifax na Novem Škotskem. Drugo leto, na povratku, je ladja plula po krajši poti skozi Davisov in Ba-ffinov preliv, nato skozi Lanca-sterski in Barfrowov preliv, čez Melville Sound in skozi preliv princa Waleškega nazaj v Beau-fortovo morje in okrog Alaske Vancouver. Ne more se še presoditi, v koliko je sorazmerno mnogo lažja pot, ki jo je imela ladja "St. Roch" v primeri z nekdanjo Amundsenovo ekspedicijo, morda v resnici posledica toplejših klimatskih in ugodnejših oceanografskih prilik v Arktiki, kakršne domnevajo nekateri moderni proučevalci morij. Vsekakor je značilno, da je to pot opravila majhna ladja, ki je sicer tehnično zgrajena za plovbo po ledenih morjih, ki pa v nobenem pogledu ni bila pripravljena za to podjetje in nje-na posadka za to ni bila special-izvežbana. S. Ilešič. na no BIROKRACIJA OVIRA DELO SLOVENSKIH ŽENA Veliko osnivnih organizacij, odnosno aktivov Antifašistične fronte žena so si že v tekmovanju za 8. marec zadali obveznost, da ustanove krpalnice. Žene osmega ih devetega terena ^ Ljubljani so v ta namen odstopile svoje šivalne stroje.. Da-te krpalnice lahko začele delati in služile svojemu namenu, je bila potrebna registracija krpalnice. Nerazumevanje nalog Antifašistične fronte žena ter biro-kracijsko reševanje s strani "nekaterih organov pri rajonskeiti ljudskem odboru Bežigrad-šiška je to registracijo onemogočila io s tem tudi delo v krpalnici. Žene niso odnehale, napotile so se na sodišče, prepričane, da bodo lahko svojo krpalnico registrirale. Toda tudi tu so dobile sličen odgovor, češ da krpalnice ni mogoče registrirati, ker zato ni pravne osnove, veH' dar pa niso odnehale. DaneS sprejemajo dvakrat na teden ^ terenski pisarni oblačila, ki sO potrebna popravila, ter jih odnašajo na domove tistih žena-, ki bi jih drugače krpale in popravljale v svoji krpalnici. Isto obveznost so si zadali Š® aktivi treh terenov. Žene so se pripravile in se obrnile na isti rajonski ljudski odbor s prošnjo, naj jim preskrbe potrebne poslovne prostore zja. šivalnico, odnosno krpalnico. Toda ponovno so naletele. na nerazumevanj" ljudskega odbora, češ da je еп^ šivalnica rajonskega ljudskega odbora na tem področju dovolj' ki pa zaradi preobilice dela n« sprejema naročil do konca P' lija! Tako nekateri organi ljudske' ga odbora namesto da bi poma' gali delovnim ženam z razume' vanjem nalog Antifašistične fronte žena in birokratskim re' sevanjem zavirajo njihovo P"' budo in zmanjšujejo uspehe p"' litičnega dela med njimi. Naročajte, širite in бИаЏ^ Enakopravnost!" »ŠOIM OPPORTUNITY mVESTfN us. SAV/N6S 29. junija 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 VAŠKA KNJIŽNIČARKA Po beli deželni cesti, ki teče med polji in gozdovi kamniškega predgorja, se je pomikal voz. Vleklo ga je dvoje krav, ki se jima je poznalo, da ne stradata krme. Na kozlu je sedela golo-glava ženska 28 let. Poletni veter ji je kuštral lase, sonce se ji je upiralo v razprte punčice, da ji je jemalo vid. "Kam pa, kam, Koza?" jo je vzdramilo iz razmišljanja. "Po deteljo, mati Katra. Saj veste, kako je s kravo, vse moraš postaviti prednjo pripravljeno: deteljo, seno, rezanico in otavol" "Sem slišala, da skrbiš za bukve, ki smo jih med vojno zakopali," je mati Katra porabila priložnost. "Ali je res, da si jih spravila domov? In posojaš jih tudi? Pri naši hiši radi beremo, še jaz, ki imam vedno polne roke dela, se pozimi lotim branja. Bom enkrat pod mrak stopila do Tebe, če je prav." Vprašujoče so gledale v Rozo Katrine dobre oči. "Le, le," se je prijazno nasmihala Roza, ko sta se kravi že gugali naprej. Na ovinku je voz dohitel čredo goved, ki ga je gnal pastir Jurič na pašo. Ko je zagledal Rozo, je spustil piščalko in se zagnal proti vozu. "Roza, več, v eni sami sapi sem prebral pol j)ukve. Še spati ne morem, zmerom imam pred očmi tistega Pavko Korčagina. Povej, ali je resnično živel? Tak junak! Spočetka se mi je.zdelo, da sem sam Pavka Korčagin, bogme da res!" Prešinilo je Rozo. "Najprej te bomo dali v šole, ko imaš tako rad knjige, potem boš še zmerom lahko Pavka Korčagin!" » "Res, Roza?" se je razveselil deček, "komaj bom dočakal jesgn, ko A. W Šole," Gledala je Roza za neughanim fantom in se spomnila svoje lastne mladosti. Na mali kmetiji, ki je terjala obilo truda, da je dajala vsem v družini kruha, se je gnetlo petero otrok. Oče in mati sta orala in kopala zemljo, sejala pšenico, ajdo, krompir in koruzo, kosila seno in otavo, garala dan za dnem od jutra do pozne noči, da so se za silo preživljali. Zakaj zemlja je dajala le malo, čeprav so jo vsako pomlad glo- boko zorali in dobro pognojili. Potem pa je očeta nekega dne ob domačem kozolcu podsulo, da se je zadušil. Zbolela je še mati in naenkrat ni bilo nikogar, ki bi bil za delo. Davki so se množili, dolgovi so rastli. Vaški mogotci pa, ki so imeli očeta še izza časov prve svetovne vojne" v želodcu, ker se je vrnil z duhom Velikega Oktobra na vas, so jih hoteli spraviti s poti. Do očetove smrti jim niso mogli do živega, ko pa je umrl oče, so govorili: "Stari volk je prenehal lajati, zadeva bo šla gladko od rok. Hišo bomo pognali na boben, otroke pa s trebuhom za kruhom!" "Pozabili so na volčiče," se je glasno smejala Roza. Otroci, ki so nagonsko slutili, da gre za njihovo življenje, se se uprli. Začeli so sami orati in sejati. Brodili so po mokrih brazdah in vlačili brano, da jih je zbadalo v križu. Kidali so gnoj izpod krav, nastiljali živini in jo čedi-li. Mati je še prodala gozd, ki je spadal h kmetiji. Tako so se za silo zlizali. Že itak težko življenje se je še poslabšalo, ko je prišel v deželo okupator. Ko je stopil v Rozin dom prvi partizan, so bili otroci že dorastli, začeli so delati za partizane. Roza je postala kurirka, zbirala je po vasi denar in hrano in obveze za ranjence. Vršila je obveščevalno službo in pridobivala novih ljudi. Ko so se Nemci za vedno umaknili iz Motnika, so vaščani upostavili ljudsko oblast. Na Rozo je padla naloga, da organizira knjižnico. Dela se je lotila z vsem ognjem. Najprej je bilo treba odkopati knjige prosvetne knjižnice, ki so jih vaščani med vojno zazidaU v od-prtinp ррД кцхеска pečjo. Roza je knjige skrbno odkopala in zbrala še tudi tiste, ki so jih ljudje poskrili po hišah. Potem je odšla na tečaj za knjižničarje. Ko se je vrnila, je knjige stare miselnosti izločila in nakupila novih. Knjižnica je začela poslovati, ljudje so brali, veliko brali. Menda ni enega človeka na Motniku, ki ne bi že prebral knjige "Kako se je kalilo jeklo". Ta povest je v Motniku sploh najbolj priljubljena. Prihajalo je staro in mlado in hotelo bra- Longer Life for Your Paint Brushes ^1 ti ravno to knjigo. Roza je žr tvovala knjižici ves svoj prosti -čas. Spomladi je bila od Ljudske prosvete za vestno delo nagrajena. Roza pa ni le dobra knjižničarka, ampak tudi tajnica Kmetijske zadruge. Sadeluje pri razdeljevanju blaga in pri odkupih. Posebno se je izkazala pri odkupu krompirja. Ko je začela jesen barvati listje po drevju, so se v Motniku ustavili ljudje iz okraja. Stopili so do Roze in jo vprašali, koliko krompirja je v stanu nabrati Motnik. Roza, ki je svoj krompir že skopala, jim je po kratkem premisleku odvrnila; "Štiri do pet tisoč, tovariši!" Ljudje iz okraja so se spogledali in se Rozi prijazno nasmehnili. "Tajnik vašega krajevnega odbora pa nam je zagotavljal, da ga več kot tristo do štiristo kilogramov ne boste zmogli!" Na vse grlo se je zasmejala Roza, ko se je spomnila tajnika, ki je hkrati tudi mežnar in seveda ljudem bolj vneto razlaga, naj oddajo biro za župnika kot pa da bi dali presežke za prehrano ljudstva. "Obvezujem se, da ga bo toliko naša hiša sama spravila skupaj," se je odrezala Roza. Kje so pa še ostali! Možje so stisnili Rozi roko, ji poverili odkup krompirja v Motniku in se poslovili, čez dober mesec dni se je Roza sama oglasila na okraju. Sijočega obraza je vrgla med može: "Zapišite, Motnik je oddal pet tisoč kilogramov krompirja!" , Možje z okraja so Rozo predlagali na tečaj za predsednike zadrug. Roza se je zaupanja, ki ga imajo do nje, nepopisno razveselila. Z mladostno vnemo se je odpravila na pot v Ljubljano. Šest mesecev se bo učila. Potem se vrne v Motnik. Smejočega se obraza mi je ob srečanju v Ljubljani zaupala velike sanje, ki je trdno prepričana, da bodo postale resnica. "Najprej si bomo uredili zadružni dom. Hišo že imamo, le preurediti jo bo treba. Tudi mlatilnico smo že nabavili. Zdaj stikamo še za kosilnico. Le pomisli, naši pašniki bodo polni plemenske živine, les bomo načrtno sekali, žagali in prodajali. Pa se človek ne bi veselil in delal in delal!" Jožica Kink. L. Čermelj: "Francoska linija" in morski lipani Tako imenovana "francoska linija," po kateri se je določila na mirovni konferenci v Parizu nova meja med Jugoslavijo in Italijo odnosno Svobodnim tržaškim ozemljem, ni zadovoljila nobene od prizadetih strank, najmanj pa nas Slovence, ki smo tako izgubili vso slovensko morsko obalo od Soče do Dragonje. Kazalo pa je, da utegne nova meja vendarle nekoga razveseliti. Ta "nekdo" bi bili morski lipani, ali kakor se glasi njihovo hrvatsko ime, cipli. V svojem južnem delu teče namreč meja jned Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljen ob reki Mirni do njenega izliva v morje in se nadaljuje v teritorialnem morju tako ,da je enako oddaljena od severne in južne obale. Na severni obali, ki pripada Svobodnemu tržaškemu ozemlju, je Novi grad, na nasprotni obali, ki je bila dodeljena Jugoslaviji, pa je naselje Tar, katero je sestavni del poreške občine. Zaliv, ki ga oklepata obali, je znan kot Tarski zaliv. Tu se lovijo najboljši morski lipani v vsem Jadranu. Pred nastopom mrzle zime prihajajo namreč vsako leto iz spodnjega Jadrana morski lipani v Tarski zaliv, kjer je voda toplejša in zaradi pritokov s kopnega na pol oslajena. Že od nekdaj je slovel ta zaliv po jatah najokusnejših lipanov, ki so jih tu lovili. Pred kakimi sedemdesetimi leti pa sta se gospodarja obeh obal, novograjska občina in poreški škof, odločila za trgovsko izkoriščanje tega lovišča. Do konca druge svetovne vojne so prepuščali lov najboljšemu ponudniku,in domači ribiči so sodelovali gamo kot "dninarji" ob samem lovu. Lov je imel značaj pravega praznika. Udeležili so se ga navadno najvišji krajevni državni, cerkveni in politični predstavniki. Po osvoboditvi maja 1945 pa so se hrvatski ribiči iz Tara in italijanski ribiči iz Novega grada združili v zadrugo, ki je prevzela lovišče. Prvo in drugo leto je šlo vse v najboljšem redu v veliko zadovoljstvo ribičev, ki so tako postali svoji lastni gospodarji. Toda prišla je mirovna pogod- PITTSBURGH, PA. — It's a well-known fact that amateur painters destroy or waste more paint brushes through negligence than they wear out through service. This is either due to characteristic Americar^ extravagance, or lack of knowledge regarding proper care. Pittsburgh Plate Glass company's brush division has reduced brush care to the few simple steps listed below, and illustrated in the panels above. (1) Buy the necessary Gold Stripe brushes of various sizes to do a good job. ■ Don't use a two-inch brush to cover a large surface, nor a large brush for sash or trim work. (2) Immediately after using, clean your brush with the proper thinner. Don't let the paint harden in the brush. (3) Wash gently with mild soap suds and water and rinse in clear water. Don't ever leave a brush in water. (4) Then comb or brush the bristle straight, wrap carefully in jacket and permit it to dry,without disturbing or bending the bristle. Don't stand a brush on the bristle eTid. These are the fundamentals of brush preservation. More detailed instructions may be picked up at your paint dealer when you purchase your brushes. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St HE 2730 ba, ki je začrtala mejo prav preko lovišča. Konec zaliva, kjer ujamejo lipane, je sicer na jugoslovanskem ozemlju, toda vhod v zttliv, ki meri poldrugi kilometer in ki se mora zapreti z mrežo, je na pol jugoslovanski in na pol tržaški, tako da ne bi mogli ni tarski ni novograjski ribiči razpeti mreže od ene obale do druge. Kdo bi se tega bolj veselil kot lipani? Po tolikih letih bi se zopet brez nevarnosti lovili po Tarskem zalivu. Toda prišlo je drugače. Jugoslovanska vojna uprava iz cone B Tržaškega ozemlja, kateri pripada Novi grad, in jugoslovanske oblasti, katerim je podrejena južna obala, so se pravočasno dogovorile in omo- gočile skupen lov novograjskih in tarskih ribičev. Sredi novembra so z mrežo zaprli dohod v zaliv, nato so postopoma manjšali krog, dokler niso enajsti dan začeli s pravim lovom. Marsikateri lipan (morski lipani veljajo za izborne skaka-če; Primorci jim pravijo tudi "skočci") je skušal s skokom ubežati usodi, toda zaplel se je v drugo mrežo ali je padel-v roke otrokom, ki so imeli svoje veliko veselje okoli mrež. Prvi dan so tako nalovili 200 centov lipanov, pozneje pa še kakih 100 centov. Del tega lova je v veselje naših gospodinj prišel tudi na ljubljanski trg. Ali bo prihodnje leto z morebitnim imenovanjem tržaškega ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 guvernerja prineslo morskim li-panom v Tarskem zalivu večjo srečo ali pa si bodo ribiči tudi tedaj preko krivičnih državnih meja podali roko za skupno delo in skupno korist? Ali ste naročnik "EnaTcoprav-nost?" Ce ste, ali so Vaši prijatelji in znanci f "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ah-tualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" Zastopniki ^^Enakopravnosti У9 Za St. clairsko okioije: JOHN RENKO 1016 E. 76ih St. UT 1-6888 Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: * JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 Za newbursko okrošjes Diamond 8029 FRANK RENKO 11101 Revere Ave. РШТ MORE OPPOKTUNITV m yOUR fUWRE! How will your finances stand ten years from now? Will you have the cash for home improvements, farm expansion, education for the kiddies? Will you be able to fulfill your dreams of long vacation trips, of rest and retirement? You won't if you squander today's profits on overpriced purchases. You mil if you salt away every cent possible in safe, sure Цпкеј States Savings Bonds, the crop that never fails. With your money safely invested in Savings Bonds, you'll be growing every ^3 you invest into ^4 —- in only ten years. And come what may — bad weather, bad times or bad luck — you'll have a sizeable nest egg to safeguard your future! Buy 'em at your bank, or post office. imsT ш U S, SAVINGS BOHVS OPt>oa.TUMTy a.tvM ENAKOPRAVNOST This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury DepaTtment and Advertising Council Maša Slavčeva SREČANJE S PODGORSKO (Nadaljevanje) Gledam njene roke, ki se tako spretno ukvarjajo z maski-ranjem in so tako živo izrazno sredstvo njenih umetniških hotenj. Kohko prispevajo s svojim življenjem h karakterizaci-ji Vasinega značaja! Kako ob- ' lastno se opirajo na pisalno mi zo, izza katere ukazuje ta gospodarica oblastno imetju in ljudem, ladjam in usodam; kakd se krčijo prsti v onemoglem besu nad degenerirano družino, ki jo sili v zločin; kako se kakor mačje šapice tihotapijo roke k žepu, v katerem ima spravljen strup za moža; kako brezskrbno se igrajo s kitami bebaste hčere po storjenem zločinu. Medtem poslušam kadence Vikinega glasu. V zasebnem pogovoru ga modulira mirno in skopo, nihče ne bi slutil, kako ta malce zastrti glas na odru zveneče veleva, šepetajoče roti in grozi, kako bruha obtožbe in kako ledeno mimo izsiluje. "Ali ti je v tej dolgi vrsti piscev, katerih dela si igrala, kdo posebno blizu ? Ali si se kdaj posebej opredelila za kak slog ali stroko?" "Igrala sem najrazličnejše vloge; od Shakespearove Viole, Ariela in Kleopatre, preko Gor-kega Nastjenke v 'Na dnu', Tolstojeve Katjuše v 'Vstajenju', Dostojevskega Nastasje \ 'Idiotu' in Grušenke v 'Bi^atih Ka-ramazovih' like tolikih drugih dramatikov — pa vendar ne morem reči, koga imam najrajši. "— Verjetno tistega, ki ga trenutno igraš?" "Prav za prav — res!" - "Kaj pa tvoj mož Hinko Nu-čič in hčerka?" "Pomisli, včeraj je praznovala svoj sedemnajsti rojstni dan, zato Hinko ni šel z nami v Ljubljano, temveč je ostal pri njej." "Vika, tako rada bi v miru pokramljala s teboj; zdaj, tik pred predstavo ne maram motiti." "Koliko je ura?" se nervozno zgane Podgorska. "Kaj, že tri četrt na osem? In še nisem oblečena — in vlogo moram me-morirati —" "Ostaneš kaj dlje v Ljubljani?" "Ne morem! Jutri ob osmih zjutraj se vrnem. Pomisli, ka.j me čaka; pospravljanje stanovanja za tri dni nazaj —" se smeje Vika. Vprašanje o gospodinjski pomočnici ji prihranim in se poslovim z; "Nasvidenje po predstavi." (Koncc) V "Enakopravnosti" dobite ledno sveže dnevne novice o doijodkih po svetu in doma! STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 29. junija 1949. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON ČETRTA KNJIGA (Nadaljevanje) — Bil je velik greh ... Se spominjaš, ko je pomladi prišel Grigorij z bojišča na dopust? Tisti večer, dobro še vem, sem molzla kravo. Ko sem stopila v hišo, sem zaslišala, kako me je Aksinja poklicala. Nu, spravila me je k sebi domov, mi podarila, prav za prav vsilila tale prstanček, — Darja je zavrtela na prstancu zlati prstan, — in me preprosila, naj bi poklicala k njej Grigorija . . . Saj ni bilo moje opravilo ... Pa sem mu le povedala. Tedaj je vso noč ... Se domisliš, dejal je, češ da je Kudinov prišel in da se je zasedel z njim. Lagal je! Bil je pri Aksinji! Natalja je onemela, preblede-la in molče je lomila med prsti suho vejico skrečnika. — Ne bodi huda, Nataša, name. Saj tudi meni ni prav, ko sem ti povedala ... — je prizadevno rekla Darja in poskušala pogledati Natalji v oči. Natalja je molče požirala solze. Tako nepričakovano in silno je bilo gorje, ki jo je spet strlo, da ni našla v sebi moči, da bi kar koli odgovorila Darji, zato se je samo obračala vstran in skrivala svoj obraz, ki ga je spočilo trpljenje. Še preden sta p^šli v vas, se je Darja ujezila nase in pomislila. "Pravi vrag me je prijel, da sem jo spravila v jok. Zdaj bo ves mesec pretakala solze! Naj bi rajši živela, ne da bi kaj vedela. Take živalce kakor ona laže v tv.: ■■ žiive." Hotela je kako zagladiti vtis, ki so ga napravile njene besede, zato je rekla: — Nikar si preveč ne ženi k srcu. Kaj pa je to takega! Moja nesreča je veliko hujša od tvoje, pa si nič ne storim iz tega. Sicer pa, pes si ga vedi, morebiti prav zares ni bil pri njej, ampak je odšel h Kudinovu. Saj nisem gledala za njim. Dokler ga ne primeš, se pravi, še nitat. — Slutila sem ... — je tiho rekla Natalja in si otirala oči s končkom rutice. — Če si slutila, zakaj ga pa nisi vprašala? Ej, ti, si pa res za kaj! Meni bi se ne izvil! Tako bi ga pa že stisnila v precep, da bi še vsem peklenščkom vroče postalo! — Bala sem se zvedeti resnico .. . Kaj misliš, da je to lahko? — je rekla Natalja, poblis-nila z očmi in zajecala od razburjenja. — Ti si tako ... s Petrom živela . . . Jaz pa, brž ko se domislim . . . brž ko se domislim vsega, kar se je zgodilo . . . kar sem morala preživeti ... In je tako grozno! — Nu, potlej pozabi na to, — je prostodušno nasvetovala Darja. — Kaj je mar mogoče pozabiti; ... — je s tujim, ohripe-lim glasom zaklicala Natalja. — Jaz pa bi pozabila. Prava reč! — Pa pozabi na svojo bole^ zen! Darja se je zahihitala. — I, saj kako bi rada, pa ona, strupenska, sama opominja nase! Poslušaj, Nataška, če hočeš, pri Aksinji vse do pičice po-zvem? Povedala mi bo! Bog mi je priča! Ni je take ženske, ki bi je ne strpelo, da bi ne povedala, kdo in kako jo ima rad. Po sebi to vem! — Ne maram za tvojo uslugo. Saj si mi jo že zadosti napravila, — je suho odgovorila Natalja. — Nisem vendar slepa in vidim, zakaj si mi povedala o tem. Saj nisi povedala zavoljo /kesanja, kakor si hinavčila, ampak da bi mi bilo se huje . . — Res je! — je potrdila Darja in zavzdihnila. — Kar sama premisli, menda ne bom samo jaz trpela? Darja je lezla z voza, vzela v roke povodec in odgnala vkre-ber vole, ki so se jim noge utrujeno zapletale. Preden sta zavili po ulicah, je stopila k vozu. — Hej, Nataška! Nekaj bi te rada vprašala ... Ali imaš svojega hudo rada? — Koliko morem, — je nerazumljivo odvrnila Natalja. — To se pravi zelo, — je vzdihnila Darja. — Vidiš, jaz pa nisem prav nobenega mogla imeti hudo rada. Ljubila sem po pasje, kakor je že kanilo . . . Ko bi mogla zdaj vnovič začeti življenje, kaj praviš, ali bi bila kaj drugačna? Črna noč je zamenjala kratki poletni somrak. V temi so na dvorišču izmetavali mrvo. Ženske so delale molče, Darja niti na vpitje Pantfeleja Prokofjevi-ča ni odgovarjala. 15 Združeni oddelki donske armade in gorenjedonskih upornikov so šli proti severu in strmoglavo zasledovali nasprotni ka, ki se je umikal iz Medvedič jega ustja. Pri vasi šaškinu ob Medvedici so razbiti polki devete rdeče armade poskušali zaustaviti kozake, a so bili na novo potolčeni in so bežali skoraj noter do blatocaricinskega železniškega odcepka, ne da bi nudili odločen odpor. Grigorij se je s svojo divizijo udeležil bitke pri šaškinu in je krepko pomagal pehotni bri gadi generala Sutulova, ki jo je zadel sunek v gok. Konjeniški polk Jermakova, ki je prešel na Grigorijev ukaz v naskok, je zajel v ujetništvo blizu dve sto rdečearmejcev, zasegel štiri jež-ne strojnice in enajst voz z naboji. Proti večeru je Grigorij s skupino kozakov prvega polka za jahal v šaškin. Pri hiši, ki jo je zasedel divizijski štab, je stala pod stražo polustotnije kozakov gosta truma ujetnikov in se belila spričo hodnikovih srajc in spodnjic. Večina jih je bilo se-zutih in slečenih do perila in le tu pa tam je v belkasti gruči za-lenela umazana vojaška bluza. — Zakaj so se pa pobelili kakor gosi? — je vzkliknil Pro-hor Zikov in pokazal na ujetnike. Grigorij je nategnil vajeti in obrnil konja napošev; v gruči • ••••••••• ■ The area within thirty miles of \ Fort Loramie, at the junction of I Routes 66 and 705, has been of otpiost importance in turn to the | Indians, the French, the British, the pioneer Americans, the early & builders of our canals and road? |; and those modern Ohioans seeking outdoor recreation. This highest land in western Ohio holds the headwaters of the south-flowing Great Miami and the Scioto Rivers, the famed Wabash River of Indiana, and the St, Marys and the Auglaize Rivers that roll north and northwest to form the Maumee River whose mouth is at Toledo on Lake Erie. Here also are the great reservoirs that supplied water for lockage on the Miami and Erie Canal —Lake St Marys, Lake Loramie, and Indian Lake where state parks accommodate vacationers in large number. This year the state, in preparing for these vacationers, has cleared and dredged the lakes, stoned the driveways, planted new trees, converted fallen trees into firewood for the many outdoor fireplaces in the parks and prepared increased parking facilities for motorists. Back in 1769, the French-Canadian trader, Peter Loramie, built his post and stockade at this busy crossroads, and gave his name to a creek, a town and a lake. Twenty years earlier, in 1749, the first point of British occupation in the Ohio Country was established as an English trading post at the Indian village, Pickawillany on Route 66 at the junction of Loramie Creek and the Great Miami River above Piqua. This spot was familiar to the military leaders of Paris and London two centuries ago. The destruction of Pickawillany in 1752 by the French marked the real start of the French and Indian War that ended by cession of Canada and New France to Great .Britain, by the Treaty of Paris in >763.^ ntNION WAfAKONETA INDIAN lAKC MASTS ST. MARYS ® KllffONTAINI I \lORAMIf QSIDNI* _ G3 \ 1 © MOUA 'fENVIllI L -y * LIGHT HOUSE, LAKE ST. Near the boulder monument on Route 66 which marks the site of Pickawillany can be seen the brick residence of Col. John Johnson, who was the Indian agent in charge of the Indian Reservations at Ft. Loramie, St. Marys, Defiance, Maumee and Toledo which were created under Gen. Wayne's Treaty with the Indians at Greenville in 1795. The Miamis, Wyan-dots, Ottawas and other tribes that fought with the French and the Delawares, Shawnees, Munseys, Senacas, Cherokees, Catawbas and other tribes who fought on the side of the British in the early frontier days often visited Col. Johnson and set up their camps along the Miami River near his home. In Greenville can be seen the Greenville Treaty monument on the site of old Fort Greenville. North of this town, on Route 49, # the nwgt jgerfect i;e|g£oduqtiop pf MARYS (GRAND LAKE) an Indian war fort of Gen, Wayne's day, old Fort Recovery which interests travellers today. One of Ohio's earliest roads ran from Toledo along the Auglaize and Miami Indian Trails to Cincinnati. Modern highways follow this same path: Route 24 from Toledo to Defiance, Route 66 to Piqua, and Route 25 to Cincinnati. The Miami and Erie Canal alsof traced this same route. The wilderness road followed by the army of General Anthony Wayne on his way to the Battle of Fallen Timbers at Maumee was along the Wabash Trail of the Indians and was marked in its day by a string of forts—Fort Washington at Cincinnati, Fort Hamilton at Hamilton, Fort St. Clair at Eaton, Fort Jefferson, Fort Greenville, Fort Defiance and Fort Meigs. All of these locations are points of interest for motorista. covuresr^iHi srANOADQ on CO. OHid, kozakov je poiskal Jermakova in mu s prstom pomignil k sebi. — Le bliže, kaj se pa skrivaš za tujimi hrbti? Jermakov je, pokašljevaje v pest, prijahal bliže. Na črnih redkih brkih, na razbitih ustnicah se mu je strdila kri, desno lice je imel otečeno in na njem so temnele nove podplute. Med naskokom se je bil konj pod njim v diru spotaknil in padel. Jermakov pa je kakor kamen odfrčal iz sedla in se kaka dva sežnja podrsal z životom po ko-tanjastem žlebu. Oba s konjem vred sta hkrati skočila na noge, Čez hip pa je Jermakov v sedlu in brez čepice, strahotno okrvavljen, a z golo sabljo v roki že dosegel kozaški bojni red, ki se je valil po rebri . . . — Počemu pa naj bi se skrival? — je z navideznim začudenjem vprašal ta, ko je prišel vštric z Grigorijem, pri tem pa v zadregi obračal vstran pijane oči, zalite s krvjo, ki se še niso ohladile po bitki, — Maček že ve, čigavo meso AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO za eno ali dve družini, pokličite nas. IVanhoe 7646 Realtor F O R N E z I Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin. CHESTER HEATING CO. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT 1-0396 ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA 3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave.. HE 5311. ALI KAŠLJATE? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611 ZA SVATBE, BANKETE IN ZABAVE naročite PERUTNINO pri Maple Heights Poultry Andy Hočevar in sin, lastnika 17330 BROADWAY MOntrose 2369 na domu: MOntrose 1368 W je požrl! Kaj,pa laziš zadaj? — je jezno vprašal Grigorij. Jermakov. se je utrujeno^zasmejal z zabreklimi ustnicami in se ozrl po strani na ujetnike. — O kakšnem mesu pa blebe-češ? Nikar mi zdaj nič zastavic ne dajaj, saj jih tako ne uganem, ko sem se prejle na glavo prevrnil s konja . . . — Tvoje delo? — Grigorij je z bičem pokazal na rdečearmej-ce. Jermakov se je hlinil, kakor da je šele zdaj zagledal ujetnike, in zaigral nepopisno začudenje: — Viš, pasjih sinov! Eh, pre- APARTMENT NAPRODAJ Vsled odhoda iz mesta se proda zidan apartment, v dobrem stanju. Posamezni fornezi. Letni dohodki $1,932. Cena $16.500. Prodaja lastnik. 869 E. 72 ST., SUITE 6 EX 7981 OD EAST 185th STREET blizu Lake Shore Blvd. 18830 Pasnow Ave. Velika hiša za eno družino, 6 sob; ogfijišče, fornez na plin, zunaj "barbecue," lota 50x175. Vse lepo splanirano. Hiša stara okrog 18 let. Za podrobnosti pokličite IV 6076 — IV 6077 EUCLID SHORE REALTY V NAJEM SE ODDA POŠTENEMU DEKLETU POPOLNOMA OPREMLJENO SOBO. Pokličite IV 1377 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 SEDAJ JE ČAS DA DASTE NOVO STREHO! Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno deld. Frank Kure 16021 Waterloo Rd. KE 7192 W. F. HANN 8 SONS CO. 15505 EUCLID AVE., MUlberry 4200 iBhko inštaliramo vsakovrstni fornez na plin in boiler. _ Vložimo tudi potrebne listine in prošnjo za odobritev po E&st Ohio Gss Co. Za podrobnosti in dobro posrežbo pokličite Stephen M. Robash. EX 8708 EKSTRA POSEBNE CENE POPRAVILA NA FORNEZIH ZA ČIŠČENJE FORNEZOV FORNEZ, CEV, DIMNIK $/^.00 do $Q.OO NATIONAL HEATING CO. FA 6516 FA 6516 PREM EM BA Bančnega poslovanja ob petkih zvečer pri North American Bank • v v. I . I,. pncensi I. |uli;a Poslugo ob večerih od,6. do 8. ure se bo PREKINILO in nadomestilo NOVE URE 4.30 do 6. zv. The North American Bank Co. 6131 ST. CLAIR AVE. 15619 WATERLOO RD. 3496 E. 93 ST. članica Cleveland Clearing House Association Vse vloge do vsote $5,000 so zavarovane po The Federal Deposit Insurance korporaciji klenski! Slekli so jih! Ampak kdaj so pa to utegnili? . , , Lepo te prosim! Ravnokar sem odjezdil in na vso moč strogo velel, naj se jih ne dotaknejo, pa si poglej, revčke so slekli do nagega! . . . — Nič nikar se oslička ne delaj! Kaj se pa prenarejaš ? Si ti velel sleči jih? — Bog ne zadeni! Kaj se ti meša, Grigorij Pantelejevič ? — — Še pomniš povelje? — Misliš zastran tega, naj bi... — Da, da, ravno zastran tega!... — Kaj bi ne, pomnim. Na pa- Christiana Lodge . . . and Cottages Edwardsburg, Michigan The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking. ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large tiees, 100 acres of private playground on U. S. 112. Write for folder Christiana Lodge DOMINIK KRASOVEC. Prop. Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich. met ga znam. Kakor pesmico, kakršne smo se nekdaj učili v šolah. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v Enakopravnosti OPREMLJENO SOBO SE ODDA V NAJEM. Naslov se poizve v uradu Enakopravnosti. HE 5311 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrslna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno BOLEZNI KOŽE NA OBRAZU IN GLAVI Specializiramo v zdravljenju ACNE in ACNE FACIAL SCARS (HHASVE NA OBRAZU IN ZNAKI HRAST) Zdravljenje proti prezgodnji zgubi las DR. M. L. NEARING. D. M. Zdravnik AVENUE SKIN CLINIC Odprto od 10-12; 2-7 10415 ST. CLAIR AVE. (nasproti Doan gledališča) GL 4948 mOVeS your Financial insecurity makes you a pawm But with money to back you up, you can make your own moves. You can retire without worry* when the time comes. You can open up that little bueiuess you've always wanted. You can take that long vacation trip you're planning. In diort, you can do what you want when you want to do it; Sound good? Then grab your chance for future independence. Grab one of the biggest savings opportunities evar held out to every citizen . : : U. S. Savings Bonds! A good plan is to buy U. S. Savings Bonds at your bank either over the counter or through the Bond-A-Month Plan; A backlog of U; S. Savings Bonds gives you real confidence in making your own move; 'mrnm Џт/! meat m U.S. "BerM ENAKOPRAVNOST oAOMtf TV# ОРРОЛ.Гил//ГУ ТШ k aa оОсШ O. S. ТгтшЦ prtpanđ and«r шпрјсм W Tntmrf^ Dtpartmmt and AdrarMn^