PoSfnfna plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 17. septembra 1924. Uhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. - Posamezna itevilka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nie prostor 10 Din Spisi In dopisi se po*iltajn U r e d niSt v u Do molj uba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Strah in trepet. Vlada je izdelala zakonski načrt o pobijanju korupcije ter sestavila obtožnico proti nekaterim prejšnjim ministrom in prvakom radikalna stranke, ki so na debelo goljufali v stomilijonsko škodo državne blagajne. Ta obtožnica z vsem umazanim in tatinskim gradivom bo predložena narodni skupščini. Prišli bodo na dan velikanski škandal, kako so državo okradli za stotine milijonov. Pašičevci prvotno stvari niso vzeli taco zares, češ veliko grmenja — malo dež-a. Toda stvar postaja vsak dan resnejša n vlada se vsak dan bolj odločno kaže, da e treba z roparskimi napadi na državno blagajno enkrat za vselej napraviti konec. Sedaj je pa vsem, kar za Pašičem leze in gre, zlezel strah in trepet v možgane in noge. Zdaj gre pa zares: če se odkrije, kaj so počenjali razni radikalni in liberalni gospodje z denarjem davkoplačevalcev, potem bo ne samo ječa, temveč — in to jo glavno — za vedno bodo proč tisti čast, ko si lahko milijonsko obogatil pri državnih zakladnicah; radikalna in liberalna stranka pa bosta za dolgo časa nosili na sebi žig tatvine in ropa. Zato je treba vlado na vsak način vreči. Nobeno sredstvo ne sme biti pregrdo in prekruto. In začela se je borba. Pašičevci in Pri-bičevičevanci so poskušali z raznimi pocestnimi nemiri (n. pr. sokoli v Zagrebu, so s palicami napadli Hrvate), potem so nahujskali svoje uredništvo, da štrajkajo, nadalje so nahujskali tiste generale, ki jih je svoj čas Pašič v velikih množicah nastavil (— seveda v obrambo sebi, ne državi), da pošiljajo spomenice proti vladi, potem grozijo z revolucijo in pocestnimi boji, nekater poslaniki v tujih državah pošiljajo kralju izmišljene neugodne vesti proti vladi — kratko: Pašič je mobiliziral vse od poslanika gori do zadnjega pisača pri zakotni brezverski Domovini doli samo zato, da bi rešil svojega sina Radeta, ki je najbolj goljufal, in vse njegove pomagače pred kriminalom. Iz vsega tega so pa vidi dvojno: 1. Kako organizirano se je kradlo iz državne blagajne. Kot pravi ro- parski vitezi so se korupcionisti obdali z močno trdnjavo najvišjega uradništva, raznih poslanikov, časopisov in raznih drugih močnih in vplivnih činiteljev v državi, to trdnjavo so postavili na nedostopen hrib centralizma, in iz te trdnjave so napadali davkoplačevalce ter jim ropali denar. Kot vernostne čete pa so si osnovali oborožene tolpe Orjuno in Srnao. Če sedanja vlada naredi samo to, da izčisti državo roparskih vitezov, teh gosposkih kačakov, je naredila ogromno delo. 2. Iz tega pa si tudi vsakdo more napraviti jasno sodbo o naših žerjavovcih, o »Jutru«, »Slovenskem narodu« in »Domovini«, ki z vso močjo branijo te roparske viteze ter napadajo in najgrše obrekujejo vlado, ki se resno trudi, da iztrebi iz državne uprave te gosposke kačake. Ni čuda, da se pošteni liberalci kar po vrsti odtegujejo tej druščini, ker hočejo ohraniti vsaj svoje dobro ime. Mi pa se učimo iz tega, da je najdražja stvar na svetu napačna in zavožena politika. Ko bi bili ljudje toliko pametni, da se ne bi pri volitvah odločili za koruptne stranke, bi korupcije ne bilo. Svojo zmoto in zaslepljenost pa morajo plačevati s stotinami milijoni, pa ne samo oni, temve5 tudi nedolžni. Zato pa: tudi politika in volitev je vestna zadeva, za katero smo odgovorni pred Bogom in pred ljudmi. Delo vlade. V vseh ministrstvih se pripravljajo zakonski načrti, ki bodo predloženi narodni skupščini. To bodo zakoni, ki so sedaj z ozirom na gospodarsko in socialno stanje državljanov najbolj nujni in potrebni. Tudi nasprotniki splošno priznavajo, da ta vlada v resnici dela in da 1 bo prihodnja narodna skupščina dobila 1 celo vrsto dobro izdelanih — in kar je glavno — v sporazumu s prizadetimi izdelanih zakonskih načrtov, da jih sprejme Spominjamo se, kako je prejšnja vlada sklicala skupščino, pa ni imela kaj predložiti, ker se je bavila samo z dobička-nosnimi kupčijami ter preganjanjem Hrvatov in Slovencev. Kar se je pa načrtov izdelalo so se izdelali brez sodelovanja tistih, ki so po zakonu Drizadeti. 9. septembra. Ministrski predsednik' Davidovič je podal sledečo izjavo: Notranji položaj se vidno boljša. Vlada vsak dan prejema poročila o tem. Predvsem hoče ugotoviti stanje v raznih resorih, kakor ga je dobila ob prevzemu. Zato na tem neprestano dela in posvečajo ministri temu dober del časa. V pravosodnem ministrstvu in prometnem so glede sekvestrov in nabav železniških potrebščin odkrili žalostne stvari. Vse to bo predmet pretresavanja v narodni skupščini, kateri predloži vlada vse, kar je našla. Povedala bo ljudstvu, kaj se ie delalo v 18. ministrstvih in koliko škode se je državi naredilo. Pokazala bo krivce in njih krivdo in zahtevala kazen. Narodna skupščina bo sklicana, čim bodo izdelani razni zakonski predlogi. Med prvimi pride zakonski načrt o pobijanja korupcije, o invalidih, o pomoči od poplave in toče oškodovanim, o uradnikih' in drugi, ki se še izdelujejo. Zelo marljivo so sestavlja proračun. Proračun bo pravočasno predložen in bo prvie resničen. Ljudstvo so mora seznaniti s pravim stanjem naših financ. Videti mora, kaj je sedanji vladi ostalo v državni blagajni in kako se jo gospodarilo z državno imovino. Skupščina bo delala, dokler ne konča proračuna. — '■■ž^V-^v^-v---' Da sem l?ot rožica, lilija, Ha redno se smejem resela, to je zasluga najboljšega, slovečega mila — „Gazela" 10. septembra. Za pasivne kraje je na predlog poljedeljskega ministra dr. Kulovca dovoljeno 30 milijonov Din kredita. Po povodnji prizadeti posestniki se za letos oproste davkov. Sklenilo se je, da se stari nerabni vagoni, ki že od prevrata stoje na progi gorenjske železnice, polagoma prepeljejo v delavnice, kjer se bodo popravili. 11. septembra. V finančnem ministrstvu izdelujejo zakon o izenačenju davkov, kar bi vendar enkrat naredilo konec krivicam, ki se sedaj gode v korist Vojvodini in Srbiji. Preišnja vlada ni hotela o tem zakonu nič slišati, ker ji je bilo veliko na kjer jc prisostoval konferenci Društva narodov. Prinesel je poročila, da so v«e za pa dne države sprejele našo novo vlado z velikim veseljem, ker vidijo, da stoji na docela demokratični podlagi. KMETE - HMELJARJE iz Savinske doline opozarjamo, da sprejema Ljudska posojilnica v Celja vse čeke, ki jih dobite za hmelj, četudi se ti Čeki glasijo na kako banko in drugi denarni zavod, ter izplačuje zanjo gotov denar ali pa se denar, če stranka želi, naloži na hranilno knjižico. — Kmetje, nesite torej čeke naravnost v Ljudsko posojilnico v Celju, poprej pri Belem volu, sedaj Cankarjeva cesta št 4 (poleg davkarije). cLjudska posojilnica« je pravi naš kmečki zadružni denarni zavod, kjer najvarneje naložite svoje prihranke. Vloge se obrestujejo po dogovoru do 12 odstotkov. 5201 PopotMM vtnto naložite svoj denar pri Vzajemni posojilnici k Ljubljani — r. z. i 0. z. ki se je PRESELILA iz hiic Uršuli askega urno-slana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v Ustno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg bolela .UNION«. — Hranilne vloge te obrestujejo najboljše z ozirom na višino zneska In odpovedni čas Varnost ta hranilne vloge je telo dobra, ker poseduje Vtajemna posojilnica večino delnic stavbne delaiike družbe hotela »Union« v Ljubljani. — Vrbutega je njena last sova lepa palača ob Miklošičevi cesti, vet mestnih hiš, stavbiič in zemljiič v tu- in inozemstvu. — Denar te naloži lahko tudi po pottaih položnicah, 5881 2l 'd Prosvetni minister dr. Korošec je bil v nedeljo v Ljubljani in je obiskal več Šol ter vseučilišče. V MarijaniŠču je g. minister daroval začetno šolsko mašo. d Za žnpana na Jesenicah je bil izvoljen g. Andrej Cufar, odličen pristaš SLS. d Bogokletna grdobija. »Slovenski narod«, list Judeža Iškarijota dr. Žerjava piše o marijanskem kongresu sledeče: «'Višek nesramnosti je zahtevati od naprednega lista, naj podpira tako n e -moralno in v strogem pomenu naravnost protiversko komedijo, kakor je bil I. marijanski koDgres.« Katera krščanska hiša se more še oskrunjati s takim časopisom. d Pametna beseda. Orjunci so poslali k notranjemu ministru odposlanstvo povprašati radi vesti, da bo Orjuna razpušče-na. Minister je izjavil, da bo tudi izvršil, če se bo Orjuna drznila prisvajati si pravice, ki jih ima samo država. d Naiarenei in vojne prisege. V Roku (Slavonija) so zaprli 70 vojnih obvezaneev, pristašev nazarenske sekte, ker so odklonili prisego kralju in nošnji orožja, češ, da jim prepoveduje vera ubijati bližnjega. Vojna oblast jih je obdržala, kakor piše »Hrvatski list«, tako dolgo v zaporu, dokler vojni minister ne odloČi o zadevi. Na-zarenci so poslali vojnemu ministru posebno spomenico. d Zahvala sklicateljev sestanka bivših vojakov it svetovne vojne na Brezjah dne 31. argnsta t 1. Vsem, ki so pomagali prirediti krasno uspeli sestanek 31. avgusta na Brezjah in vsem tovarišem, ki so se ga udeležili, izrekamo prisrčno zahvalo I Obenem sporočamo, da smo od prebitka darovali 1000 Din društvu invalidov, 1000 Din vojnim slepcem (od teh je bilo 544.50 Din posebej v ta namen zbranih na Brezjah), no-izvoljenemu odboru, ki naj bi dalje deloval v smislu sestanka, pa smo izročili ostalo vsoto, v kateri je vključenih 1268 Din, nabranih za spominsko ploščo na Brezjah. Prosimo vse Slovence, da odboru pomagajo z darovi izvrševati njegove dobrodelne namene v korist tistim, ki ao vsled vojske največ trpeli. V odboru, izvoljenem 31. avgusta na Brezjah, so gg.: Colarič (preds.), Bonač, Hafner, Jovan, Matičič, Mihevc, Pavlin, Sturm, Wagner, 1 invalid (k! ga določi društvo invalidov). — Sklicatelji. d Kmetske fante poživljamo, naj se v čim večjem številu priglasijo za sprejem v službo finančne kontrole. Vsa pojasnila daje vsaka najbližja finančna postaja. d Umrl je na Jesenicah tamošnji organi st in pevovodja g. Jakob Savinšek. Pokojnik je bil po svojem mirnem značaju splošno priljubljen, kar je pokazal tudi njegov pogreb. N. v m. p. d Izvrstna letina orehov v Posavini. V slavonski Posavini so pričeli tresti orehe, ki so v tem letu tako obilno obrodili, kakor ne pomnijo najstarejši ljudje. V Posavskih Podgajdh je odlomil trgovec švagel vejico, na kateri je — v obliki grozdja — zrastlo 19 velikih, zdravih orehov. d Kako človek hitro bogat postane. Carinski uradnik V. Popovič je nekega večera glegal zamišljeno skozi odprto okno svojega stanovanja v neki belgrajski ulici. Nenadoma pa se je pod oknom pojavil vi-sok človek ter vrgel skozi okno neki predmet in jo nato f>opihal. Vsled mraka Popovič ni mogel ugotoviti, kaj je neznanec vrgel. Prižgal je luč ter našel v svoje izne-nadenje listnico, nabito s turškimi bankovci. Popovič se je bal, misleč, da ga nekdo skuša, zato je izročil denar policiji. Policija še do danes ni mogla ugotoviti, kdo je vrgel denar v stanovanje. d Smrtna nesreča v Zagorjti. 76 letni Ig. Rajnar je padel raz brv v potok Medija in v njem utonil. Vsled deževja je potok znatno narastel in ko je šel Rajnar po brvi, je v tem trenutku voda brv spodnesla in Rajnerja potegnila s seboj. Truplo utopljenca se dosedaj ni moglo najti, najbrže ga je voda zanesla v Savo proti Zidanem mostu. d Ljubljanska porota. Alojzij Hcufel, pečar iz Viča pri Ljubljani, star 20 let, je na vse strani kradel, goljufal in pustolovil, včasih z večjo včasih z manjšo srečo. Antonu Slabetu v Podsmreki je hotel vzeti motorno kolo, pa ga je lastnik o pravem času ujel,po več gostilnah okrog Brezovice je pil pa nič plačal, v Vnanjih goricah pa je kot »Figovčev sin« iz Ljubljane »zamenjal« Figovčevega žrebca, ki je bil seveda še v Ljubljani, z lepo kobilico in vozom ter dobil 6e 10.000 K na roko. Nato se je vozil okrog in vso skup zapil, denar, kobilico in voz. Na Rakeku je hotel igrati Ko-deljevega sina iz Ljubljane, pa ni Slo. Dobil je 18 mesecev težke ječe. — Mlinar Peter Pire iz Cerkelj na Gorenjskem je na bin-koštni pondeljek ponoči zabodel pred svojo hiSo Jožefa Kovača v trebuh, da je le-ta v bolnici umrl. Dobil je dve leti težke ječe. — Helena štefančič, potepuška ženska, ki živi na Kresniških poljanah skupaj z Janezom Lavričem, je vrgla dvamesečnega svojega sina, ki ga je imela z njim, v Savo. Obtoženka je tajila, češ, da so ji cigani ukTa-dli otroka, toda porota ji z ozirom na izjave prič ni verjela in je bila obsojena na smrt na vešalih. — Ivan Habič iz Bizovika je bil radi javnega pohujšanja obsojen na 3 mesece, Anton Dolčič in Novak Josip iz Spodnje Zadobrove pa vsak na eno leto. -v®" žek France, posestnik na Slapah pri Ljubljani je 29. maja šestkrat zabodel Ivana Porento. Popivala sta skupaj v nekem žganjetoču ter se v pijanosti za stavo metala. Iz šale je prišla resnica in jih je dobil Porenta z nožem toliko, da je umrl. Z Mirom na svojo duševno manjvrednost je dobil dve leti pa stroške mora plačati. d Jerančič, ki je v Ljubliani ustreUJ svojo dekle Faniko Petkovšek je bil obsojen na 4 leta težke ječe. , „ , d Iz maščevanja je zalgal hlev^ deželne bolnice v Ljubljani neki Geza Hupiei, ker ga uprava ni marala vzeti v službo. Ogenj so takoj pogasili. MED BRATI IN SESTRAMI. Dr. Alojzij Fogar, novi tržaško-koper-ski škof je bil v zadnjem času na kano-nični vizitaciji svoje škofije. Ob tej priliki ni je na Krasu in v hrvatskih dekanijah Istre mahoma osvojil srca sloven. in hrvatskih vernikov. Ljudstvo inu je povsod postavilo slavoloke in ga navdušeno sprejelo. Primorski Slovani se veselijo delovanja svojega vladike, ki prinaša v versko življenje svoje škofije duh miroljubnosti, nepristranosti in ljubezni do vseh. »Goriška Straža« četrtič zaplenjena. Videmska prefektura je dala zadnji četrtek zapleniti »Goriško Stražo«, češ da je priobčila članek o političnem položaju Italije, ki bi lahko utemeljeno razburjal in vznemirjal slovensko prebivalstvo. V resnici pa je bila »Goriška Straža? zaplenjena, ker je objavila na uvodnem mestu oster napad na goriškega podprefekta Nicolotti-ja, tega krvnika slovenskega ljudstva, ki je v zadnjem času odredil več protipostav-nih preiskav v raznih župniščih na Vipavskem. VOJAŠKE ZADEVE. Vpoklic mornarice. Mladeniči potrjeni k mornarici bodo nastopili vojaško službo 7. oktobra t. 1. Vprašanje: Letos sem bil potrjen za polni rok. Imam dva brata, ki sta oba služila. Starejši je rojen 1. 1898 in je služil že v bivši Avstriji 2 leti in pol in v Jugoslaviji 5 mesecev. Drugi brat pa je služil v Jugoslaviji 2 leti pri mornarici. Ali imam jaz kot tretji »zadrugar« pravico do skrajšanega roka? A. K. B. Odgovor. Seveda imate pravico do skrajšanega roka. Ce so navedeni podatki resnični, bi bili že lahko ob priliki nabora prosili za skrajšan rok in bi bilo vaši prošnji tudi ustreženo. Vložite prošnjo na pristojno vojno okrožje. Prošnji priložite uradno »uverenje« o službeni dobi starejšega brata in vojaško izkaznico mlajšega. Prošnja mora biti kolekovana s kolekom 20 Din. VpraSanje: Mladenič rojen 1904 je bil letos potrjen. Njegovi starši so že nad 60 let stari in nesposobni za delo. Starejši brat je pa že 16 let v Ameriki in je ameriški državljan. Ali ima ta rekrut pravico do oprostitve kot hranilec svojih staršev. Odgovor: Omenjeni mladenič bi bil oproščen, ako 1.) družina ne plačuje nad 20 Din neposrednega davka in 2.) ako je starejši brat najmanj 5 let od hiše popolnoma odpravljen, kar se mora dokazati s pravnoveljavnimi listinami. (Daljo glej v naslednjeih stolpcu spodaj!) POLITlCril • 2HPISKI p Shod Hudičeve stranke v Zagrebu. V nedeljo so je vršil shod Radičeve stranko v Zagrebu. Prišlo je do 100.000 poslušalcev. Pašičevci, Pribičevci in Žerjavovci so stavili veliko nade na ta shod in sicer v dvojnem oziru: organizirati so hoteli velike pretepe na ulicah in pričakovali so, da bo Radič tako govoril proti kralju in državi, da bo vlada, ki se opira nanj, morala odstopiti. Pa ni bilo ne enega ne drugega. Prvo jc preprečil notranji minister s strogimi protiodrodba-mi, drugo pa .je preprečil Radič, ki ni govoril Pašicu in Žerjavu na ljubo. p Nekateri stavki iz Itadičevega govora: Dobili smo pošteno, ustavno in parlamentarno vlado namesto vlade lopovov. Sklenili smo, da ^o pošteno podpremo, da more izvesti svoj program t. j. lopove v ječo, svobodne volitve in na to sporazum. Sprejem gojencev v konjiško podčastniško šolo v Subotici. Konjička podčastniška šola v Subotici bo v septembru t. 1. sprejemala gojence. Reflektanti morajo svo-jeročno spisano prošnjo poslati komandantu omenjeno šole v Subotici. Prošnji je priložiti dokumente, iz katerih je razvidno: 1.) da je prosilec državljan kraljevine SHS (domovnica, 2.) da ni mlajši od 17 in ne starejši od 21 let (krstni list), 3.)da je dovršil vsaj štiri razrede ljudske šole (šolsko izpričevalo), 4.) da je lepega vedenja in nekaznovan (nravstveno izpričevalo), 5.) da mu je vstop v šolo dovolil oče ozir. varuh (to potrdilo mora biti od županstva potrjeno) in 6.) da ni oženjen (potrdilo cerkvenega ali občinskega oblastva). Prošnjo, kakor tudi priloge je treba po predpisih kolekovati. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 20. septembra 1924. Vsi prijavljeni kandidati se morajo osebno javiti komandantu podčastniške šole v Subotici dne 1. oktobra t. 1. ob 7. uri zjutraj v svrho zdravniškega pregleda. Ce se kandidat ne sprejme, se mu da v šoli brezplačna ^vozovnica za povratek do njegovega bivališča. Sprejemnega izpita ni. Šolski tečaj traja 2 leti. Po dovršeni šoli se uvrste gojenci kot podnaredniki v konjiške polke. Vprašanje: Koliko razredov gimnazije mora dovršiti rekrut, da ima pravico do dijaškega roka. I. A. J. Odgovor: Za priznanje dijaškega roka se zahteva, da ima dijak najmanj dovršenih šest razredov gimnazije ali realke. — Sporazum ni gulaš, ki ga dobiš v 10 minutah. Ali že poprej je treba zrušiti gnoj, ki so ga nanosili in zvozili v šestih letih na kup, je treba napraviti gaz, da se lahko pogovorimo s Srbi kot bratje in ljudje. — Strahu ne poznamo, a blaznosti se varujemo. Pravim, da je bila ruska revolucija potrebna, toda — hvala Bogu — mi je ne rabimo. — Trosimo milijarde, n vojaki so razcapani, uradniki lačni, ceste slabe. — Mnogi sosedje so 6e nori; vemo, da je potrebna obramba. Srbi so junaki, a Hrvatje niso strahopetci. V obrambo naših skupnih meja moremo postaviti petmilijonsko armado, ki ji nihče ne bo dorastei. Ali rožljanje s sabljo je norost, zlasti ko Anglija tega ne dela. Sablja spada v vojašnico, v življenje pa: plug, pero, knjiga in svobodna beseda. p Kadičevci stopijo v vlado. Ker je radi osredotočenega naskoka celotne liberalne in radikalne kompcije na sedanjo vlado potrebno, da se vlada še bolj utrdi, so Hadičevci sklenili stopiti v viado. Dobe nekaj ministrstev, med temi tudi kmetijsko. Radikali in liberalci, ki so za trdno računali, da bo vlada pretekli petek gotovo padla, so silno iznenadeni. Baje je tudi kralj sam izrazil željo, naj Hadičevci stopijo v vlado. p Nameravani napad na Hudiča. V Zagrebu so zaprli dva mlada človeka, ki sta nameravala napad na Radiča. p Ponesrečeni načrti. Pašičovci in Pribičevci so hoteli s pomočjo nekaterih častnikov s silo polastiti se vlade. Toda višji častniki in Srbska narodna obrana niso hoteli iti na to. To veleizdajalsko početje bo prišlo pred narodno skupščino. p Vladno obtožnico proti bivšemu ministru dr. Lazi Markoviču so poslanci že podpisali. Obsega celo vrsto goljufivih dejanj. Tako n. pr. da bodo naši čitatolji imeli pojm, kako državo goljufajo, evo en primer: Markovič je naročil pri neki tvrdki 3 milijone komadov neke tiskovine, komad po Din 2.55, dasi je bilo najnižja ponudba 50 par. Torej je država morala plačati do 25 milijonov kron preveč. Seveda vseh milijonov ni obdržala tvrdka zase. p Narodna skupščina se sestane začetkom oktobra. p Izid občinskih volitev v Begunjah pri Cerkljah. SLS 120 glasov in 11 odbornikov; Gospodarska skupina 22 glasov in 2 odbornika, Kmetska delavska stranka 41 glasov in 4 odbornike. Vseh volivnih upravičencev je bilo 330, od katerih pa se je volitev udeležilo samo 183. NAŠIM RODBINAM priporočamo nalo domačo Kolinsko cikorijo, izvrstni pridatek za kavo. Schicht Pran Schichtooo »Jelen" je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah Pravo samo z imenom „SChiCil£" in znamko „JslEi«"! 5 T V nedeljo dne 21. septembra 1924 po-poMne priredi Okrajni odbor SLS za kamniški pol. okraj v Kamnika LJUDSKI TABOR NA HOMCU, na katerem bodo poročali ljndski poslanci o na*em političnem, narodnem in gospodarskem potoiajn. Ker je te tabore zasnoval naS nepo-ttbni dr. Krek. ras vabimo od bi i m in da- Slovenca svobodnega na svoji zemlji. Odbore Kmetskih zvez opozarjamo, da M ndeležij« tabore v čim vetjem Število. n Vrhniška >K metih* It«««' vabi svoje člane na zbor uupnikov SLS v nedeljo dne 21. t. ni. v dvorano Rok dom«. Ker »c bodo obravnavale sila važne stvari, prosim polne udeležb«. — Tajnik. n Dijaštva ia »tamen! Opozarjamo Vas, da lat ljubljanska podružnic« iSov dijaške zveze« naalove gospodinj, ki to pripravljene sprejeti dijake ozir. dijakinje na stanovanje s brano ali brez hrane Informacije te dobe v Ljubljani, Ljudski •lom, II. nadstropje vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 18. ure. Istolau so ns rapolago naslovi Inštruktorjev. n Ježiea. V nedeljo ob 3 popoldne priredi kat. izobraževalno društvo veliko javno tombolo. Med dobitki «mo opazili vrečo »oke, blago ?jl obleko, pnevmatiko za kolo in polito lepili in praktičnih stvari. Tudi koStrun še pride. Tablica stane samo 2 Din. Gotovo ne bo nihče zamudil poizkusiti sreč«!. Tombola se vri i pred društvenim domom. Dobitki ho«lo razstavljeni v nedeljo dopoldne v Društvenem domu. n IJrezovira pri Ljubljani. Pevski odsek iiobraž. društva uprizori v nedeljo dne 21. septembra na Viču v dvorani Kat. iznbr. društva dramatično predstavo :Mrak«, dra-uio iz svetovne vojne v treh delih z gostovanjem f■ Edvarda Grcgoiina. člana Narodnega gledališča v Ljubljani. Začetek točno ob t. »ri zvečer. n Driavua kmetijska šola na Grmu OJov.o jiie-.to) naznanja, da je rok za vlaganje prošenj za Šolsko leto 1924/25 podaljšan ao 1. oktobra t. I. — Opozarjamo kmetovalce, da jc prilik« za izobrazbo kniet*kik sinov izredno usodna, ker so vzdrževalni stroški določeni sani o na 75 Din mesečno in se bodo šolali učenci skoro zaetonj. Dosedaj jc izpraznjenih ie nekaj mest v obeh zimskih tečajih, zlasti so pa še na razpolago brezplačna mesta v eeloletni šoli. Slovenski kmetje! Nc zamudite priložnosti in pošljite svoje sinove v kmetijsko šolo! Ne zaprite jim vrat v boljše življenje, kot ga imate sami; odprta so jim na stežaj, da s strokovno izobrazbo dosežejo lepšo bodočnost. n Ravnateljstvo državne kmetijske Sol* »» Gnuu ia gospodinjske Ul« t ftmibelu javlja interesentom, da je za vstop v zimski oddelek na kmetijski doli na Grmu ie dovolj prosilcev, istotako je popolnoma zasedena tudi gospodinjska šola v fjmi-helu in se ne sprejemajo prošnje za ta zavod več. V celoletnem oddelku kmetijske šole oa Grmu je pa še dovolj mest na razpolago in se vabijo zlasti Mladeniči iz vinorodnih krajev, da vlagajo prošnje za vstop v celoletno šolo. Učenci se v celoletni šoli dosti več naučijo kot v zimski, ker vidijo vsa dela v gospodarstvu tudi praktično iz rajati, Česar v zimskem času ni. Prošnje je vlagati do 1. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu šole. n Begunje, Gorenjsko, Ker pride letos sv. Matevž na nedeljo, zato bo običajni romarski shod pri sv. Luciji Podgoro 28. sept. n Sv. Jošt nad Kranjem. V nedeljo 21. septembra bo glavni romarski shod tukajšnje božje poti — čežčenje Žal. Matere Božje. Spovedovalo se bo v soboto od 4. ure dalje, v nedeljo pa od 5. ure na-(Dalie glej t naslednjem »tolpeu spodaj I) Spori Donrcm^ VRHNIKA. (Občinske zadeve.) V nedeljo dne 14. t. m. je bila t občinskem svetu vrhniškem volitev upravnega odbora občinske hranilnice. Izvoljeni »o sami pristaši SLS, če tudi je bivši ravnatelj (SKS) Verbič raztrgal zadnjih 14 dni gotovo dvoje podplatov z namenom, da bi si zasi-gural večino. Tudi zakulisno vabljenje na-lib pristašev mu ni pomagalo. Naši možje so spoznali ob pravem času, zakaj se tako trudi g. Verbič. Zdrknil je iz ravnateljskega mesta, morda še kaj pride. Na isti občinski seji so bili dovoljeni večji krediti za šole r Ilevkah in Llgojnl, sa eesto Horjul—Vrhnika za po poplavi prizadete Pograjee in še več drugih manjših kreditov. S temi krediti ne bodo naši občani prav nič več obremenjeni, ker so te svote vse Ue bile prihranjene. Vidite, gospodje, tako se gospodari! V npdeljo dne 5. oktobra priredi Kat. VODICE. (Sadjarska razstava.) Podrniniea iSadjtrtkega in vrtnarskega dr». žtva« t Vodicah priredi dne 5. in 6. oktobra t I. sadjarska razstavo v dvorani >Kat. iiobr. druživa«. Člani sadjarske podružnice so dolini udeležiti te raistave i gotovo količino tadja, vabljeni p« to todi nečlani, da t čim večjem številu razstavi}« svoje sadje. Glede obiranja in spravljanja sadja opozarjamo, da te točno d rti te aavodil, ki so bila po-dana na zadnjem predavanju t šoli. Najkasneje d« 25. septembra naj javi veak Man pa fadi nečlan odbornika v svoji vati ali te bo udeležil razstave • sadjem in koliko vrst sadja b« razstavil, nadalje, koliko kg sadja b« imel približna od vsake razstavljene vrste na prodaj. V tvrh« t« natančnejših pa-jatnil glede obiranja ia spravljanja sadja ter glede sadne (atslnve sklicuje od bor »ostanek vseh sadjarjev t nedeljo, dne 21. t. m. v društveni mali dr«, rani popoldne p« nauk«. P« sestanku je odborov* seja: ker je tele tižna, naj ailiče ne manjkA. Odbor. "v-"".'>"' «3 * "3* TW. tt ■■'M*'- j H '* T ' "v . . • ; Jg;J Povodenj v Puštulu. Razdejana hiba in hlev posestnika Pavla Kristaim. Otroka je voda odnesla, žena se je e težavo redila na drevo (zaznamovano s križ cem), kjer jo je drugo jutro dobil mož. društvo rokod. pomočnikov na Vrhniki dve predstavi v prid po poplavi prizadetim Po-grajcem ln Crntvrhntčanom. Za šolskega upravitelja je bil imenovan ?:. Janez Štrekelj, član Slomškove zveze, skreno čestitamo! prej. Ob tej priliki se sprejemajo tudi 'novi udje v bratovščine Za. Matere Božje. n Vojni invalidi, vdove in sirote Iz Ljubljane in okolice. Vaša dolžnost je, da se udeležite velikega invalidskega zborovanja, ki se vrši v nedeljo dne 21. septembra t. 1. ob 8 v restavraciji tMrak« na Rimski cesti. Ob tej priliki bomo »adnjio z odločno besodo zahtevali uzakonitev invalidskega zakona, da bo enkrat konec našega bednega življenja. Odbor. n Udruicnje vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani, javlia svojemu članstvu, da so uradne ure v pondeljek, sredo in petek dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 1B. do 17. ure, v lordi, te-trtek in soboto pa od 9. do 14. ure. KOČEVSKI OKRAJ. (Dohodninski davek.) V našem okraja s« iu i dohodnino tako prj-ri(< v unovui ov • " "■■**•" "--»j. tisnili, da j« joj. Pritožb je vse polno. Catimo tudi, da dohodnina pri aas ai pravično raideljent. tlanec ftkulj je t tej tadevi posredoval pri linanč« delegaciji v Ljabljani ia nastopil proti takemu M* čina predpisovanj* tako ogromnih davčnih Delegacija je obljubila, da se bo posebej Se tanj" mala ta prisive, ki t« vloženi proti odmeri dohat davka iz kočevtkega okraja. Kor so mnogi i«®"-dili rok za vlaganje priliva, e« bo v resnih slu«; jih dovolilo že naknadno vlaganje prilivov »oper odmero dohodnine. V bodoče je potreba, da fiM Vedno najnovejše volneno blago za ženske obleke ln bluz« A. A E. SKABERNE - Ljubljana, Mottni trd pravočasno vloži priliv r Ljubljano. Upamo, da eo bo nekaterim, ki so preveč obdavčeni, kaj moglo pomagati. Z JEZICE PBI LJUBLJANI. (Zaprt most.) Županstvo občine Jelica naznanja, da bo v soboto 20. t m. most če« kamnlškok železnico v Sav-Ijah radi popravljanja za promet zaprt. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. (Odgovor »Domovini«.) Slučajno sem dobil v roke »Domovino« fnaj-bolj umazani slovenski list) z dne B. IX. 192*, kjer hože neki nepodpisani dopisnik prati obsojen« sokole in blatiti Orle. Ker sem podpisani tajnik prosvetnega društva ln Orla, sem prisiljen, da odgovorim na zlobno setavljeni dopis v »Domovini« in povem resnico. Poglejvu si, g. dopisnik ls oži v oči I AH imate pogum, da vse dokažete, kar ste napisali? Odgovorite in s imenom navedite, kateri član Orla i« bil v zadevi Skodelj Alojzija obsojen, kdaj, kje in koliko je dobil zapora oziroma denarno globe. Daljo dokažito, kateri večer, ob kateri uri je Skedelj Alojzij kričal po Št Jerneju »aut biksc in kdo ga je slišal. Dolj mirnega fantu, kot je U, si sploh no morete misliti. Končno pa dokniite, da jo H. načelnik Orla in P. načelnica Orlic ali pa vsaj, da sta člana Orla iziroma Orlice, Dokler tega ne dokažete, Rte v mojih očeh lažnive?! — Kovači* Anton, kaplan. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. (Občinski volitve.) Kakor znan« se pri nas občinske volitve ras-voljavljene in xe bodo vršil« nore dno 16. novembra. Pri sadnjih volitvah so nastal« neke razprtij« med pristaši SLS. Ta se pri prihodnjih n« sme več zgoditi. Moije in lantje, volUci občine St /ernej, pogovorit« se med seboj v vsaki vasi, koga fcočot« ia kandidata pri prihodnjih občinskih volitvah na listi SLS. Izborit« si tndi župana, ki naj kandidira na listi SLS in k« borna prišli skupaj, se bom« lepo pogovorili In sestavili kandidatno listo SLS. Nasprotniki bode napeli vse sil«; pijač« in gulaiev bode dovoljl Poslulite s« onega ali drugega, a volit« pa po svojem prepričanju. Naj imajo liberalni trgovci in blrtje jvojo stranko, naj ima t« aii eno im«, program je --ednj isti — kmeta odirati. Z> vndajmo se, da je nas v občini W% ali ve morda voč, kl si s žuljariml rokami služimo svoj vsakdanji kruh. In mi bi se naj dali komandirati tej peščici liberalnih pijavk ali jih še celo volili? Ali nuj nas komcudlra tujec »generak liberalnih mogotcev? Skoro v vseh občinah krškega okraja so se niresll liberalnih mogotcev, da še celo r mestih, in mi jim pa naj izročimo obilno v rok«. Naj bode ta ali eni župan od nasprotne ktranke, ne bode on župan drugače kot na papirju, rodil bede vse delo general liberalcev, ne na korist kmetov ampak sa koristi liberalnih trgovcev. Občin« ima nekaj čez 100.000 K v hranilnici in po tom se liberalcem silne ced«. Kaj nameravaj«, ako dobe občino v reke, jo itak vsem znano. Zatorej, možje in lantje, nn (lolo, drvimo skupaj in zmaga b« naša! — Volile-. KRIŽE NA GORENJSKEM. (OrjunsUo-gasilska veselica.) Dno 31. avgusta je bila v Pristavi veselica tukajšnjega gasilnega društva; končala se jo s ponesrečenim govorom g. načelnika Piiulina šele v ponedeljek, ko so delavci šli v tovarno. Veselični prostor jo bil okrašen z zelenjem in s slavoloki. Na njih so sc pa blesteli orjunsko-sckolski napisi »Zdravo«. Na vseh gasilskih veselicah je po slavolokih RSMtilskl pozdrav »Na pomoč!?, pri nas tega ni bilo, Zakaj ne? (i. Pičulin hoče s takim početjem npo-ljati med naše gasilstvo nov pozdrav, ki bi bil nje-niu — glavnemu agitatorju zn Žerjava in Pribiče-riča _ najbolj všeč. Ker so g. Pičulin s takim ponosom šteje med inteligenco — drugi ga imajo za popčka — naj bi imel vsaj toliko takta, da bl s svojo brezobzirnostjo ne žalil prepričanje avojih so-»aščanov. Pilo in plesalo se je — kakor že rečeno — do jutra. V ponedeljek dopoldan ao si nekateri gasilci z načelnikom vred privoščili še pečenega ko-štrunčko. Koštruučka so šo v ponedeljek zvečer Pridno zalivali s vinom. Ob društveni ustanovitvi jo bila želja vseh, naj bo društvo res popolnoma nepolitično, v zadnjem času pa se naši Člani niti ne obveščajo o sestankih. Vodje cele akcije sto gg. Pičulin in Potočnik. Moža menita, da sta deležna žo '»o časti, ki je more dobiti n« sonvlji. Sušite faboika in hruške. Razen češpelj in sliv je letos izvečine obrodilo vse drugo sadje. Posebno veliko je ponekod jabolk in hrušek. Prav mnogo tega daru božjega se bo prodalo, mnogo se ga bo predelalo v sadjevec in precej — zlasti slabejšega — bo šlo v sode in kadi za žganje. — Koliko se ga bo pa posušilo? Malo, ponekod niči — Zakaj pa ne? — Vzrokov je mnogo. Nekateri fci radi, pa ne morejo, ker nimajo prilike, zlasti potrebnih priprav, drugi bi lahko, pa nočejo, ker mislijo, da jim sadjevec in žganje več vrže, oziroma več zaleže. Glavni vzrok pa je, ker se suho sadje premalo ceni in premalo upošteva njegova vrednost kot živilo in kot izborno sredstvo za napravo zdrave pijače. Žalosten pojav je to med našim kmečkim prebivalstvom. Vse tišči za alkoholnimi pijačami, s pomilovanjem pa se obrača od hruševke in k r h 1 j e v k e, ki so jo naši pradedje tako čislali. Pameten gospodar pa nikakor ne bo kar na slepo posnemal novodobnih slabih razvad. In baj pri uporabi sadja mu bo prav hodilo, ako se drži starih navad 3vojih prednikov, ki so ob vsaki dobri sadni letini nasušili toliko sadja, da so ga imeli dovolj za d v e leti, kajti so vedno računali, da za dobro letino pride navadno slaba. Jabolka ln hruško so za sušenje jako pripravno sadje, ker 89 posuši skoro laže nego češplje in je domača uporaba suhih jabolk in hrušek bolj mnogo-stranska nogo suhih češpelj. Jabolka sušimo navadna zrezana na krhlje. Ako sušimo boljše sorte, ki so popolnoma zrele in vležane, ter ako jili še lepo pripravimo (otrebimo ali olupimo), dobimo trpežno, lepo in zelo okusno robo. Še lepši izdelek pa dobimo, ako jabolka olupimo, izpahnemo peščice in zre2ana na krož-k e posušimo. Taka suha roba se tudi lahko razmeroma drago proda. Drobnejše hruške sušimo navadno cele. Moštnice morajo biti medne. Debelejše žlahtne hruške bi se cele sušile prepočasi, znotraj bi lahko ostale sirove.. Zato jih pa čez muho in pecelj razpolovimo ali razrežemo celo na štiri kose. Hrušek navadno ne lupimo, ker njihova koža ni tako neužitna kakor pri jabolkih. Kje pa naj sušimo? Tudi rešitev tega vprašanja ui tako težka. Treba samo dobre volje in smisla za koristno stvar. Za domačo potrebo je povrni prilika za sušenje. 2e v peči, na štedilniku in na peči se nasuši lahko prav mnogo sadja, ako se izrabi vsaka prilika. V peči posušeno sadje velja za posebno okusno. Kdor hoče pa pripraviti kaj več suhega sadja, morebiti tudi za prodaj, naj suši pa v sušilnici. Ce še nima svoje, jo ima kdo drugi v vasi, ki je ne rabi sam celo jesen. Sicer je pa za vsako večjo kmetijo, ki ima kaj več sadnega drevja, majhna brezdUnna sušilnica tako potrebna, kakor hlev ali kako drugo poslopje. Saj sušilnica pride prav v našem mokrem podnebju tudi za druge poljske pridelke. Kako lepo in hitro se posuši v njej koruza ali kako drugo žito. Sploh, karkoli razen trave je treba hitro posušiti, da se ne pokvari, denemo v sušilnico, pa je rešeno. Za nove sušilnice je sedaj seveda prepozno. Mnogo pa bo pridobljenega, ako se bodo pridno uporabljale vse že obstoječe sušilnice. Treba jih je le primerno pripraviti in katero tudi preurediti. Glavna činitelja pri vsakem sušenju sta primerna toplota in pa izmenjava zraka. Za prvo je navadno že poskrbljeno -7-1 včasih še preveč. Za drugo se pa redkokdo zmeni. Kdor pa ve, da more zrnk, ki se nahaja v sušilnem prostoru, sprejeti v sebe le gotovo množino vodnih hlapov, ki prihajajo iz sadja, in da sušenje popolnoma preneha, ko je zrak nasičen, tisti bo skrbel tudi za to, da se bo v sušilnici zrak izmenjaval (ventilacija). To se pri navadnih brezdimnih sušilnicah doseže prav lahko, ako naredimo spodaj skozi zid majhen predor za izstop zraka, zgoraj na stropu sušilnega prostora pa odprtino, skozi katero uhaja nasičen zrak na piano. Te odprtine je pa treba včasih povečati, včasih pa zmanjšati, zato naredimo za vsako primerno zaklopnico. S pazljivostjo in vajo se priučimo, kako je treba kuriti v sušilnici in koliko je odpirati zaklopnico, da se doseže ugodna ventilacija. Če hočete imeti pri sušenju sadja dober uspeh, upoštevajte sledeča glavna načela: 1. Za sušenje rabite tsto sadje, kl daje dobro suho robo. Nikar ne mislite, da je za sušenje tisto, kar ni za nobeno drugo rabo. 2. Sušite le popolnoma zrelo, godntf sadje. Drobiž, ničvreden izblrek, črvivo in celo nagnito sadje ni za sušenje. 3. Jabolka in hruške olupite in zrežite' šele tik preden jih denete sušit, sicer močno počrno in dobe slabo zunanjost. 4. Prehuda prvotna toplina neugodno' vpliva na potek sušenja. Izprva naj bo v sušilnici 50—60 stopinj C, proti koncu smo toplina polagoma poskočiti na 80, kvečjemu do 85 stopinj C. 5. Skrbite, da se v sušilnici izmenjava zrak. V zaprtem zraku se sadje kuha ali peče, ne pa suši. 6. Ne sušite sadja preveč. Dovolj jo suho, ako ne morete iz njega iztisniti soka, dasi je še volno. Sadje- ki ropota kakor orehi, je presušeno. 7. Sušite sadje le v brezdimnih sušil-, nicah. V dimu sušeno sadje ima majhn« veljavo. • B * V« ■ I • Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške oblek« A. * E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg It, njivo ali travnik, Ce ne bol podpisal, ne dobil ' ......... "' ■" fi* Razkuževalna sredstva za žita. Razkuževanj« žita proti glivičnim boleznim (snetjavosti) se bolj in bolj širi med umnimi kmetovalci, ki so sprevideli, da samo s tem smejo pričakovati zdrav pridelek in obilo letino. Niso pa vsa sredstva, ki jih dobimo v trgovini, enako dobra, vsled česar je umestno, če navedemo tukaj tiste lastnosti, ki jih tako sredstvo mora imeti, da bo tudi res učinkovito. Najvažnejše in najnavadnejše glivične bolezni žit, proti katerim rabimo razkuževalna sredstva, so: smrdljiva snetjavost na pšenici, prašna snet na pšenici, odkrita snet na ječmenu, odkrita snet na ovsu, snet na raznih steblih, bulava snet na koruzi. Dobro razkuževalno sredstvo mora na semenju se nahajajoče trose različnih tu navedenih glivic zagotovo uničiti. Ce ima to lastnost, potem se lahko uporablja tudi proti glivičnim boleznim pri pesi in pri stročnicah (fižol, grah). Dalje mora razkuževalno sredstvo biti tako jedko, da ne poškoduje tresov samo odzunaj na kožici, ampak mora prodreti v nje in jih popolnoma umoriti. V zemlji ne sme izgubiti svoje raz-kuževalne moči. Pa tudi njegova jedkost ne sme biti tako velika, da bi oškodovala klice semenja. Iz teh vzrokov se moramo pri namakanju žita v raztopini modre galice, ali pa še veliko boljše uspuluna natančno držati navodil. Najbolj gotov način postopanja je namakanje v določeni raztopini, manj gotov je škropljenje z raztopino razkuževalnega sredstva. Pri uporabi modre galice vzamemo pol kilograma galice na 100 litrov vode; pri uspulunu vzamemo Vi kilograma na 100 litrov vode. Pripomniti treba, da namakanje pospešuje tudi kaljivost semenja, in splošno je opažati, da s temi sredstvi namočeno semenje hitreje in enakomerneje skali. Gospodarska obvestita. CENE. g Trg z žitom. Položaj na žitnem trgu 6e v minolem tednu ni mnogo spremenil, izvzemši malega nazadovanja cen pšenice in moke vsled dviga dinarja. Koruza je ostala prej kot slej trdna v ceni ter je še v zadnjem tednu zabeležila povišek od 5 para pri kilogramu. Oves je zelo zanemarjen, cena istemu pada, ker z ozirom na njegovo Blabo kakovost ni najti odjemalcev. Povpraševanje po moki je malenkostno, ker se konzum vzdržuje nakupa v pričakovanju nadaljnjih znižanj cen. g Novosadska blagovna ^orza. Pšenica baška 355 do 362 Din; ječmen 340 do 350; oves 260 do 265; koruza baška Din 285 do 290; moki na bazi nulerce 550; otrobi ba-gki 180; fižol beli laški 460 do 465 Din. g Ljc olja tiska blagovna borza. Cene se razumejo, kjer ni drugače povedano, za blago postavljeno na postajo v Ljubljani, in sicer za 100 kg v dinarjih. Pšenica domača 375 Din; pšenica baška franko baška postaja 365; pšenica stara baška 430; rž baška franko baška postaja 290; koruza baška franko baška postaja 290; otrobi pše-nični, drobni franko štajerska postaja 220 do 225; moka pšenična, franko Vrhpoplje, baza nulerca 580; laneno seme 675; fižol >ribničan« 600, »prepeličar« 500, >manda-k>n« 440; krompir franko nakladalna postaja 110 do 220; suhe gobe, po kakovosti, srednje 42 do 50; jabolka, obrana, zimska la franko nakladalna postaja 140; seno Ia sladko, prešano, franko Ljubljana 75; vino belo dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu franko nakladalna postaja 710 do 800. g Les. Trami merkantilni franko meja 445 do 460 Din; deske monte franko meja 670 do 710 Din; hrastovi plohi, franko meja 1165 do 1200; bukovi hlodi Ia in Iia franko nakladalna postaja 240 do 255; drva suha bukova franko nakl. postaja 28 do 29; oglje vilano Ia franko meja 123 do 125 Din. g Trg z jajci. Pridelek jajc se je zman' šal. Na inozemskih tržiščih je trgovina živahnejša radi jesenske kampanje, zato so tudi cene začele rasti. V Švici plačujejo za zaboj pariteta Buchs po 200 do 205 švicarskih frankov. Zadnje čase so cene pri nas dra 17 do 18 odst. 150 Din, kalijeva sol 40 42 odst. 170 Din, kostni 8uperfosfat 18 do 20 odst. 190, rudninski superfosfat 16 odBt 120 Din, razklejena kostna moka 160 Din, apneni dušik 320 Din. g Gospodarska ivesa notira sledeče cen«; Gnojila: Superfoetat rudninski 16 odst. po 120 I)Ln. — Superfosfat kostni 18/20 odst. po 190 Din. Razklejena, bela kostna moka po 160 Din. Tomaževa žlindra 17/18 odst. po 150 Din. Kalijeva sol 40/42 odst. po 170 Din. Kajnit 12/14 odst. po 90 Din. — Krmila: Klajno apno po 4.50 Din., »rj manj Sem odjemu 6 Din. — Vinogradniške in -kmetijske potrebščine: Gumijeve trakove po 140 Din. Žveplo, dvojno rafinirano po 8.75 Din Trierji (čistilniki za žito) znamke >Heid MIA« po 2900 Diin, znamke »Herid MIB< po 2800 Din. Mlatilnice na rodni in gepeljni pogori 4500 Din. Mlatilnice na gepeljni pocron s siti in l-M-ij 5700 Din. Gepelji na 86 obratov 4500 Din. Gepelji na 24 obratov 4000 Din. Okopaloiki luou uin. cin 725—730 odst. pri odjemu celega barela 13 Din. — Nadalje imamo na razpolago vsakovrslni poljedelski stroji: čistilniki (pajtelni), slamoretul-ce, sadni mlini, plugi, travniške in poljske brane, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovani žeblji, gnojničjie sesalke, tehtnice, separalorji za mleko, zidarsko žlice, kladiva, bakreni kotli, lopate Povodenj v Puštalu. Hribernikova hiša v Puštalu. Žago je odnesla voda, ki je vdrla tudi v hišo ter odnesla celo kuhinjsko opravo, zasula klet in pokončala vse žito, na levi strani je betonski zid, od katerega je potok odtrgal 6 m dolg in 1 m debel kos ter ga odnesel. Malo spodaj so našli v nanošenem drevju truplo Jakoba Fojkarja, ki ga je votla odnesla z vozom in konji vred, ko se je vračal domov k Sv. Ožboltu. Dotični, ki je truplo našel, je nabiral drva in misleč da vleče omajeno vejo je potegnil za komolec mrtvega Fojkarja. nekoliko popustile, od 1.75 na 1.60 do 1.65 Din. Za začetek septembra se je sicer računalo na dober odjem, ki pa ni nastopil v pričakovani meri. Nadaljne gibanje cen je zelo odvisno od vremenskih prilik. g Trg z mlekom in sirom. Odjem za mleko se je na dunajskem trgu nekoliko povečal. Trenotno se od nas izvaža mleko po 8.50 Din franko meja. V Ljubljani se pa prodaja od 3.50—3.75 Din. S i r zelo dobro gre, tako da pride povečini še nedozorelo blago na trg. Polnomastni domači emendo-lec se prodaja po 42 do 45 Din. g Trg z umetnimi gnojili. Umetna gnojila notira jo sledeče cene: Tomasova žlin- za Stikat, vodne sesalke, kosilnice, kline reznice, brizgal niče za grozdje, sejalni strop, Pre " ležja itd. ŽIVINA. g Cene živine, telet in prašičev T Ljubljani. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 14 do 15,. voli rejeni Din » m 13.75, voli za vprego Din 12.50 do 13-W; biki rejeni težki Din 13.75 do 14.2.), bin lahki Din 12 do 12.75, krave rejene W 11 do 12, tclice rejene Din 12.50 do W teleta težka Din 19.50 do 20.50. teleta lažja Din 17.75 do 18.25, prašiči debeU Din 19 do 20, prašiči peršutarji Din & do 18.75, prašiči zaklani Din 24 do 25.. f Kupčija z živino, teleti in prašiči je na živahnosti zelo popustila. Kupci so postali precej izbirčni in so plačevali le za res dobro blago navedene cene. Vse cene je razumeti tako, da so pri ceni všteti tudi stroški doponov, dovozov in drugih pristojbin, ki jih mora prodajalec plačati v Ljubljani. Cene so v splošnem začele znatno padati, zlasti to pri goveji živini in prašičih, pri katerih ni bilo mogoče doseči zgoraj navedenih cen. Blaga se pa vsled padca ccn ponuja precej, tako da se je bati, da bodo cene še bolj padle. Dobro rejeno blago bo vedno še doseglo lepo ceno, zato ga ne kaže preveč ponujati. IZVOZ. Znižanje izvozne carine na žito. Dne 11. t. m. je stopilo v veljavo znižanje izvozne carine na pšenico od 20 na 16 Din pri 100 kg in na rži od 20 na 10 Din. Obenem je ukinjena izvozna carina na pše-nični zdrob in na pšenično, rženo, ječ monovo, ovseno in koruzno moko. g Iznos denarja v tuje države. Finančno ministrstvo je v zadnjem času na-redbenim potom znatno olajšalo doslej veljavne predpise glede iznosa denarja. Potniki smejo vzoli sedaj v vso države po 2000 Din v naši valuti. Poleg tega pa še na Francosko 6000 francoskih frankov. V države, katerih valuta je višja od francoskega franka se sme poleg 2000 dinarjev vzeti protivrednost od 6000 francoskih frankov v denarju dotične države; a v države, katerih valuta je nižja od francoskega franka, sme potnik poleg 2000 Din vzeti protivrednost od 3000 franc. frankov v valuti dotične države. V Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo, Poljsko in Rusijo se sme omenjena protivrednost od 3000 franc. frankov vzeti v vsaki valuti. Tečaj franc. franka se računa po državnem tečaju, ki ga objavlja za vsak mesec naprej inšpektorat finančnega ministrstva. Ako potuje potnik v več držav, med katerimi je ena z valuto višjo od franc. franka, sme poleg 2000 Din vzeti lc protivrednost 6000 franc. frankov, ako pa potuje v več držav z nižjo valuto, sme poleg 2000 Din vzeti le protivrednost 3000 franc. frankov — torej v vseh primerih toliko, kolikor sme vzeti za eno državo. RAZNO. g Izenačenje davčnih zakonov. V finančnem ministrstvu zbirajo materijal za osnutek novega davčnega zakona, ki bi veljal za celo državo. Pričakovati je, da bo osnutek novega zakona predložen obenem s predlogom proračuna skupščini. gZakon o poljedelskem kreditu. Dne 13. in 14. t. m. je kmetijski minister g. dr. Kulovec sklical posvet za končno ureditev načrta zakona o poljedelskem kreditu. Posvetovanje je otvoril g. minister osebno, ki jc v svojem nagovoru povdarjal, da je namen posveta ta, da se zedinijo v načelih glede teh kreditov. Za predsednika je bil na predlog g. ministra izvoljen načelnik poljedelskega ministrova Stojkovič, za podpredsednika pa 'Mihajlo Avramovic. predsednik Stojko- vič ie nato podal zgodovino poljedeljskih kreditov in navedel načrte bivših mini-stroy Jankoviča in Puclja ter načrt, ki £a 3° izdelala Zemljoradniška banka. Podpredsednik Avramovič je podal zgodovino poljedelskih kreditov v evropskih državah, zlasti v Nemčiji in Bolgariji. 1 ovsod je tozadevna državna akcija propadla, zadružne akcije, uvedene s pomočjo države, so pa vspele. Vsi udeleženci so se izjavili za osnutek Zadružne banke, ki bi mogla delovati z Zadružnimi Zvezami. Odločno pa so se izjavili proti Državni Zemljoradniški banki, ki bi delala s posameznimi osebami po svojih podružnicah in agencijah. Dr. Basaj je v svojem govoru zagovarjal stališče zadružništva, ki je edino poklicano in sposobno, da to vprašanje reši v prid poljc- čakovanega uspeha. Nekatere pokrajine se sploh odtegujejo zavarovanju pri državnih ustanovah in se rajši obračajo na privatna društva. Iz tega položaja misli kmetijsko ministrstvo najti izhod v preureditvi dosedanjega zakona, ki naj bi se oslonil na novo osnovo zavarovanja. Najprikladnejše zavarovalne ustanove bi bile državne ali mešane, pri katerih bi bila odrejena stroga državna kontrola. V tem oziru bi moglo služiti za vzor zavarovanje, ki ga je Bavarska uvedla 1884. 1., ki je bilo potem tekom časa zelo izpopolnjeno. Bavarska je vpeljala drž. zavarovanje. Četudi je ta dežela zelo podvržena vremenskim škodam, vendar ni nosila nobenih doplačil, ker so premije same pokrivale škodo. Povodenj v Polhovem gradcu. Zemeljski plaz v Mačkovem grabnu. delstva. Minister dr. Kulovec se je tudi izjavil za osnutek Zadružne banke. Za vse potrebe vseh poljedelcev ni mogoče dobiti kreditov, ampak le za one, ki so najbolj napredni in člani zadrug. Država mora ustvariti pogoje, da se more vsakdo poslužiti kreditov v zadrugah, ki so vsem pristopne in nikogar ne izključujejo. Posvet je trajal dva dni in prišlo je do važnih sklepov v tem za naše kmetijstvo tako perečem vprašanju. Prihodnjič objavimo sklepe tega posveta. g Zborovanje vinarskih strokovnjakov. Na poziv kmetijskega ministra so se dne 15. in 16. t. m. sestali v Belgradu v poslopju državne razredne loterije vinarski strokovnjaki, trgovci z vinom in vinogradniki, da se pomenijo, kako od- Somoči stalni vinski krizi v naši državi, konference se je udeležilo nad sto interesentov, ki so obravnavali vzroke vinske krize in stavljali različne predloge, tako ji odpomoči. g Zavarovanje proti toči. Dosedanja ureditev tega vprašanja ni pokazala pri- Per«Cni prsteni 14 kar. zlato 6 kar. zlato omerik. dublč vedno v zalogi r. ČUDEN Ljubljana, Prešernova 1 &elenburqova 7 Zobotehnik JOŽEF Ž1BERT KAMNIK — ordinira od 8 do 12 in od 2 do 5, v nedeljah in praznikih od 9 do 11 dopoldne. EDSPODirun m?--^P POSVETU m._^_^ Avstrija. 11. t. m. je izbruhnila pri naši državni sosedi velika kovinarska stavka. Vsi obrati, v katerih se prideluje železo in druge kovine, so stopili v stavko. Samo na Dunaju stavka 60.000 delavcev, vseh stav-knjočih pa je nad 100.000. Boje se, da ne izbruhne generalna (splošna) stavka. V. zasedanje društva nnrodov. 8. t. m. zvečer so je pripeljal v Ženevo avstrijski državni kancelar dr. Seipel skupno z zunanjim ministrom dr. Griinbergerjem in s finančnim ministrom KienbOckom. Takoj naslednji dan jo imel dr. Seipel daljši razgovor z našim zunanjim ministrom dr. Marin-kovičem in s trgovinskim ministrom dr. Šu-menkovičem. Vsega skupaj je bilo doslej v Ženevi že 15 ministrskih predsednikov, kar izpričuje, kako veliko važnost polagajo vse države na to zasedanje. 9. t. m. je govoril na glavni seji ogrski zastopnik grof Appony, ki je dejal, da je trianonska mirovna pogodba obvezala Ogrsko, da se razoroži in da so je pri tej priliki storila svečana obljuba, da se bodo razorožile tudi drugo države, kar sc pa ni zgodilo. Appony je še dejal, da ni pravično, da je Ogrska popolnoma razorožena, njeni sosedi pa, da so oboroženi do zob. Njegov govor jo bil sprejet zelo nesimpatično, kar so jo videlo tudi iz ostrega odgovora predsednika Društva narodov. 10. t. m. je na seji med drugim govoril tudi bolgarski zastopnik Kalfov, ki se je izrekel za razorožitev in za vzpostavo meddržavnega razsodišča. 11. t. m. je zapustil Ženevo naš zunanji minister dr. V. Marinkovič skupno s trgovin, ministrom Šu-ir.enkovičem. Ob svojem povratku v Belgrad je zunanji minister izjavil časnikarjem, da obstoji živa potreba, da ustanovi naša država v Ženevi svoje stalno zastopstvo, kar bo on z dovoljenjem parlamenta prejkomogočo storil. Kur so tiče Malo an-tante jo dr. Marinkovič dejal, da uživa v Društvu narodov velik ugled; njen vpliv ni nič manjši od vpliva velesile. V Ženevi so so bili tudi dogovorili, da bodo jugoslovanski parlamentarci posetili francoske parlamentarce. Francoski parlament, ki se uo v kratkem setal, bo določil dan obiska. Ob tej priliki bo priredil franc. jugoslovanski odbor v Parizu slavnost, kateri bo predsedoval Herriot. Kmalu nato bodo franc. parlamentarci vrnili našim obisk. 0 malim a napravi stroškom i najboljšo Vam w brano! FRANC ERJAVEC, »PRI ZLATI LOPATI«, trgov, z čeleznino, LJUBLJANA :i Vaivatorjer trg »ter. 7, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne želcz-rnne ter tudi prvovrstni dalmatinski »PORTLAND CEMENT« po nizki ceni. STREŽBA BOLNIKOV. Mazanje, vribavanje, masiranje z mazili in tekočinami naj se vrši točno po zdravnikovih predpisih, ki natančno določi kdaj naj se vrši in koliko množino mazila je treba jemati. Pri sredstvih, ki bi pustila madeže na posleljnin, ovij bolno mesto s tanko obvezo. Pri opravljanju telesne potrebe nudi bolniku kolikor moreš pomoči. Za bolnika, ki še lahko vstaja, imej v sobi nalašč za to prirejen stol. Ce ne more s postelje, imej pripravljeno plitvo nočno posodo, ki jo porineš podenj. Seveda ga moraš pri tem z eno roko pod križem privzdigniti. Rabljeno nočno posodo pokrij in takoj odstrani iz bolniške sobe, dobro pomij in pri nalezljivih boleznih tudi razkuži, tako pri tifusu, koleri, griži in škrlatici. Pri teh boleznih je treba odpadke razkužiti na ta način, da jih poli ješ z ena;:o množino apno-nega mleka. Tega si napraviš na sledeči način: En liter žganega apna deni v posodo in poškropi s tri četrt iitra vodo in mešaj, da apno povzame vso vodo in se spremeni v prah. Ta prah pomešaj s tremi litri vodo, a pazi, da te ne pošprica, zlasti, da ne pride v oči, ker je zelo jedka tekočina. Spravi jo v zaprto posodo in pred porabo dobro pretresi. Šele po proteku eno ure, ko so dodobra razkuženi jih zlij, najbolje v posebno jamo, kjer jih pokrij z apnom in pepelom. Ako bolnik no čuti svoje potrebe, pregrni podenj večkrat zloženo rjuho, ki jo moraš večkrat menjati, da ga vlaga ne peče. Na modroc ali blazino pa pregrni kos kaučukovega blaga ali povoščenega platna, da vlaga ne pride v celo posteljo. Bolnika, ki bljuje, dvigni, ali mu vsaj pridvigni glavo. Za tak slučaj imej pregr-njeno posteljo in prav blizu kje široko skledo. Zelo neokusno je, ako zato rabiš nočno posodo, ker to bolnika še draži k bljuvanju. Skrbi zato in prigovarjaj bolniku, dn kolikor dolgo more zadržuje bljuvanje, ker ga to silno utrudi. Po bljuvanju osnaži bolniku usta in nos in osveži potem bolnika z malimi količinami hladilno pijače. Ako jo bljuvanje v zvezi z nalezljivo boleznijo, ravnaj z odpadki ravno tako kakor jo treba ravnati pri kužnih boleznih. Pri vseh teh poinočih pa moraš vedno gledali na strogo snago bolniške postelje, tal in sobine oprave. Poleg tega, da delaš škodo, tudi bolniku zbujaš gnus, ako postavljaš na mizo, kjer stoje zdravila, pijačo in jedi, nočno posodo, pljuvalnik in podobno. Vsako rabljeno žlico ali kozarec takoj umij. Ako bolnik kašlja, naj ne požira pljunka, ampak ga izpljune v pljuvalnik (navadno pokrita skleda z odprtino na sredi), ki naj bo do polovico napolnjen z razkužilo tekočino (2 odst. karbolovo, kre-olinovo al lizolovo raztopino, ki se dobe v drogeriji). Nikoli pa naj ne pljuje v roboc. Ako pljuje v pljuvalnik z žaganjem, jo treba pljunke in žaganje vsako jutro in pa vsak večer, ali še večkrat sežgati. Pri sumljivih boleznih pa na zahtevo zdravnika shrani odpadke do njegovega prihoda, da jih pregleda. ZRAČENJE STANOVANJA. V zaprtih prostorih našega stanovanja so zaradi dihanja, pri katerem rabimo kisik iz zraka, zrak zelo hitro pokvari, zlasti še zato, ker izdihavamo ogljikovo kislino, ki so na ta način v velikih množinah nabira v zraku in jo za naša pljuča naravnost škodljiva. Poleg tega pride v zrak našega stanovanja tudi še izhlapevanje telesa, vzduh in duhovi raznih stvari, ki so v stanovanju in noprijetna toplota, ki se zaradi vsega tega proizvaja. Zato slišimo večkrat, da je tu ali tam slab zrak. Toda navadno govorimo o tem, če nas no9 opomni na to, a takrat jo navadno že višek slabega zraka. Treba je, da slabi zrak pogosto izmenjamo z dobrim, t. j. da zračimo. Navadno nobena hiša ni tako dobro zidana, da bi ne imela v zidu, ob oknih in vratih in pri i>eči kakšnih malih odprlin, toda to ne zadošča za vsakdanje prezračonjo, ker ne prihaja po njih dovolj svežega zraka. Zato je treba zračiti na ta način, da otipromo okna in vrata, ker se b kratkim prepihom najhitreje izpremeni zrak. Za to zadošča že par minut, dočim je troba le od ene strani dalje časa zračiti. Zračiti je treba vsak dan, poleti in pozimi, ker človek nujno potrebuje zraka za dihanje. Vsakdo je že lahko občutil sam na sebi v polni cerkvi ali na velikem shodu, v 'zaprtem prostoru, kako težko je dihal, kako jo postajalo dihanje kratko, kako jo treba loviti sapo. Pogosto v taki gneči obidejo človeka take slabosti, da se onesvesti; ko ga pa prineso na sveži zrak, pa je kmalu zopet dobro. Clm več ljudi jo v enem prostoru, tem bol j je treba zračiti. NI pa se treba bati, da pride mrzel zrak v sobo; saj se kaj hitro segreje in vsaka gospodinja se lahko sama prepriča, da jo pozimi, ko je dobro prezračila in potem zakurila peč, v sobi mnogo gorkeje kot pa pred zračenjem in naj bi bila peč še toliko gorka. Slab in prenasičen zrak se namreč ne segreje, dočim se svež in čist zrak prav hitro ogreje in občutimo veliko prijetnost po vsem telesu. Zato ne zabij v jeseni oken za celo zimo! Ne zasipaj že ob prvem mrazu špranj na oknih % njem, da ja potem ne moreš oken več odpreti! Drži se pravila, da zračiš vsak dani Tudi želodec zahteva svojo vsak dan in 9<> po večkrat; kako moreš odreči pljučam, ki so neobhodni del tvojega telesa, kar potrebujejo? Dobro in poceni ae kupuje y manufakturni trgovini A. A E. SKABERNE Ljubljana, Mestni tri LI5TCK Kolikokrat in kako dolgo je treba zra-črti zavisi od letnega Saša, od Števila oseb, ld so v enem prostoru, pa tudi od svetilk in peči, ki gor6; kajti tudi te jemljejo iz zraka kisik za gorenje, kakor človek za dihanje. Vsekakor je treba spalnico, v kateri so ljudje tudi čez dan, zvečer še enkrat prezračiti; bolj zdravo je spati v mrzli sobi, kakor pa v slabem zraku. Čisti in sveži zrak je prvi pogoj za zdravo stanovanje. OTROKOM »ORLICA«. Priljubljeni mladinski list »Orlic« je s pravkar pričetim šolskim letom nastopil svoj V. letnik. Prva številka tega letnika, ki jo imamo že v roki, je živa priča, da bo >Orlič« tudi v tem letu ostal našim malim to, kar jim je bil doslej z vso svojo mikavno vsebino — poučni članki, pripovedovanja iz otroškega življenja, pesmi, igra, telovadne vaje, zlasti pa še »Vesela pošta« — zna >Orlič< seči mlademu bravcu in mali bravki v dušo. Da, »Orliča« ni treba več priporočati, ker se je v štirih letih svojega življenja sam dosti priporočil in ga naši mali že prav dobro poznajo — le opozoriti hočemo nanj tiste naše starše, ki morda že ne vedo, kako izvrstnega prijatelja svojim malim lahko najdejo v »Oriiču«. Zato naj se ne obotavljajo in naj lepi list takoj naroče. Izhaja vsak mesec začenši od septembra pa do konca velikih počitnic prihodnjega leta. Ves letnik pa stane samo JO Din za posamezne naročnike. Ako se pa naroči poa skupnim zavitkom vsa| 20 izvodov, pride le G Din na snega naročnika. Za naročbo vzemite navadno dopisnico za 2 K in jo naslovite na: Upravništvo »Orlifa«, Ljubljana, Ljudski dom. Na drugo stran napišite naslov naročnika ali naročnice. To zadostuje. V prvi pošiljatvi boste našli poštno položnico, s katero boste poravnali malenkostno naročnino. — Torej, modri starši, še enkrat vam kličemo: »Orliča« vašim otrokom! krompir s paradižniki. Olupi in zreži na kocke dva debela Krompirja, deni v kozo eno žlico masti, eno drobno na listke zrezano čebulo in Rep paprike. Ko se čebula zarumeni? prideni pripravljeni krompir. To praži med večkratnim mešanjem 10 minut; osoli in zalij z Vi litrom vode, v kateri si prevrela srednje debel paradižnik, s pretlačenim paradižnikom vred. Kuhaj »rompir do mehkega ter ga postavi samega z zabeljenim fižolom na mizo. Seveda se prilega tudi košček mesa zraven. krompir v polivki svežih kumar. Olupi srednje veliko kumaro, na-trhljaj jo ali zreži na listke, deni jo v skledo, polij s par žlicami kisa in malo OBoli. Tako pripravljeno kumaro pokrij in postavi 1 uro v stran, da zvodeni. Medtem napravi prežganje iz 4 dkg masti in 3 dkg (za eno žlico) moke, ki mu pridaj drobno zrezanega peteršilja in čebule. Nato kumaro ožmi in jo stresi v Prežganje, da se duši 10 minut. Nato Potresi s poprom in zalij z % litrom vo: ali juhe ter kuhaj še V\ ure. Pridaj 6 žlico kisle smetane in zreži v to po-Jvko 3 do 4 kuhane in olupjjene ter na Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) Medtem Matija Goreč ni imel časa, da bi se zanimal za govorjenje v vasi. Ogromno dejo, da zopet dvigne propalo Bukovje, Je ležalo na njegovih ramah. In s to nalogo je rast) a njegova moč. Prvikrat v življenju je stal pred tako težkimi zahtevami, m te x> ga utrdile. Že zgodaj spomladi so začeli zidati poslopja. Matija Goreč je našel pametnega, vestnega zidarja, ki je svoje delo izvršil solidno, liitro in poceni. Goreč je delal od zgodnjega jutra do poznega večera. Bajželj, velikan, je delal za tri. Pa tudi otroci so pridno pomagali po svojih močeh, in Janček se je te dni obnašal brezhibno, zakaj podnevi ni bilo niti minute časa, da bi se igral in zvečer je bil do smrti utrujen. Pri vsem tem marljivem delu je manjkal samo Henrik. Bil je zopet v šoli. Parkrat je pisal nujno, da hoče domov, da hoče pomagati. Toda Goreč, n jegov varuh tega ni dovolil. Komaj odgovoril mu je. Samo enkrat mu je pisal na dopisnici: >Ljubi Henrik, bodi le tako priden v šoli, kot smo vsi mi tu doma, pa bo vse dobro.« In tako je prišlo, da je prinesel Henrik o Veliki noči domov izpričevalo kot »tretji v razredu«, vkljub duševni boli, ki je ovirala njegovo šolsko delo. Nihče ni pričakoval dečka na kolodvoru. Ni preostajalo konja za vožnjo. Toda tam je stal neki voz iz Henrikove rodne vasi. Neki kmet je prišel nekoga iskat. S listke narezane krompirje. Ko krompir v toj polivki prevre, je jed gotova. po videl. Poberi iz zrelih češpelj kosti, deni jih v lončeno posodo ter jih kuhaj pri hudem ognju na plošči na ognjišču in pozneje bolj pri kraju ter pazi, da se ne prismode: zato jih premešaj med kuhanjem večkrat z leseno žlico. Kuhane so, ko stoji žlica, ki si jo vtaknila v po-videl, pokoncu, ne da bi se nagnila. Vroč kuhani povidel stresi v lončene lonce ali v kozarce, ki jih postavi na hladno. Ko se je popolnoma shladil, nareži okrogle Čiste papirčke, pomoči jih v rum ter položi v vsak lonec po enega tako, da povidel popolnoma pokrije. Končno Dih zaveži s pergamentnim papirjem m jih shrani na suhem hladnem prostoru. Kadar povidel rabiš, deni ga v kozo, prilij mu nekoliko vode in vina, malo sladkorja in cimeta, postavi na ognjišče, da zavre, in mešaj, da se razpusti. Kadar daš po: videl v lonce, postavi jih v pečico ali peč, ki je še vroča, a ne preveč, da se napravi na vrhu povidla skorjica, katera obvaruje povidel plesnobe. Tudi par žlic olja deneš lahko po vrhu ali par žlic razstopljene masti. Seveda ga moraš ravnotako zavezati. -M, & težkim kovčekom je stal Henrik in čakal, ali ga bo kmet povabil, naj se pelje z njim. Toda ta ni rekel besede, prositi pa je bilo; Henrika sram. Tako se je peljal kmet z napol praznim vozom domov. Henrik pa je zgrabil kovček in šel proti domu. Kovček ga je tiščal na ramah in plečih. Toda dečku se je zdelo, da je to, kar ga tišči na prsih in srcu še težje. Prvič je prišel domov po smrti staršev. Kako težko je šel. Težko in brez veselja. Prav nič ni bil radoveden na izpre-membe, ki so se med tem izvršile. Preveč je že bilo izprememb na domu. Amerika se imenuje lina rujava korenina, izdelana lz naU boljSega ameriškega bombaia, — Po trikratne« pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10. Ko je lahko videl Bukovje, je obstal in globoko vzdihnil. Nato pa je začel bridko jokati. Ali je bil on tam doli doma? AH je res to oni kraj, po katerem je hrepenel v trenutkih domotožja? Ali je mogoče zašel? Ali ni to tujina? Ko bi hodil sedaj tam doli njegov oče, ali ne bi bilo lepo. Toda tam je pokopališče. Tam ležita oče in mati. Tja mora Henrik iti, če hoče priti domov. In še silneje so mu padale solze po licu. Tedaj se je dvignilo nekaj na robu ceste in je letelo proti Henriku. Bila je Prekova Lota. s Dober dan, Henrik! Dober dani Kako lepo je, da si prišel! Poglej — šopek sem naredila. Na, vzemi gaj Zakaj ne rečeš nič? Ti ne ugaja? Ni nikakih lepših cvetic sedaj.« »O da, Lota, zelo lep je. Odkod pa prihajaš?« »Vedela sem, da boš prišel. Nihče te ni šel iskat, zato sem ti hotela iti nekoliko nasproti.« v zadregi je bil. »No da, Lota; vidim vsaj nekoga, ki ga poznam.« »Daj, ti bom pomagala nesti kovček. Jo j, je težak.« »Pusti Lota, kovčka ne moreš nesti, ga bom že sam nesel J« »No, daj roko stran! Nesla bom kovček! Grozno truden moraš že biti!« »Saj ne moreš, Lota! Daj, bom vsaj na enem koncu prijel, potem bo šlo laže!« Tako sta se zedinila in sta nesla skupaj kovček. Iz gozda se je smejala pomlad in Henriku Nagliču je postalo prijetno pri srcu. Tesnoba je izginila in kakor čudežno je prišlo v njegovo srce počitniško veselje. »Lota, tako vesel sem, da sem te srečal.« Nedolžno mu je pogledala deklica V obraz in se smejala. Henrik je začel vsakdanji razgovor, ki sta ga nadaljevala, dokler se nista malo pred Bukovjem poslovila. Pred hišnimi vrati je Henrik obstal. Komaj je spoznal domače posestvo. Mnogo ie bilo izpremenjenega. Velika množina zidarskega materiala je bila nakopičena na dvorišču in mnogo ljudi je bilo zaposlenih pri (^uatranl pri z.idu stn se(iela Janček in Lena. Vsak je imel v roki kladivo in tolkla sta apno s stare opeke. Ko sta zagledala Henrika sta hitro pritekla k njemu. Z velikim veseljem sta ga pozdravila. , „ , . . »Joj,« je za vpil Janček, »na kovček pa ni nihče mislil. No, to si težko vlekel. Daj sem I To je težaki Poglej Henrik, ti ne sineš vzeti s seboj vedno toliko knjig, ker so težke, učil se pa v počitnicah tudi ne boš!« „ . »Od koga pa imaš šopek?« je vprašala Lena. Henrik je zardel in ie iskal kak izgovor. Nato pa je rekel kolikor mogoče ravnodušno: »Oh, eročal sem Prekovo Loto in ona ini ga je podarila!« »Prekova Lota?« je vprašala Lena slrogo. »Prekova Lota?« je ponovil Janček srdito. »No, hvala lena, s to torej še govoriš in sprejemaš cd nje šopke? Kaj takega bi si od tebe ne mislili« > Toda kaj — kaj pa je?« Janček in Lena sta se spogledala. >Ne ve še. No povedal ti bom Henrik. Ugani, kje je naš Mati ja I« >Nas Matija? — Domat — Kje neki drugje?« Lena je stopila čisto tesno k njemti in mu zašepetala na uho: •V zaporu jek »V zaporu — saj ni res! i: Da! Prek ga je tožil, in dobil je deset dni. Radi razžaljen jat: Deček je stal kot okamenel. No, in ti si sprejel od Lote šopek?« Henrik ni mogel izpn.govoriti besede, niti ene besedice. Košček domovino se mu je odprl preje, ko je šel s sosedovim otrokom. In to mu je bilo tako neusmiljeno odvzeto. »Od kdaj je že zaprt?« je končno splavil iz sebe. >l)anes je četrti dan. Dal se je zapreti baš čez praznike, da bo potem zopet lahko delal z nami. No vidiš, Prekovi so vsi lopovi.« Na eni strani je odmeval kričeč glas: »Zaprt — zaprt —« To je Avgust, idiot! — Na! Tu imale svoj gnoj!« In Janček je iztrgal Henriku šopek iz rok in ga vrgel preko ceste. * »Kaj delaš, Janček, kaj —« Toda tam zunaj je kričal idiot: »Cvetice! Cvetice! O, lepe cvetice! Šopek! Šopek! Olepšal te bom! O — o — o--k In pojoč je izginil v Zabukovje. Henrik je stal s sklonjeno glavo tu. »Naš Matija! Toda to ni bilo prav Janček! Lota vendar ne more nič za to.« Odgovor mu je dala njegova sestra Lena. »To je vseeno! Od Prekovih ne smeš vzeti nobenega šopka. Tn se ne spodobi!« V »Ti vendar ne bos z njimi držal. Tega bi Matija ne zaslužil. No, pridi, Lena, midva morava opeko obtolči. Pojdi kar v sobo, Henrik.« Otroka sta odšla in Henrik je zopet vzel kovček ter stopil v hišo. V veliki sobi ni bilo nikogar. Prazno in žalostno je bilo, tedaj je občutil Henrik Naglič, da tu ni več doma. Truden je sedel gost na stol iu se podprl ob mizo. In tako je sedel brez jasnih občutkov. Samo velika tesnoba jo bila v njem. Tudi lačen je bil. Pa nikogar ni bilo, ki bi ga vprašal če kaj potrebuje. Materin naslonjač je stal ob oknu — prazen. Z omahujočiini, plahimi koraki je šel Henrik bliže in sedel. Obraz je pritisnil na naslonjalo. Pa tudi na stolu ni bilo doma. Samo divje, bolestno hrepenenje se ga je polastilo, dočim se jc že zunaj mračilo. Tri leta pozneje. Velikonočni zvonovi pojo prav tako kot tedaj, ko je bilo Bukovje zopet sezidano. Prav isti glas! Ista velikonočna pesem! Pred cerkvenim sprevodom je Šla godba, nnto je šel duhovnik s spremstvom in nato verniki v vrsti po pet ali šest. V taki vrsti so šli tudi Henrik in Lena Naglič, Matija Oorec, Liza, oskrbnik in njegov sin Janček. Ljudje iz Bukovja so hodili vedno zase. Niso sc pomešali med druge. Po cerkvenem opravilu so šli ljudje z Bukovja skupaj domov. Bili so veseli, zakaj godilo se jim jo dobro. Henrik je bil končnoveljavno iz šole. Dobil je pravico do službovanja kot enoletni prostovoljec in Matija Oorec je bi! zadovoljen z njim. Henrik je postal visok, nekoliko bled, a lep fant. -Naj gre, kakor hoče, Henrik, kako službo boš vedno lahko dobil.« V ostalem je šlo dobro. Gospodarstvo je bilo popolnoma na novo vzpostavljeno. Vsled par dobrih let, kakor tudi vsled pridnosti se je Matiji Gorcu posrečilo, da ni samo točno plačeval obresti, ampak je vedno še kaj zboljšal v gospodarstvu. Ce ga je pa Henrik vprašal, ali tudi za svoj kapital vzame obresti, se je ozlo-volil in rekel: »Ali bi mi mogoče tudi rad dal plačo kot kakemu velikemu hlapcu? Le tiho bodi! Bom že prišel na svojo stvar, ko bo šlo bolje. Pozneje bomo odračunali. In veš, kar potrebujem, si vzamem in svoji sestri in Lizi pošiljam mleko in masdo, krompir in mast. To je dovolj obresti.« pnenefun PRODAM po ugodni ceni, 4 ora-» UOGdlVU lov, ali oddam v najem. Več pove gostilničar KRIŽANEC v Zagorju ob Savi. 5604 Lepo oblečeno dekle lakoj ženina dobi — zato po najnovejšo OBLEKO naj hitii — Najcenejše in velika izbira pri: MIH. LAPUH, Skolja Lota, Spodnji trg, pod »Lipoc. Oamski in moški klobuki se sprejemajo v preoblikovanje, moderni damski filc klobuki in dr. od 500—020 K. — Se priporoča J- STEMBERGER rnodistka — Dunajska cesta SI. 9, Ljubljano. Tekmovanje med človekom in račun-skim strojem. V Parizu živi Jakob Inandi mož, ki silovito hitro in dobro računa, vse na pamet, brez papirja in svinčnika, čc ga vprašaš, koliko minut ima 37 let, takoj tj pove, da jih ima 19,447.200 in jo še zravea toliko ljubezniv, da ti pove tudi število se-kund, 1.166,832.000. Ve na primer tudi da je bil ta dan leta 1840. ali 1883. nedelja ali sreda ali kakšen drug dan. In spravili so ga skupaj z računskim slrojem in sta tekmovala. Najprvo množenje dveh številk, Inandi je hitrejši kakor stroj. A pri množenju številk po štiri je stroj hitrejši; na pri-mer 4527 X 8383. Ce je pa treba pomnožiti številko samo s seboj, jo spet Inandi zmagovalec. Cim večje postajajo številke, bolj zmaguje stroj, in slednjič je Inandi čisto upehan. Plače nnrlefikih ministrov. Angleški ministrski predsednik Mac Dona Id ima 5000 funtov šterlingov plače. Gre mu pa dvojna plača, 10.000 funtov, a pravi, da tudi a 5000 funti lahko živi. Funt je skoraj 1500 kron, 5000 funtov torej 7,500.000 kron. Na mesec pride nad 600.000 kron. Ministrske plače mislijo napraviti vse enako; sedaj so zelo različne. Tako dobi lord-kanc3lar 10 tisoč funtov; pravi pa, da ima dosti 6000. Neki drug minister ima stalne plačo 7000 funtov, pa je imol leta 1914 še 11.000 lun-tov stranskih dohodkov, zopot drugi pa 6000 in 13.000. Drugi ministri so pa slabše plačani, od 5000 dol do 700. Vojni minister dobi 4500 funtov, minister zračnega bro-dovja 3000, generalni poštni mojster 2500, ministri za delo, za javne gradbe, za jiouk in poljedelstvo po 2000 funtov. Državni podtajniki in državnozborski tajniki dobijo pa 1500 funtov itd., »samo« nekaj nad 1N0 tisoč kron na mesec. Vedeti pa moramo, da imajo ministri tudi velikanske stroške. Tako tudi župan mesta London, ki mora kljub svoji večmilijonski plači še zmeraj iz svojega doplačati. SV. KRI« PRI KOSTANJEVICI. (Smrtni slučaji.) Umrla je v torek v Sutnl Marija Barbfc mali f. b. župnika Mihaela Barblč v Povlrn pri Sežani in sodn. pisarn, oficlala v Novem inestu. Bila je blaga in verna žena. 1'fji™1 dan Se, na Mali ftmarcn smo jo še videli T cerkvi pri obhnjilni liilal. _ Naslednji dnu pa je umrl eden izmed najboljših molt Bušečl vasi po enotedenski bolezni, Martin 1'avlovlč, sorodnik Imenovanega f■ t; nlka. Mož, ki je bil vedno zvest naročnik .Domoljuba« ter več let obcins*1 odbornik ln svetovalec, jo bil sploSno P"-ljubljen in spoštovan. Umrl jc boguvdan«, kot more le mož globokega verskega V" pričanja. Zapušča ženo in osem otrok,h®» katerih je najmlajši star šele dve let kopal jc oba č. g. Barblč. - Na Brezovici P« ie umrla tndi isti dan Ana Ajuter. Svetin jim večna luči Zanesljive tesače mov se takoj sprejme v trajno delo. ZglasiH > pri upravi gozd. veleposestva Gorjanci, L>oie"j Postaja Novo meslo, Kaudija ali Mcfbka. -ponudbe je nasloviti na IVAN ŠIŠKA, tovaro«^ Ljubljana, Metelkova ulica Stev. 4- TVRDKA STERMECKI V CELJU. Ob bistri Savinji, kjer so se avojedobno bili vroči narodni boji za most »do Adrije«, stoji malo a lepo mesto Celje, obdano z bogato okolico in močno industrijo. Na teh narodno vulkanskih tleh se je 1. marca 1905 naselil mlad, a delaven trgovec Rudolf Ster-mecki, sin slovenskega posestnika iz znanih vinskih goric Bizeljsko. Boj, ne samo navadno konkurenčni, ampak tudi narodno-konku-renčni se je bil na »nož« in tu ne z enako* močnimi tekmeci temveč s starorenomiranimi nemškimi tvrdkami z močnim kapitalom in t najboljšimi tvorničnimi zvezami, katere so si znali tudi nekaj časa držati samo za sebe. Solidnost, jeklena volja in delo je zmagalo, majhna narodna trgovinca se je razvila še pred vojno v veletrgovino, v veliko detajlno trgovino in v poštno razpošiljalno trgovino. Ime trgovine Stermecki iz Celja je bilo znano po vseh jugoslovanskih deželah prejšnje Avstrije in ilustrovani cenik pod imenom »Jugoslovanska razpošiljalna« je visel kje na kljuki skoraj vsake jugoslovanske hiše. Radi vojne in povojnih časov je nastala v vsaki redno in solidno vodeni trgovini stagnacija, kar sj čuti še danes. Kljub temu pa se je po-erečilo tvrdki Stermecki že pred vojno zasnovani načrt izpeljati. Hiša, kupljena leta 1911, se je po pogodbenem poteku 1923 «prazni'a vseh strank ter po prezidavanju 7 mesecev spremenila v velike dvorane, katerih ena v pritličju za detajlno trgovino ima 254 m*, druge v prvem nadstropju za razpošiljalno in engros 204 m' in prostori za pisarne, krojače, čevljarje, šivalnico perila in druga skladišča 310 m', skupaj 768 m*. Stavbeno delo, po načrtih stavbnega svetnika Alfreda Keller-ja iz Dunaja, izvršil znani stavbenik Konrad Gologranc iz Celja, portale in druga mizarska dela Veho-var, strojno mizarstvo Celje, napise firme Pristou & Briceli, Ljubljana, slikarska Amerikanski oddelok: Direktne zveze z ameriškimi bankamL — Urejevanje ameriških zapuščin. mm~ Pooblaičen prodajalec srečk Državne razredne loterije. BasaBsrasBgMfflir^^ 111111111111111 ur i — izdaja konzorcij »Domoljuba«, l1 Odgovorni urednik Anton Sninik v Ljubljani, (Tink« Jugoslovanska ti**«"*