Stev. 249*
V Ljubljani, petek dne 6. septembra 1912.
Leto I.
tosame: zna številka 6 vinarjev.
»DAN- tshaja vsak dan — tudi ob »edeljah In ftramfldh — ob 1. vri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v qpravnlštvu mesečsa K 1*20, % dostavljanjem na dom E 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletna K 10*—, četrtletno E 5*—, mesečno E 1*70. — ta Inozemstvo celoletno E 80'—. — Naročnina se jtK	pošilja upravnlštvu.	~
m
Telefon Številka 118.
:s
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
n	Uredništvo tn upravništvo:	:s
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8.
Dopisi se pošilja]« uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po« n pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, at
• •• • ••
Telefon številka 118.
n
Nekaj opomb.
Slovensko gledališče v Trstu je toraj ko-tiečno vendarle objavilo svoj repertoir za letošnjo sezono. Glede umetniških moči mu je zagotovljen dober glas tudi v bodoče, in veseli nas zelo, da je angažiralo sedaj nekaj najboljših moči iz ljubljanskega gledališča; (Wintrova Thalerjeva, lličič), vseeno pa smo radovedni, kako bode z gmotno podporo občinstva, v kmalu nastopli sezoni.
Odkrito povemo, da so nas imena resničnih, umetniških kosov in njihovih avtorjev zelo vzradostila, ker kažejo velik korak, s katerim hoče tržaško slovensko gledališče doseči pravi višek, vrhunec, s katerim se ponašajo svetovna gledališča. Nekaj pa nas vendarle vznemirja: prostor. Kolikokrat se je že pisalo o tej majhni dvorani, o tem odru, ki komaj v, sili zadostuje inscenaciji, katero zahtevajo svetovna dela! Če bode gmotna stran vedno Vsaj tolika, kakor je bila v minoli sezoni, bi se lahko mislilo na kedajšnji lastni dom. Ampak, kdo nam more kaj takega zagotoviti? Dvorana ie poleg te slabosti, da je majhna, slaba, kar se tiče akustike. In kako se more ob takšnih razmerah obetati opero??
Ne vemo, če so le tako, iz proforma vmešali Smetanovo »Prodano nevesto« in pl. Zajca »Nikola Šubic Zrinjski« med repertoir. Kajti neverjetno je, da bi uspela opera.
Sedaj pa nekaj besed o ostalem!
Že lani se je grajalo, da jemljejo intendanti vseli zadnjih sezon malo kosov iz slovenske 'drame. Letos nismo v tem oziru nič na boljšem. Letos so pobrali iz naše drame par fragmentov in še ti so povečini takole, srednje vrednosti. Na prvem mestu je_ Sabladolskega-Klodiča »Punt na Beneškem«. Žalostna majka — ne da ponavljam frazo, ki se navadno pači in drugače umeva — temu pisatelju, izgnancu iz Apo-lovega kraljestva. Njegove literarne produkcije niso posebne vrednosti. Zato raje ne izgubljamo besed, in prehajamo mimo Medveda, Robide in Aškerca h Kristanu. — O Medvedu se je svojčas veliko pisalo in še več govorilo. Danes smo si na jasnem, njegovo ime cenijo vsi ioda njegove drame se dado težko uprizoriti. Drama Adolfa Robide («V somraku«) se je uprizorila 1908. 1. v Ljubljani. Tudi o njem se je trdilo, da je velik dramatik in še marsikaj drugega, o čemur se danes rajše molči. In o Aškerčevem »lzmajlovu« se je tudi povedalo, da Je .vreden, da se ga upošteva, a le kakor literarni umotvor, sicer pa ni nič posebnega; na odru še posebej ne!
Kristanov »Kato Vrankovič« je drama, polna živahnega dejanja; drugače pa vseeno se dleko ne najboljše Kristanovo delo. Finž-Rarjeva »Naša kri« recimo je take vrednosti kakor njegov »Ilivji lovec«; torej povoljna. Opazka o Detelovem »Učenjaku« naj topot izostane.
In smo na koncu. Vsa slovenska dela, pobrana In izbrana za letošnjo sezono, so, iz-.vzemši Kristana in Finžgarja drami, slaba. In to moramo obsojali.
Gospod intendant! Izvolite nekaj imen resničnih dram in pamfletov v našem slovstvu: Kraigher »Školjka«, Cankar »Jakob Ruda« 1. dr.. Kristan »Tovarna« (rokopis). Vemo prav dobro, koliko teh dram bode na odru (namreč slovenskih, ki so v repertoirju naznanjene;) in 2e že ne predstavljate takih del, ki so naši literaturi ne v preveliko čast, vsaj zapišite kaj boljšega na papir, ko tako malo stane!
Iz srbo-hrvaščine nekaj Vojnoviča in Nu-siča. Bodisi!
Cesar smo se najbolj razveselili, so ruske drame. Trije veliki stebri ruskega slovstva: Tolstoj, Dostojevskij in Leonid Andrejev, to je znak napredka. Kljub temu, ali ne bi bil bolj! Andrejeva »Glad« kakor »Dijaška ljubezen«?
Sledijo trije kosi iz poljskega in trije iz češkega slovstva. Iz češčine »Manjša«, Vrhlic-kega »Noč na Karlštajnu« in Štolbe »Morska deklica«. Te dve deli Vihlickega in Štolbe bi res želeli videti na odru, saj se nam ne oblju-bujeti letos prvič.
Prevodov iz francoščine je devet, dela devetih, povečini svetovnoznanih pisateljev, iz italijanščine tri. od katerih bi želeli D’ Annun-zievo »Giocondo«. Potem zopet ta tako visoko cenjeni Shakespeare s svojim »Romeo in Julija«, ki tudi nista prvič v repertoirju. Norvežani so dali tri dela; Ibsen dve, Bjornson pa svoj slavni »Bankerot«.
Nemške drame toliko, da preostaja povsod. Za opero sledi še devet novih operet in pet repriz lanskih.
V	največjih potezah smo omenili glavne podatke, naj bode še nekaj opomb o predstavah samih.
Na splošno se opaža, da izpodrinja sčasoma opereta dramo. To je slabo znamenje, ki nam ne kaže nič drugega kakor ljudstvo, ki poseča tržaško slovensko gledališče.
Kajti v opereti ni čisto nič umetnosti razen muzike. In mnogokrat je še ta slaba, cincajoča, prisiljena, ki je ravno zato, ker mora biti, S tem, da je toliko repriz operet, se občinstvo odvrača od'drame, in posledice smo že opazili; ko se je pred časom igrala socialna drama Ivan Turazer, je bilo malo obiskovalcev, tako malo, da se sramujemo povedati njihovo število.
Z Maksima Gorkega dramo »Na dnu« ni-smD mnogo na boljšem. Večina tistih, ki so tej drami prisostvovali, je šla le iz radovednosti in ne radi umetniškega užitka.
Dela L. N. Tolstoja pa se poseča le radi imena tega velikana iz Jasne Poljane, !n nikoli radi umetnosti; časih le, da se vidi tendenco, kajti nekaterim se zdijo njegova dela kljub vsem filozofskim nazorom, predolga in »presu-hcpartia«!
Socialna, in sploh resna, realistična drama mora potemtakem izginiti, če hočemo naprej v tem »štilu«; to kaže zr.ačaj ljudstva, ki obiskuje gledališče.
In to je dovolj žalostno!
Socialnega romana, socialne drarne in socialnega pesništva se sploh pri nas zelo boji. Iz kakega vzroka, ne vem. Menda zato, ker nismo še »zreli« zanje. Klerikalci posebno pazijo z vso vnemo nato, da bi se kdo ne dotaknil tega polja. Moderne tujih narodov so vzrastle na tem polju, mi pa vlačimo svojo »moderno« 'dobo tako okolu, da saiine ž njo vsa naša umet-nost.	_	.
Pri koncu smo o gledališču. Mislimo, da bi bilo vredno uvaževati vsaj nekaj vrst iz tega članka, saj žele to vsi tisti, ki jim je do »resnične umetnosti.
S to iskreno željo želimo slovenskemu gledališču v Trstu lepega napredka in spopolnje-vanja.
kim člankom »Budapesti Hirlapa«, v katerem se pravi, da grof Tisza pri ponovnem sestanku državnega zbora dne 17. t. m. morda ne bo več zavzemal predsedniškega mesta. Nadalje pravi članek, da bo dr. Lukacs podvzel vse mere, da zagotovi miren tok razprav. Na dnevni red se bode stavila izvolitev delegacije, a ako bo izvoljena delegacija brez sodelovanja opozicije ali pa z njo, se bodo predložile neke zakonske osnove, v prvi vrsti volilna reforma, a potem osnova o upokojenju državnih uradnikov. Ako ne bode hotela opozicija razpravljati niti o tej osnovi, se bo državni zbor zopet razpustil. V tem času se bo izdelala cela vrsta kulturnih in socijalnih zakonskih osnov, da sc javnost prepriča o dobri volji vlade. Lukacs bo nato čakal, a ako opozicija kljub temu ne bode hotela popustiti, bo državni zbor razpustil. Včerajšnji službeni brzojavi iz Budimpešte potrjujejo vest »Budapesti Hirlapa« o eventuelnem razpustu ogrske zbornice.
Obstrukcija v delegacijah. Ministrski predsednik dr. Lukacs bo prišel po vrnitvi iz Ga-steina na Dunaj, kjer bo s skupnimi ministri kon-feriral o delu delegacij. Nato bo obiskal ministrskega predsednika grofa Stiirgkha ali pa njegovega namestnika barona Heinolda. Polsluž-beno se javlja: Postopanje vlade bo odvisno od taktike opozicije, katera se na svoji seji v sredo še ni jasno izrazila. Ne ve se, ako bo prodrlo mnenje Mezossyeovo, po katerem bi morala opozicija nadaljevati borbo v delegacijah in tam obstrukcijo nadaljevati. Ako se bo opozicija odločila proti obštrukciji, bode predsednik delegacije dr. Lang intimni prijatelj grofa Tisze-Talian.
DOPISI.
POLITISKA KRONIKA.
Razpust ogrskega državnega zbora. Grof Tisza je objavil v listu »Az Ujsag« važno politično izjavo, ki se skoro dobesedno vjema z ne-
Iz Radovljice. Tretje pripovedovanje: Žalostno. toda resnično! Pišemo posmrtnico našemu naprednjaštvu, demoralizirane so njega vrste, to ni več materijal za ponosno kulturno, gospodarsko in politično stavbo. Težko gre beseda izpod peresa, a dolžnost lokalnega kronista nas kliče, da opišemo dodatno zadnje vzdihe nekdaj bahaškega, a sedaj otopelega velikana. Pa brez zamere, da iščejo smele misli v dobi laži pota v neodvisen list. — Radovljica je premajhna, da bi se za časa, ko je liberalizem pripeljal naše meščanstvo potom čitalnic v rodne slovenske vrste, razvilo pri nas izobraženstvo. kakor nam ga opisujejo literarni pašniki liberalne dobe Kersnik, Tavčar i. dr. Jedro prebivalstva tvorijo ljudje, ki so na pol kmetje, na pol obrtniki, trgovci. To je večinoma reakcijonarna masa, ki tvori agitačno polje strank. Uradništvo se do časa politične-g razdora in ločilo po drugem kot po zavesti, da tvori takozv. inteligenco. Menda je iz tistih dni »Zabavni klub«, društvo internacionalnega značaja, katerega jedro so tvorili poznejši naprednjaki in nemčurji. To je važno dejstvo, ker je le naravna posledica zveze narodno-napred-ne stranke in nemškega veleposestva. Važno je to predvsem, ker je ta zveza preveč demoralizirala napredne kroge, jih povladila in jim vcepila tisto čudno lojalnost tudi v narodnem oziru; ta zveza je ubila vso odporno zvezo naše inteligence. Odtod izvirajo vse napredne politične slabosti, vse želje, da bi vlada zapustila klerikalce in podpirala naprednjake — o kakšno znamenje notranje slabosti so te želje
—	odtod vse blatenje po takozvani l^ozitivni Politiki, odtod krčevito zapostavljanje načel za trenutnimi taktičnimi potrebami. Da je Radov-
ljica za nedogleden čas izgubljena, je mogoče v prvi vrsti kriva ta nekdanja napredno-nem-čursko-vladna praksa, ki je gnala bojazljivo urdništvo pri zadnjih občinskih volitvah v boj za — klerikalizem. Bralno društvo »Triglav«; je bilo do razpada »Zabavnega kluba« torišče obrtnikov in delavcev in je po razpadu istega internacionalnega društva prišlo v roke napredne inteligence, ki se je ločila od nemčur-jev. Društva »Triglav« ta pristop seveda duševno ni prav posebno povzdignil. — Začel se je strankarski boj. Nemci in klerikalci so bili sedaj naravni zavezniki. Naprednjaki so osvojili občino, ustanovili »Ljudsko knjižnico« in po ustanovitvi klerikalnega »Orla« začeli krepko gibanje v »Sokolu«. Toda bili so le momentani uspehi. Veliko bi lahko napisali o neodločnosti in naravnost klečeplazni strahopetnosti na gospodarskem polju, ko se je ravno tu pokazalo, kak neumeven strah in napačna lojalnost pred vsakim odločnim nastopom vlada med voditelji, a nočemo razkrivati te strani polne velike osebne in strankarske tragike. Klečeplaztvo na zgoraj, brutalno frakarstvo naprain prostakom, neizobrazba in neumevanje sodobnih pojavov. lenoba in cvičkarstvo so ubijale napredna stremljenja. Občina je padla, »Triglav* vodi par mlajših, ki si ne vedo nikakor pomagati in se trudijo, da vzdrže vsaj to, kar je »Sokob; vedno bolj pojema, ker ga nerazumevanje sokolskih idej nekaterih funkcionarjevi ubija; edino hvaležno in tudi plodionosno podjetje je »Ljudska knjižnica«, ki je za ljudstvo najeminentnejša izobraževalna institucija.
Da bo slika popolna, še par besed o strankinih zloduhovih. ki so oiicielno naprednjaki, v praksi pa nemčurji in silni sebičneži. Če nima častnega mesta pri kateremkoli društvu, mu obrne hrbet, za »Sokola« ne da ničesar, ker sokolske ideje niso po njegovem okusu, hišni občevalni jezik je nemški, kandidira jih — oba narodno-napredna stranka. Da je dosti neznačajnih uskokov in kričaških postavljačev, že itak veste. — Med tem žalostnim opazovanjem in premišljevanjem se nam nehote vrinejo mislit, »Kje je izhod iz tega labirinta?« No. onim. ki so poklicani, ne more plitvih glav tako težke misli. Ker pa bi kronist tu že prekoračil določeno mu mejo, zato se zadovoljimo s to konstatacijo in želimo mir na zemlji vsem, ki so dobre volje...
Jih ie že začelo srbeti. (Tz Škednja). Neki trgovec v Skednju se ie čutil prizadetega, zal to je v »Edinosti« nehote povedal, da je vse to, kar je pisal »Dan«, o škedenjskih »narodnih« trgovcih, popolna resnica. Poleg tega govori o stvareh, ki nas ne morejo puščati brez odgovora. Posebno ne stališče glede slovenskih napisov. Kaj pa naj na »Edinost« odgovorimo? No, poskusimo:	Vse to. kar je pisal
»Dan«, je resnično, kar tudi dotični trgovec sam prizna. V Skednju imajo napise na trgovinah samo naši narodni nasprotniki, ala Gio-vanni Brimšek itd. Seveda imajo oni napise samo v italijanskem jeziku. In to je naravno, oni vendar zaničujejo slovenski narod. Slovenski trgovci pa so bolj prebrisani, nimajo enostavno nobenega napisa na svojih trgovinah, ker se Italijanov boje, katerih v Skednju — ni! Pri zadnjih volitvah se je pokazalo, koliko daje Italijanov v tej vasi. Dr. Rybar je dobil v Skednju ogromno glasov, Kristan tudi nekaj. In italijanski liberalec Oblak? Par desetin in še med temi je bilo nekaj renegatov. Kako, pa potemtakem pridemo do tega. da imajo naši nasprotnki, katerih v Skednju ni več, kakor en
LISTEK.
». ZEVAKO.s
V senci jezuita.
Zgodovinski roman.
I.
Kralj.
»Semkaj, Tribulet!«
Z veselim glasom je zaklical kralj Franc I.
io	kratko in prezirno povelje. Grbasto in za-rastlo bitje pa, ki mu je veljalo, se je zdrznilo; v očeh se mu je zasvetil blisk bolestnega sovraštva. Nato pa mu zaigra široko režanje na izmučenem obrazu; približa se. posnemaje lajanje bušne doge.
»Ohe, norec! Kaj pomeni to lajanje?« ypraša kralj in namrši obrvi.
»Vaše Veličanstvo mi izkazuje čast, da me kliče kakor psa; pravično je torej, da se tudi oglasim kot pes. Tako se vsaj razumemo!«
In Tribulet sc prikloni do tal.
Družba velikašev, ki stoje v bližini, izbruhne v grohot zasmeha.
»Na trebuh!« zakliče eden izmedi njih. »Pes mora leči, ako se mu ukaže!«
»Pa tudi ugrizne včasih, gospod La Ša-tenjre. Dokaz je nauk, ki vam ga je dal Žarnak’
V	obliki zaušnice!«
»Nesramnež, podli!« zatuli La Šatenijrč. bled od jeze.
»Mir!« ukaže kralj smeje se. »No, mojster norec, govori brez prikrivanja; kakšen se ti zdim danes?«
Kralj Franc stoji namreč pred ogromnim ogledalom, darilom beneške republike, ter se ogleduje in občuduje; dvoje slug mu popravlja
pravkar črni baržunasti baret z belim peresom, jopič iz češnjevega satina in plašč, obšit z dragoceno kožuhovino
»Sir,« odgovori Tribulet. »krasni ste kakor sam solnčni bog!« To rekši, strese ironično svojo rdečo čepico s kraguljčki.
»Zakaj kakor solnčni bog?« vpraša vladar, čudeč se primeri.
»Glava solnčnega boga je obdana z žarki, in glava vašega Veličanstva tudi; samo da predstavljajo žarke beli lasje v vaši bradi in na vaši glavi!«
In Tribulet se umakne, obdajaje se z režečim smehom in žvenkljanjem svojih kragulj-čkov. Plemiči mrmrajo, nejevoljni nad tolikšno predrznostjo; toda kralj se je zasmejal, in zato se smejejo tudi oni, glasneje od kralja in glasneje od Iribuleta. Franc I. pa vzravna svoj visoki stas z atletskimi ramami in širokimi prsi, ustvarjenimi kakor nalašč za težke viteške oklepe; obrne se k svojim velikašem;
»Kakšen se zdim pa tebi, D’Esč?«
»Vaše Veličanstvo se mi ni zdelo še nikoli bolj živahno; mladi se od dne do dne!«
»Grof, grof!« zabe.vsne Tribulet. »Vi utegnete kralju še natveziti, da postaja otrok. Kajpak, tudi to še pride; a zdaj inu je šele petdeset let!«
»In tebi Sansak?« vpraša kralj.
»Vaše Veličanstvo je in ostane nam vsem vzor elegance ... «
»Da.« ga prekine norec. »Samo grbo si Še omislite »a trebuhu, da boste bolje posnemali obilnost kraljevskega života; jaz jo že imam, samo da na hrbtu!«
In srdito žvenkljajo kraguljčki.
Dvorjani merijo norca s sovražnimi pogledi, on pa jim odgovarja z grimasami. To videč, se zagrohoče kralj na vse grlo.
»Sir!« vzklikne La Šatenjrč napol jezno, »ali nam izvoli povedati vaše Veličanstvo, odkod mu prihaja danes ta lepa veselost?«
»Bogme!« zavrešči Tribulet z ostrini glasom, »krali misli na mir, ki mu ga je vsilil cesar, bratranec njegov; saj izgubi samo Flandrijo in Aragonijo, Artoaško in Milansko. Zdi se mi, da res nima za kaj pretakati solz!«
»Norec! ..«
■>Ne?... Ali ni tako? Morda misli kralj na klanja, ki se prirejajo v čast in blagor svete matere Cerkve... da plava v krvi vsa Poo-vansa!... Tudi mene navdaja to z velikanskim veseljem!«
»Tiho!« zarenči kralj, prebledevši pred strahovi, ki jih je vzbudil njegov norec. In naglo vzame potem: »Gospodje, nocoj je velika ekspedicija!... Ah! Že res, da mi je petdeset let! Pravijo, da se staram!« doda vročično. kakor da se hoče omamiti. »Toda videli bomo! Po bitki pri Marinjanu se je reklo: hraber kakor Franc! Jaz pa hočem, da poreko tudi:	Mlad kakor Franc in galanten kakor
Franc! Pri Materi božji, smejmo se, bratje, in veselimo se, ker je življenje tako sladko in so ženske tako lepe v naši francoski deželi...«
»Bravo, sir! Živela ljubezen!...«
»Zdi se, kakor da vašemu Veličanstvu še ni trideset let!«
»Luč božja, prijatelji! Ljubezen! Ah. kako božanska muzika je v besedi: ljubim!... Ce bi vedeli, kako je krasna v svoji čistosti in kako
ii	venča čelo njenih sedemnajst pomladi kakor angelu nedolžnosti!... In ravno to me je už-galo in mi nalil') žile z ognjenimi hudourniki! Čistost, ki se blešči v njenem pogledu, in vsa devištvenost njene prikazni me miče, me zapeljuje, me dela blaznega!..«
Tesnobno so umoklnili dvorjani spričo te-
ga nenadnega priznanja ljubezni, ki se je izvilo kraljevim ustnicam. Kdo je ta nežna devica. ki jo ljubi kralj? Komu velja to vzhičenje? ....
Kralj se je izprehajal razburjeno po svoji prekrasni sobi, kjer se je družil blesk gotskega sloga z mikavnejšim razkošjem renesanse. Oči so mu plamenele, lica mu je oblivala rdečica. Postajal je zopet mlad! In spet je pritegnilo veliko ogledalo njegov pogled. Nasmehnil se je samemu sebi.
»Ne, res mi še ni petdeset let! Ali se kralji strarajo? Mlad sem, čutim to po mogočnem utripanju svojega srca, po ljubezni, ki nori v moji glavi; ljubim, in hočem, da vzljubi tudi ona mene!«
»Pa če vas ne bo hotela ljubiti?« je vprašal Tribulet s porogljivim glasom, v katerem je zvenela zamolkla tesnoba.
»Ljubila me bo, ker je takšna moja kraljevska velja .. Nocoj! Še nocoj, ob desetih... Bodite tukaj, prijatelji... Pomagali mi boste!«
»To se razume sir!« je zvkliknil D’Esč. »Toda kai poreče lepa gospa Feronova, ko izve...«
»Ah, Feronka!« ga 3e prekinil kralj im namršil obrvi. »Ta ženska me dolgočasi; mori me! Ne maram je več! Postala mi je pravcata veriga! Tribulet,« se obrne k norcu, »ali me spremiš nocoj na ekspedicijo?«
»Kako ne bi. gospodar! Kako bi pa izgle-dalo, če bi kralj francoski napravil neumnost, ki je njegov norec ne bi odobril s svojo prisotnostjo!«
Tribulet se je bil umeknil v oknjak in zrl na prosto, kako pada tema na poludovršene zgradbe novega Luvia, ki so dvigale v meglenem somraku svoja orjaška okostja. In norec je mislil sam pri sebi?
par, na trgovinah samo italijanske napise, slovenski trgovi pa nobenih. Tuintam ima že kak brivec tudi slovenski napis poleg italijanskega, a taki so zelo redki. Italijanski napisi v slovenski vasi delajo sramoto slovenskemu narodu. Nič bi ne rekli, če bi bilo v Skednju vsaj en četrt Italijanov, pač pa bi vseeno zahtevali, da se stavi poleg italijanskega, tudi slovenski napis. Smo za enakopravnost in sicer
— odločno. Slovenski trgovci v Skednju so •strahopetci; boje se majhne peščice renega-tov. In sedaj pride proti pravični pisavi "Dneva«. v »Edinost« dopis iz Skednja, katerega objavi »Edinost«, z velikanskim veseljem. Kaj mari ni to koristno, če se ostro nastopi proti škcdenjskim takozvanim »narodnim« trgovcem, ki se boje pokazati svojo barvo? To je koristno, to je narodno delo. In ta bogataš je še priznal, da je organiziran proletarec. Kaj misli mari. da bi se ne smelo nastopati proti njemu, če bi bil član Nat. del. organizacije? »Edinost« seveda ne bo nastopala proti članom pol. društva »Edinost«, oziroma mestnim svetovalcem, in če bi tudi kradli delavstvu slovenske narodnosti denar iz žepa. Toda »Dan« je neodvisno glasilo in »Dan« bo nastopal tudi proti gnilobi v narodnih vrstah,r posebno bo posvetil pažnjo zanemarjenemu Skednju. Kar se tiče tujcev moramo konstatirati, da jih je v Skednju zelo veliko. Povečini so delavci, ki delajo v plavžih in drugih tovarnah. In ravno te delavce — tujce škedenjski »narodnjaki« sovražijo iz dna očrnelc duše, ker so ti tujci
— delavci, ker so vbogi trpini. Ti tujci so že narodno zavedni, njih nikdar ne slišimo, da bi se pogovarjali tned seboj v italijanskem jeziku. Ampak bkedenjcem manjka narodne zavesti, njim, ki so prepojeni z nazadnjaško vzgojo. Kar je tujcev so že narodno zavedni, a 'domačini so zelo, zelo nazaj. In če so gospodje takozvani »narodnjaki« v Skednju tako vneti za Nar. del. organizacijo, zakaj pa ne gredo med delavstvo, zakaj mu nič ne pomagajo, zakaj se ga celo — sramujejo? Sicer pa »Dan« o Narodni delavski organizaciji v dotičnem dopisu ni pisal ničesar, temveč je samo kritiziral nemarnost »narodnih« rgovcev v narodnem pogledu. Dopisnik baje ni imel druzega odgovoriti, pa namigava na tovariša, ki zavzema v Narodni delavski organizaciji baje zelo delikatno mesto. S tem pa ne bo nič! Ce hočete po tej poti naprej, le pojdite! Napadajte še naprej tiste, ki se bojujejo za pravico, ki odpirajo trpinčeni masi oči! Povemo odločno, da bo »Dan« zanaprej še odločneje nastopal proti krivicam.
Vzrok ponemčevanja naše mladine. Trg
Središče se ponaša kot ena najnaprednejših (Slovenskih občin. To je tudi res. Občina ima Veliko premoženje, tako da ji ni treba pobirati občinskih doklad, v trgu uspešno deluje več zadrug; gospodarska, bikerejška, konjerejska, mlekarska itd. Bridko pa se občuti v občini pomanjkanje izobraženega naraščaja. Otroci boljših tržanov študirajo za razne več ali manj ■slabo plačane uradniške poklice, namesto da bi se strokovno izobražali in prevzemali gospodarska podjetja svojih starišev, ki bi jim dajala lepe dohodke in neodvisnost. Otroci manj premožnih tržanov. ki se učijo v Gradcu in drugih mestih obrti ali trgovine se ne vračajo v domovino, ampak množijo prebivalstvo nemških mest, ter se v drugi generaciji — če ne že v prvi — ponemčijo. Vzrok temu pojavu Vidim v pomanjkljivo urejenem šolstvu trga Središče. Imamo sicer Crazredno ljudsko šolo, toda to je pa za trg premalo, mladina se prepušča sama sebi v letih, ko je najbolj dovzetna za pouk in razne vplive. Središče ima lepo razvito trgovino z bogatim Medjimurjem, lahko bi bilo pravo trgovsko in obrtno središče ob meji. Nujno potrebna je tukaj nadaljevalna šola za obrtne in trgovske vajence. Ako dobijo ti vajenci doma priliko, da se izobrazijo, ne bodo odhajali v tuja mesta, obrt In trgovina feosta vedno bolj cvetela v korist in čast trgu. ‘Ža dober kmetski naraščaj bi lahko občina Skrbela s tem, da bi dovoljevala podpore domačim obiskovalcem kmetijske šole v Št. Juriju in obiskovalkam gospodinjskih tečajev isto-tam. — Istotako nujno potreben bi bil za trg otroški vrtec za predšolske otroke. Ali res ne bi bilo mogoče, da bi se trški otroci vzgojili nekoliko boljše, kakor se vzgajajo otroci zadnjih gorskih vasi? — Od 6razredne ljudske šole ni več daleč do meščanske šole. In vendar se to taki šoli Središčanom dozdaj še ne sanja, Oglašajo pa se druge slovenske občine, ki gospodarsko ne stojijo tako dobro kakor sredi-ška. — Koliko žrtvujejo nemške občine spodnještajerskih mest, n. pr. Ptuj, za šolstvo? Slovenci tudi moramo spoznati važnost šolstva. posebno pa moramo to zahtevati od naprednih občin. Ako bo središka občina skrbela Za dobro izobrazbo svojih tržanov, bo imela od tega tudi veliko gmotno korist, večjo kakor od raznih podjetij, ki se vodijo brez pra-tvega strokovnega znanja in požrejo večje Svote, kakor bi bile potrebne za omenjene izobraževalne zavode.
DNEVNI PREGLED.
»V senci jezuita«. Z današnjim dnem pričnemo priobčevati nov roman »Dneva«. V tem romanu nastopijo vse znamenite osebe znanega romana »Otroci papeža«. Cenjene čita-•telje opozarjamo na roman, v katerem bodo ivsak dan lahko našli zabavo.
Tiho so. »Ljudski oder« in polom, ki je S tem v zvezi, je vendar enkrat zgovornim klerikalcem sapo zaprl. Uredniki klerikalnih listov So dobili namreč »od zgoraj« ukaz, da o polomu ne smejo ničesar pisati, ker sicer bi ljudstvo izvedelo o bankerotnem klerikalnem kulturnem delu. Od tod ta molk. Kaj še pride iz tega, bomo kmalu v stanu poročati!!! Smrdi, Smrdi, kajne gospodje S. L. S. da hudo smrdi!
»Sovenec« — najbolj Informiran list. An-
0rei
Gabršček v Gorici je izročil »Sočo« in gPrimorca« posebnemu konzorciju goriških ro-BofjaboVk .O tem poroča tudi »Slovenec* s po-
sebnim veseljem. A v dotični svoji notici govori vedno o Antonu Gabrščku, dasi je že neštetokrat napadel Andreja G. — Tudi to je značilno za informiranost klerikalnega »Slovenca«, ki niti ne ve, kako je pravo ime možu, ki je že stokrat zasadil vanj svoje strupene nože.
»Kaj vidi Jezus iz tabernakelja po naši domovini? To je predmet govora, ki ga bo imel na evharističnem kongresu na Dunaju 12. t. m. župnik Janez Kalan. Kaj vidi Jezus iz tabernakelja po naši domovini, to mu lahko povemo: Vidi politikujočo duhovščino, ki je spremenila hiše božje v politične agitacijske lokale; vidi, kako »služabniki božji« zlorabljajo vero v politične in egoistične namene; vidi, kako pretvarjajo duhovniki besedo božjo in kako teptajo zapoved božjo »Ljubi svojega bližnjega« v zapoved satana: »Uboj nad sobrate, naša domovina ima dovolj prostora za njih grobe;« vidi, da so isti, ki bi naj bili apostoli miru in sprave, postali razdiralci miru in sreče v domovini, občini in v obitelji; vidi, da so mnogi duhovniki zgrešili svoj poklic. »To je hiša molitve, a vi ste napravili iz nje hišo razbojnikov.«
Skrivnostni ostri streli pri vojaških vajah na Blokah. Te dni je bilo vse polno vojaštva na Blokah in okolici. Draginja je bila zelo velika in za jesti ni bilo mogoče nič dobiti, razun sadja, katerega smo dobili okrog kmetov. V torek, krog 4. ure zjutraj se zasliši ob gozdu strel. Straže so takoj s svetiljkami odhitele na kraj, kjer je padel strel. Takoj nato se prične pogosto streljanje nekaj časa, potem so pa prinesli vojaki na nosilnicah nekega poročnika lovskega bataljona nezavestnega in krvavega po rokah. Vojaki so se morali takoj odstraniti. Kaj je sedaj z njim, se ne ve? Ko so stali vojaki na neki višini, njim na čelu neki podpolkovnik, so naenkrat pričele frčati kroglje okrog njegove glave, nakar jim je bilo takoj ukazano se umakniti. Najdene so bile tudi štiri ostre patrone na tleh v šotorišču. Se je li nameraval z ostrimi streli kak atentat, bo dognala preiskava.
Pristranost okrajnih šolskih nadzornikov. Pri pregledovanju imenika Slomškarjev, ki so ga izdali pred kratkim v »Katoliški tiskarni«, najdemo med rednimi člani tri c kr. okrajne šolske nadzornike. To so: Gabršek Franc, Novak Josip in Stiasny Ljudovik. Ti trije možakarji so se tedaj očitno postavili v vrsto tistih ljudij, ki so pravim šolskim ciljem in učiteljskim težnjam nasprotni. Na tem mestu vprašamo slavno c. kr. vlado, kot najvišjo šolsko oblast v deželi, ali ji je znano, da so omenjeni trije okrajni šolski nadzorniki udje »Slomškove zveze«, to je tiste »zveze«, ki drugače misleče učiteljstvo preganja z denunciranjem in gmotnim oškodovanjem. Vprašamo dalje: Kako naj tisti učitelji in učiteljice, ki niso v tej zvezi, zaupajo nepristranosti nadzornikov, ki so v »Slomškovi zvezi»!? Kakšna bode objektivnost teh treh nadzornikov, bode pokazala njihova nadzorniška praksa.
Hajduški nemški visokošolci. Iz Laškega trga se poroča, da tam neki hajduški nemški visokošolci patruljirajo cel dan s puškami okoli in se zabavajo s streljanjem mačk, ptičev, golobov itd. V zadnjem času pa so raztegnili svoje delovanje tudi na toplice. Pri takem »inšpekcijskem potovanju« je za las manjkalo, da niso ustrelili letoviščarja. Stvar je naznanjena orož-ništvu, vendar se je bati, da bo zaspala. Takim fantalinom bi se naj puške in orožne liste odvzelo.
Letošnji vinski pridelek v Beli Krajini. Ker
je vreme sedaj, ko grozdje dozoreva, hladno in vlažno, namesto da bi bilo vroče, se vinogradniki boje, da bo trta slabo uspela in da ne bo tako dobrega vinskega pridelka, kakor ga je bilo pričakovati. Po nekaterih vinskih gorah pa obeta biti vzlic teinu izborna kaplja. — Sadja je malo, ker smo imeli hladno zgodnjo pomlad, ko je v Beli Krajini vse sadno drevje v cvetju.
Pevsko društvo »Zora« iz Karlovca napravi prihodnjo nedeljo popoldanski izlet v Metliko, kjer priredi na vrtu Videnikove restavracije koncert s sodelovanjem metliške godbe.
Letina na Goriškem. Z Goriškega nam pišejo: Po takozvanih pasjih dneh — in tudi že med njimi — je bila temperatura letošnje leto na Goriškem dokaj nizka. Avgust je sicer znan kot najtoplejši mesec, a časih vendar fiapravi tudi on izjemo, tako jo je napravil n. pr. letos. Najnižja temperatura v naših krajih je bila pretekli mesec 9.1 Cel. Že dolgo nismo imeli tako hladnega avguta, odkar je 1. 1864 temperatura ta mesec padla celo na 5.6 stopinj. Sicer pa to ni le kuriozum, ampak je v gopodarstvu velikega pomena. Tako poročajo iz Nemčije, da bo letos v nekaterih krajih precej skromna letina, ker ni bilo dovolj toplote. Tudi pri nas bi nekaterim pridelkom bolj koristila gorkota kot pa skoro vedno jesensko deževje.
Drobiž iz Štajerske. Mariborski S o -k o 1 priredi 22. t. m. ob 3. uri popoldne v Narodnem domu javno telovadbo in ljudsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru. — Hmelj. Obiranje je končano. Da je kakovost dobra, dokazuje dejstvo, da je prodanih že 20.000 stotov (tretjina žetve). Cene se držijo skoro ves čas na isti višini, za prima-blago 100 do 110 K za 50 kg. — Pred celjsko p o ro t o je bil v pondeljek 2. t. m. obsojen 261etni težak Martin Kink iz Brezja pri Rajhenburgu na 16 mesecev ječe, ker je 28. aprila t. 1. v vinotoču g. Fr. Bo-beka v Presladolu porinil težaku Mešičku, s katerim se je sprl, nož skozi levo oko v možgane in ga tako ranil, da je Mešiček umrl, zapustivši ženo z nedoraslimi otroci. — Bolnišnica v Savinjski dolini. Predstojništvo usmiljenih bratov v Gradcu se je končno odločilo, da sezida za Spodnje Štajersko novo bolnišnico pri Žalcu v Savinjski dolini, ako bo našlo v ljudstvu primerno izdatno podporo. V tem slučaju se bo začela zidati bolnišnica na spomlad 1. 1913. —-S o k o 1 s k a s 1 a v n o s tv Braslovčah se je zaradi slabega vremena minolo nedeljo preložila na 15. t. m. — Poročil se j e 4. sept. g. Ludvik Petrič, učitelj v Konjicah, z gdč. Kristino Bregant istotam. Mnogo sreče! — Velik Aškerčev večer priredi dne 3. novembra »Pol. in gosp. društvo za šmarsko-rogaško-koz-
janski okraj« v Šmarju pri Jelšah. Več povemo ob priliki.
O	uspehih cvetličnega dneva. Kakor smo poročali, se je vršil 1. septembra cvetlični dan tudi v Zagorju ob Savi. Kakor je razvidno iz poročila gdč. načelnice pripravljalnega odbora Bertice Miillerjeve, je uspeh zagorskega cvetličnega dneva zelo lep, kajti dohodki znašajo 116 K 98 vin., katere je pa požrtvovalnost gdč. načelnice zvišala do vsote 120 K. Prodajale so pa cvetke gdč. Veroni, Minka, Tončka in Stefi VVeinbergerjeva, Malči Koprivčeva ter Mimči in Bertica Miillerjeva. Čast in zahvala narodno-požrtvovalnim gospodičnam! — Nove prijave za cvetlične dneve pa smo prejeli iz Šmartnega pri Litiji, kjer narodne dame 8. t. m. prirede cvetlični dan in veselico, ter iz Radovljice kjer priredita moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe dne 8. in 15.' t. m. cvetlične dneve. Obenem se vrši tudi v Radovljici obširna veselica z zanimivim sporemod. Vivant sequentes!
Vseslovenski cvetlični dan označuje dnevno nove uspehe. Tako priredita Ciril-MetodOva podružnica v Trbovljah dne 8. t. m. cvetlični dan v Gaberskem ob priliki veselice »Gasilnega društva« in dne 15. t. m. cvetlični dan za Trbovlje In sosednje vasi. V Idriji in Gorici pa se vrši cvetlični dan 22. t. m. Centralni odbor za I. vseslovenski cvetlični dan je sprejel v roke g. M. Nagliča od cvetličnega dneva v Kranjski gori, katerega je priredila podružnica Ciril-Metodove družbe 154 K. Dalje je poslal c. kr. notar Matija Marinček iz Tržiča na Gorenjskem še 43 K in Ciril-Metodova podružnica v Ribnici na Pohorju 26 K kot uspeh cvetličnega dneva. Ti lepi uspehi naj vsjmdbujajo vse one, ki še niso napravili sklepa prirediti cvetlični dan. Naj živi slovenska rodoljubnost! Vsem sodelovalcem pri cvetličnih dnevih pa naša srčna zahvala.
»Popotnik«, pedagoški in znanstveni list, objavlja v svoji 8. letošnji številki to-le vsebino:
1. Pav. Flere: Delovna ali dejanstvena šola. (Dalje.) 2. Anton Skala ml.: Slovenski pesniki In pisatelji. 3. Ana Pfeifer: Prosto spisje v I. razredu. (Konec.) 4. Dr. Iv. Lah: Uvod v jožefinsko šolstvo. (Dalje.) 5. Razgled itd. Opozarjamo slovensko javnost na to izborno urejevano revijo. Iz nje se lahko pouči o najnovejših pojavih na polju šolstva in znanosti. Razvidi pa tudi, kako marlijvo in temeljito deluje napredno slovensko učiteljstvo za lastno izobrazbo in za povz-digo slovenskega šolstva.
»Zvonček«, list s podobami za slovensko mladino, priobčuje v svoji 9. številki to-le izbrano vsebino: 1. Fran Žgur: Poletna. Pesem.
2. Kimavec. Vinjeta. 3. Kristina Kešetova: Povest vrnivše Se lastovice. 4. Nova obrtna šola v Ljubljani. Podoba. 5. Fran Žgur: t Frančišku Ks. Troštu. Pesem. 6. Maja: Kralj vseli kraljev. Pravljica. 7. Tone Rakovčan: In v čolniček... Pesem. 8. Po sadje. Podoba. 9. M. K.: Pogovor vrabcev. 10. Tone Rakovčan: Otožna. Pesem. 11. Kristina Kešetova: Moj najljubši učni predmet. 12. Na obisku pri stari materi. Podoba. 13. Ivo Trošt: Leseni Jakob. 14. Čmrlji. Podoba. 15. I. E. Rubin: Stepanove sanje. 16. Eran Žgur: Nevihta. Pesem. 18. Pouk in zabava: J. K. De-mant. — Rešitev in rešilci. — Kotiček gospoda Doropoljskega. Slovenska javnost bi morala vse bolj izdatno podpirati ta izborni ilustrovani mladinski mesečnik, ki ga lahko primerjamo z vsemi drugimi mladinskimi listi. »Zvonček« jih tako po vsebini in opremi daleč prekaša. Ne smelo bi biti nobene slovenske rodovine, ki bi ne imela »Zvončka«!
Predrzni svedrovci. Predrzen vlom so izvršili preteklo nedeljo ponoči v Londonu neznani svedrovci v tamošnji varietč »Hippo-drom«. Lopovi so se preoblečeni in maskirani vtihotapili v gledališče. Zmešali so z neko tekočino močno dozo kloroforma in so poškropili z njo gledališke prostore, kjer so stali nočni čuvaji in požarna bramba. Omamljene stražarje so nato zadaj napadli, jim vrgli v kloroform namočene rute krog ust in jih pustili tako omotene v trdem spanju na tleh. Nato so se spravili na delo. Pod močno denarno omaro so zažgali dinamit, ki je eksplodiral in raznesel blagajno. Tatovi so nato pograbili denar okoli 1000 funtov šterlingov in zbežali. Drugo jutro so našli ljudje na tleh speče omotene stražarje, ki pa niso vedeli o dogodku ničesar povedati. Storilcem so baje že na sledu.
Ravsanje med sosedi. V Podpeči pri Notranji goricah živita soseda delavca Tine Boh in Janez Petelin, eden stanujoč na levem, a drugi na desnem bregu Ljubljanice. Loči ju reka, a veže neodoljivo sovraštvo, ki se izraža v veko-večnem prepiru, zmerjanju in pretenju med rodbinskimi člani enega in drugega soseda. Tine Boh ima zvesto zaveznico na svoji strani ženo Jero, a delavec Petelin je samski, zato ima pa fta razpolago hujši in spretnejši jezik, da je tako kos v prepirni tekmi zakonskima diplomatoma. Resno spoprijela sta se pa sovražna soseda 30. oktobra lanskega leta. Kakor po navadi je pnšel Petelin razsajat in zmerjat pred Bohovo hišo. Tedaj je slučajno prišel k Bohovim samski delavec Pielich. S tem sta se zakonska Boh dogovorila, naj kaznuje izzivajočega Petelina. Dala sta mu zato suknjo in kapo, da ga Petelin ne bi spoznal v tuji obleki. 241etni Pielich, ki je tudi pogumen dečko in hoče pokazati zakonskim diplomatom, da tudi on kaj zna in zmore, jo maline s polenom oborožen za domov odhajajočim Petelinom. Tik pred hišnimi durmi skoči nanj, ga udari s polenom parkrat po glavi in plečih in zbeži. Napadeni je dobil več poškodb na glavi in telesu. Drugi dan se je začelo zanimati za to zadevo orožništvo, pozneje je pa poklical hude sosede k sebi državni pravilnik in jih predložil deželni sodniji, da jih po pravici kaznuje. Mladi Pielich, ki je Petelina dejansko obdelaval je dobil dva meseca ječe poostrene vsak dan z enim postom in enim trdim ležiščem, podpihovalca Tine in Jera Boh pa šesttedensko oziroma enomesečno ječo poostreno tudi vsak teden s postom in trdim ležiščem.
701etnl prešestnlk. V pondeljek je Izginila z Dunaja že Mvaiset letjotnožena žena nekega de-
lavca. 481etna ženska se je prejšnji mesec seznanila s 701etriim stražarjem, ki je ženo pregovoril in jo speljal iz hiše njenega moža. Nezvesta žena je pustila moža in šest nepreskrbljenih otrok.
Smrtna borba s policajem. V Essenu sta se spopadla pred nekaj dnevi mestni stražar in neki delavec, kateremu je prvi napovedal aretacijo. Delavec je planil besen na policaja, mu iztrgal sabljo in jo zlomil. Stražar je potegnil y silobranu samokres in je ustrelil napadalca M glavo, da se je le-ta zgrudil mrtev na tla.
Velika nesreča na avtomobilu. Ko se je pred par dnevi vračal heidelberški geolog profesor Hoettner s svojo znanstveno ekspedicijo iz kopališča Lucci v mesto, ga je nenadoma zadela huda nesreča. Poštni avtomobil se je z vso sile zaletel v najhujšem diru bližajoči se tovorni voz parnega tramvaja. Poštni avtomobil se je razletel na drobne kosce. Profesor Hoettner en dijak in neka gospodična so zadobili znatne poškodbe, a 231etni dijak Zimmermann, ki si je ob padcu prebil lobanjo umira v bolnici Ponte Moz-, zano. Neki mornariški poročnik, ki se je peljat od svojega očeta s počitnic, je obležal na licu mesta mrtev.
Rezervist ustreljen na vojaških vajah. 1» Aspanga se poroča o žalostnem slučaju, ki se je pripetil tamkaj ob priliki zadnjih vojaških vaj< Dunajski vojni kor je bil razvrščen v okolici Aspanga. Nasproti sta si stala pešpolka št. 82 iti št. 37. Sovražne čete so bile oddaljene druga od druge kakih tristo korakov. Dasi se je streljalo s slepimi streli, se je vendar naenkrat zgrudil na tla rezervist Baczo zadet v glavo z ostrim strelom. Uvedli so takoj preiskavo, ki pa ni prinesla nikakega pozitivnega rezultata, našli so le v nekem potoku zakopane štiri zaloge ostrih patron. Ustreljenega rezervista so prepeljali v tamošnjo mrtvašnico. Preteklo soboto so ga po-kopali. Pogreba se je udeležilo vse okoliško prebivalstvo, ki se je glasno zgražalo in obsojale zločinski čin na nedolžni žrtvi.
Častihlepnost mladega samomorilca. Neki kinematograf v Velikem Varadinu je prejel pred kratkim pismo od učenca Franca Varga, s katerim se on ponuja gledališču, da izvrši pred projekcijskim aparatom samomor, ako izplača za to gledališče njegovim staršem 1000 K. Utemeljeval je svojo prošnjo s tem, da se nahajajo starši v veliki revščini in jim hoče na ta način pomagati. Ko so pa to stvar začeli preiskovati, se je izkazalo, da njegovi starši ne živijo v siromaštvu, ampak v prav dobrih premoženjskih razmerah. Na ta odkritja se je mladenič izjavil, da je zelo strasten obiskovalec kinematografa in da je njegova najtoplejša želja, da umre kot junak na kinematografskem platnu.
Velika nesreča v rudniku. Iz Betuna na Francoskem javljajo o veliki katastrofi, ki se je pripetila v torek v rudniku »La Clarence«. Malo pred tretjo uro popoldne se je dogodila eksplozija, ki je zagradila vse izhode. V rudniku je bilo tedaj 73 rudarjev, od katerih j& samo 10 prišlo zdravih vun, a 23 so izvlekli i;, ruševin težko ranjenih. Eden od teh je že čez nekoliko ur izdihnil, a troje mrtvih trupel SO našli pod podrtinami. V rovu je še 37 delavcev, a ker je zelo težavno priti do njih, bodo najbrže v jami pomrli. Iz rova se vzdigujejo gosti oblakf dima. a znotraj se slišijo še vedno nove detonacije eksplozij. Rešilno moštvo radi nepresta nega eksplodiranja le počasi napreduje, eden od reševalcev je izgubil v rovu življenje, a dva sta se nevarno poškodovala. Inženir Dupont, ki je šel v rov, se še ni vrnil iz njega. Ministei Javnih del Dubois je prispel takoj na mestc nesreče.
Policijski škandal v Njujorku. Med potniki, ki so se 3. t. m. pripeljali iz Njujorka v Liverpool, je bil tudi neki Tomaž Coupe, ki .ga iščejo amerikanske oblasti, da bi pričal v glasoviti zadevi Rosenthalovega umora. Coupe je nadzo-roval nočno službo v nekem njujorškem hotelu in je izjavil, da ve marsikaj in mnogo preveč za njujorško policijo. Njujorške oblasti so se obrnile na angleške oblasti s prošnjo, da jim izroča pobeglega Coupea. Razen njega je pobegnil še neki drugi človek iz Njujorka, ki bi mogel z ozirom na Rosenthalov umor mnogo važnega izpričati. Državni 'odvetnik Whitmann pa misli, da ima tudi brez pričanja imenovanih pobeglih prič dovolj dokazanega gradiva, da se ugotovi krivda morilca Beckera. Kazenska razprava proti policijskemu poročniku Beckeru radi umora lastnika igralnice Rosenthala se prične 10. t. m.
Surovina v samostanu. Na božji poti Barbara blizu morskega kopališča Orado je pregledoval neki večer samostanski gvardijan žensko spalnico. Pri nekem dekletu je našel njenega lOletnega brata, ki mu je bilo zunaj mraz in je prišel v sobo k svoji sestri. Pater gvardijan je bil pri tein tako razburjen, da je zgrabil mladoletnega fanta in ga treščil silovito skozi vrata. Ubogi dečko je moral stati celo noč v mrzli veži in se je nevarno prehladil. Surovega gvar-dijana so ovadili sodniji.
Milijonar detomorilec. V Budimpešti so naleteli zadnji dan prošlega meseca na lastnika bogate predilnice Filipa Kacburga, ko je on ravnokar razkopaval veliko smetišče, da bi zakopal v njem svoje nezakonsko novorojenče, ki ga mu je rodila pred par dnevi njegova ljubica. Zadnje dni je stanovala nezakonska mati pri njem in je poklical tja tudi tamošnjo babico. Milijonarja, babico in nezakonsko mater so zaprli.
Dvojni samomor za prazen nič. V grofiji Kent na Angleškem so javili prošle dni mestni policiji v Chatamu sledeči slučaj. Na železniških tračnicah blizu mesta so našli truplo mornariškega korporala Walterja Darlova povoženo in grozno razdejano od vlakovega kolesja. V žepu mrtvega vojaka so našli pismo naslovljeno na vojaško poveljstvo s sledečo vsebino: »Oba sva se zastrupila. Flori je takoj umrla, meni pa strup ni nič škodoval, zato sem vzel ob dvanajsti uri ponoči še eno mnogo večjo dozo strupa, nakar sem padel v nezavest. Cez dve uri sem se zopet zbudil in mi ni bilo nič hudega. Vzamem nato britev in si prerežem Žilo na roki,
a kri je prepočasi tekla od rane. Potem sem se napotil do železnice, kjer se bom vrgel pod kolesa lokomotive in me bodete našli tamkaj mrtvega«. V drugem pismu, ki so ga našli pri njem, piše, da je stanoval v Drossingu z neko Flori Twidal. V označeni hiši so res našli truplo mlade žene, s katero je živel samomorilec pod skupno streho in odejo. Ker so pa sosedje brusili jezike ob mladi par, sta zaljubljenca sklenila, da se za vedno ločita od jezičnih sosedov in jim pristrižeta jezike s svojo smrtjo,
Ljubljana.
■ Spor med klerikalnimi občinskimi svetovalci. Ze več časa vlada med klerikalnimi občinskimi svetovalci v Ljubljani ostro notranje nasprostvo. Prave harmonije itak nikdar ni bilo. Na eni strani je stranka dostojnosti, na drugi strani stranka nedostojnosti. nediscipline in klerikalne neparlamentarnosti v občinskem svetu. Tako se je zgodilo že. da je klerikalni občinski svetovalec stavil predlog v imenu klerikalnega kluba, pa niti vsi člani kluba niso vedeli za predlog, ker se v klubu niti obravnaval ni, ampak se je kar par klerikalnih občinskih svetovalcev pomenilo — »med seboj«. Stranka nedostojnosti se je malo zmenila za dostojnejše člane. Porabila jih je le tedaj, kadar je bilo potreba izbrisati kako grdo dejanje. Tako n. pr. je obč. svetnik Štefe v imenu klerikalcev »vezal gobce« v občinskem svetu in napadal na pobalinski način soprogo ljubljanskega župana, potem so ga morali kler. občinski svetovalci dr. Detela, Štrukelj in Lilleg prati pred javnostjo. Tega posla so se pa sedal že naveličali, ker obsojajo politiko surovosti Steletovega in dr. Zajčevega kalibra. Vsled tega se že dolgo plete boj in klerikalni obč. svetnik dr. Fr. Detela je sklenil odložiti mandat v obč. svetu, ker se gotovo sramuje klerikalne vrtoglave politike.
— Dobra karakteristika klerikalcev. Pišejo nam: »Iz slovenskega vseučilišča se kle-t ikalci samo še norca delajo, jezikovna rav-nopravnost jim je smešna zahteva; pri šolstvu Vidijo samo vprašanje o duhovski nadvladi nad učitelji. Kaj čuda, da se vlada sploh ne ozira nanje, kadar gre za nacionalna vprašanja. Vlada ve. da slovenske klerikalce lahko dobi z napitninami, da je politika slovenskih klerikalcev uravnana na sprejemanje teh napitnin v obliki subvencij, odlikovani in sankcij klerikalni stranki koristnih, kranjski deželi pa škodljivih deželnih zakonov. — Vlada izhaja s slovenskimi klerikalci laglje, kakor z vsako drugo stranko, zakaj slovenski klerikalci stoje vedno na preži in čakajo, da jih pokliče vlada in jim stisne kako napitnino v roke. Stranka, ki nima \ narodnem oziru nobenih želja, stranka. ki ničesar takega ne zahteva, kar bi bilo 'drugim narodnostim neprijetno — obstrukcija
V	štajerskem deželnem zboru ne izvira iz narodnih, nego strankarskoklerikalnih nagibov
—	ki se da pridobiti z malenkostnimi napitninami, je vladi seveda jako všeč. — Poravnanje v najtežavnejših narodnih vprašanjih je v polnem tiru - drugod, na nas Slovence se .vladi ni treba ozirati, slovenski narod ostane prikrajšan-. I 'cor je bil doslej. Kaj zato, četudi izdihne ta mučeniški narod, da le živi brezdomovinski klerikalizem.« — To so pač resnične besede, ki kažejo klerikalce v vsej nagoti. Sedaj, ko se bližajo ljubljanske nadomestne de-želnozborsks volitve, jih moramo volilcem opetovano poklicati v spomin, da bodo znali temeljito obračunati s klerikalnimi usiljivci!
r~ O »sprejemu, razširjenju in obrambi aedsčine Kristusove« bo govoril dr. Šuster-
„ ;,,"aTev* a,iistVčncin shodu lla Dunaju. O. iro-
' Jn»	v	®l'steršii b0 t0 govoril, ki po-
zna	v	politiki m v vsem svojem živlieniu le
VeSe6 inSr’ ^ Za Skledic0 leče prodaja k?tikn .? fvetinie, tisti dr. Šušteršič,
pičil /p	'	deluje,	da	si	je	nako-
d	rr	.lw .	milijona K premoženja, ki ima
grajscim itd. Seve, n emu politika nese, a ivustus ra imel kamor bi bil položil trudno gla-tVO m tisti, ki v Kristusovem imenu dela zase kupčije, bo govoril o dedščini Kristusovi. —• llinavšična in ironija, da je ni večje na svetu.
— Vojna uprava in naši vojaki. Pred par 9nevi. krog 4. ure popoldne, ko je dež najbolj lil, je peljalo več vojakov težak in visoko obložen voz, pokrit s plahtami po Martinovi cesti. Reveži so bili vsi mokri in izmučeni. To se god večkrat na omenjeni cesti, najbolj pa ob času pijonirskih vaj, ko vozijo vojaki tako težke vozove, da bi jih dva para konj komaj Zmagalo. Iakrat se tudi ljudje najbolj zgražajo nad vojno upravo, ki ima v Ljubljani na stotine konj, a jih pusti ležati po hlevih. Namesto konj morajo ubogi vojaki opravljati živinska dela. Prosimo poslanca g. dr. Ravniharja, da pri prvi priložnosti vpraša gospoda vojnega ministra, ako je to njegov ukaz, ali mogoče kakega posameznika?
— Tivolski grad in občinstvo. Med časom Ko je bil komisar Laschan na magistratu, so naenkrat zrastle, kakor gobe po dežju — s čegavim ukazom se ne ve — v tivolskem go-?du table z napisom, da je pod kaznijo prepovedano hoditi po gozdu drugod, kakor po potih. Sedaj je skoro jesen in v gozdu je vsako leto pravo veselje in radost, ko kostanj do-žori. Staro, mlado, bogati, revni, vse se veseli in raduje pri nabiranju kostanja, ker to je tudi zadnja letna zabava v prosti naravi.
I	otem pride slabo vreme. Sedaj pa ljudstvo pričakuje znapetostjo: ako bode sl. m. magistrat dovolil pobirati kostanj v Tivolskem gozdu? Upamo, da sl. mestni magistrat dovoli ItO ljudstvo, saj škoda se vendar ne napravi nobena; posebno še, ker so odrasli ljudje pri otrocih. Če se pa prepoved izvrši, se odvzame ljudstvu zadnje veselje in zabava. V letu veveric. se bode potem pripetilo, da pride od vseh krajev mnogo ta živali na kostanj in bodo spomladi napravile mnogo škode ptičem in njih gnezdom.
— Sobotni kegljaški klub priredi v gostilni »Drašček< Bohoričeve ulice 9, kegljanje |ia dobitke. Pfvi dobitek je en koštrun, drugfi
dobitek 10 K v denarju, tretji dobitek 5 K v denarju. Serija treh lučajev stane 20 vin. Polovica čisega dobička gre v prid zgradbi Sokolskega doma »Sokola I.« Keglanje vrši se od 7. t. m. vsak večer naprej do nedelje 22. t. m. 10. ure zvečer. Pravico do kegljanja ima vsak in se gospodje kegljači najvljudneje vabijo, da se istega udeleže posebno ker ravno Sokol I. potreben je vsestranske podpore.
— Telovadno društvo »Sokol II.« v Ljubljani vabi cenjene gospe in gospice iz okraja okrožja Sokola (Krakovo in Trnovo) na damski sestanek, ki se vrši v petek, t. j. G. septembra. ob 8. uii zvečer glede cvetličnega dneva v gostilni pri »Zlatem sodčku«, Hrenova ulica št. 6.
— II. cvetiični dan v Ljubljani se vrši v soboto, 14. septembra popoldne in v nedeljo, 15. septembra. Administracija bo približno enaka kakor lani, le da se je letos zaradi sim-plifikacije zmanjšalo število cvetličnih okrožij, ki so vsled tega po obsegu narastli. Treba bo torej prideliti letos vsakemu okrožju več prodajah kakor lani. Vse podrobnosti se bodo razjasnile na zadnjem sestanku 12. t. m. Zelo važno je, da vsa dežela preskrbi zadostno število lepih svežih cvetk. Zato se obračamo do vseh enih narodnih Slovenk, ki so lansko leto prispevale cvetje, da tudi letos še pomnožene z novimi pošljejo kolikor mogoče cvetic za 15. septmeber na naslov ge. Amalije Widrove v Šelenburgovi ulici 3. — Za razprodajo cvetk se je priglasilo že več gospodičen. Razveseljeni ob tej navdušeni požrtvovalnosti, pozivamo tudi druge, da slede temu vzgledu. Dopise v zadevi cvetličnega dneva je pošiljati centralnemu vodstvu za I, vseslovenski »cvetlični dan«, Ljubljana, Šubičeva ulica 3.
— Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v soboto, dne 5. oktobra t. 1. koncert v veliki dvorani Mestnega doma.
— »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okra]« je zaprosilo za svojo knjižnico pravico javnosti, dostopna bo torej odslej vsem slojem ljubljanskim. Da bode čitatelje lahko v vsakem oziru zadovoljila, določil je odbor za njeno pomnožitev in ureditev polovico doneska velike veselice, ki jo priredi v nedeljo dne 8. t. m. v restavraciji pri »Perlesu« v Prešernovi utici. Upati je, da bodo vsi društveni prijatelji in ljubljanski narodnjaki posetili prireditev s katere se bo vsakdo vračal z mirno zavestjo, da se je ne-le dobro zabaval med svojimi, ampak da je tudi prispeval pa svoji moči k ojačenju »Narodnega sklada« in k okrepitvi društvene knjižnice, ki zanaša prosveto med vse ljubljanske sloje. Zatorej v nedeljo vsi narodnjaki k Perlesu!
— Cvetlični dan na Viču pri Ljubljani. Gospodične in gospodje, ki bodo sodelovali pri cvetličnem dnevu in pri veselici pri »Robežniku« so vabljeni k sestanku v petek zvečer ob pol. 8 uri v sokolski telovadnici na Viču.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 6. septembra specialni večer; 1. Roucu. (Zanimiv naraven posnetek.) 2. Ljubezenska prevara. (Ameriška drama.) 3. Ozdravljena ljubosumnost. (Krasna veseloigra.) 4. Gainuontov teden. (Kinematografična poročila o najnovejših dogodkih firme Gaumont Co.) 5. Trak. (Lepa drama.) Samo zvečer. 6 Emin poljub. (Humoristično.) Jutri »Madelaine«. (Krasna učinkovitost.) V torek »Klovn«. (Amerikanska učinkovitost, drama iz cirkusa.)
Trst.
Kdor zaničuje se sam... Nič ni tako zoprno in nespametno kakor če kdo, kakor pravimo. v lastno skledo pljuva. Imeli smo pri nas žalibog že neštetokrat priliko ožigosati kak prav Škandalozen slučaj narodne nezavednosti in mlačnosti. Bilo je vse skupaj bob ob steno. Koliko je naših ljudi v Trstu, zlasti maljših, ki se sramujejo svojega jezika, — da mnogo je pri nas narodnih društev, kjer se govori slovensko le pri odborovih sejah. Imamo slučaje, ki so, lahko rečemo, tržaška specialiteta. Pisec pričujočih vrstic pozna člana enega izmed najvažnejših naših društev v Trstu. ki sc ob vsaki priliki obregnje ob Slovence, ob slovenski jezik, katerega pači ter na najgrši način blati in zasramuje. Ta priporočljiv slovenski mladenič govori tudi, kjer le more, zaničljivo o slovenski umetnosti, zasmehuje slovensko kulturo ter ima vedno polna usta »ščavov« in drugih psovk. To je samo en tak slučaj, našteli pa bi jih lahko mnogo. - - Povedano bodi vsem takim brezznačaj-nim in brezčastnim kreaturam za danes samo to, da smo že posvetili tudi v ta Avgijev hlev ter si že nabavili potrebne metle in krtače. Nabranega imamo že mnogo tozadevnega gradiva in hemo vse umazance, če se v najkrajšem času sami ne umijejo, pred vso slovensko javnostjo brez milosti okrtačili. Kar je gnilega v narodu, to se mora iztrebiti iz njega in sicer prej ko mogoče, da se ne okuži tudi, kar je zdravega in dobrega. Trebiti in čistiti pa borno začeli temeljito in brezobzirno!
»Naroden« agent. Pri sv. Jakobu v Trstu P.ieJ?lva zavarovalni agent, ki čuje na ime M. v ecina Sentjakobčanov ga menda pozna, ali onim, ki ga imajo čast poznati, bodi povedano, da jc to človek, ki sedi baje malone vsak dan s sodrugom Regentom v kavarni »Union«, bivši blagajnik neke C. M. podružnice v Trstu, pn kateri je čudno manipuliral s precej lepo svotico podružničnega premoženja Toliko v svarilo vsem onim, ki tega ptička ne poznajo, in katere bi utegnil kedaj njim samim na žalost, sebi pa na veselje zavarovati.
Kaj pa, da smo znali! Kakor smo izvedeli ter si že spočetka mislili, ni dobilo uredništvo lista »Edinost« od političnega društva »Edinost« glede mladinskega gibanja v Trstu prav nikakega navodila. Smo torej uganili tista »direktiva«! da ne sme »Edinost« priobčiti o našem gibanjju niti črke več, se je porodila v uredništvu lista »Edinost«' in nikjer drugje! No, hvala bogu, da smo le enkrat na jasnem!
Od Čitalnice pri Sv. Jakobu v Trstu je prl-i šel v predvčerajšnji »Dan« dop|s, y4 katerem je
navedeno, da so baje sami člani N. D. O. zakrivili, da Čitalnica ni mogla nastopiti na nedeljski slavnosti. Da ne bo nikakih pomot, moramo povedati, da je vse to zakrivil rodoljub Šorn, kateri se je, kakor nam poročajo vrinil v odbor godbenega odseka. Je res, da je imel godbeni odsek večkrat seje v konz. društvu »Jadran« — poprej namreč, ko še ni bil rodoljub Šorn v odboru. Rodoljuba Šorna je namreč sram, ker jc mladino po nedolžnem napadal, mladina pa mu je v »Dnevu« odgovorila, da mu bo jasno dalj časa in bo vedel, da se narodnega izobraževalnega društva ne sme napadati. Rodoljub Šorn je torej vse to zakrivil, ker ne pusti, kakor smo slišali, da bi imel godbeni odsek seje pri »Jadranu«. Naj se le sramuje, naj se le izogiba ljudi, saj ima dosti povoda za to! To smo imeli pojasniti, da ne nastane kako nesporazumljenje. Radi konz. društva, ki zida hišo, je prav, da sc je malo podregalo in še bomo, saj to društvo res zasluži najodločnejše graje. Tam se shajajo največji »Dnevovi« nasprotniki. Nazadnjaška gostilna je razen »Edinosti« — brez časopisov. Op. ured.: O tržaških konzumih si pridržimo še besedo od naše strani.
DRUŠTVA.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je
darovala velespoštovana rodbina dr. J. Vilfanova v Radovljici 10 K mesta venca na krsto dr. M. Hudnika. Hvala iskrena!
Zlet na Grosuplje obeta biti nekaj prav posebnega. Dobro, da priredi ravno 8. septembra, ko se zlet vrši grosupeljska podružnica C. M. D. veliko veselico. Če se pa posreči še jutranji izlet na Tabor pri Grosupljem, bo zadovoljnost popoldan še večja. Naj nihče ne zamudi 8. septembra pohiteti v Grosuplje!
Roparski umor ali nesreča na Gorjancih.
Vse kaže, da se je na Gorjancih izvršil naj-brže roparski umor.
Na Gorjancih se vsaki čas kje napravi novo brezno. Tako se je tudi ob času košnje sredi julija na takozvanih Blatih na vlaški strani nenadoma vdrla zemlja pod nogami vola, ki se je z zemljo vred vdrl, pa vendar obvisel z vratom ob skali, tako da so ga s težkim trudom z vrvmi privlekli z brezna.
V	takem breznu na Ravniku v Gorjancih so vlaški pastirji že pred 2 tednoma opazili človeka, ki so ga po noši spoznali za Kranjca. Bil je pobit na glavi, na vratu je imel rano. Pastirji so bili po teh znakih mnenja, da je oni človek notri bil ubit ali umorjen. Blizo se pa seveda niso upali. Pripovedovali pa so to domačinom iz vlaške vasi Buliče. Tja zahajajo v delo Kranjci, zlasti iz podgorjanskih vasi Dolž in Zajčji vrh. V tem času pa je zmanjkalo Šim-čevega na Zajčjem vrhu. Odšel je v te kraje na košnjo, ki se je končala pred 3 tedni. Od tedaj ni duha ne sluha po njem.
Ko so podgorski delavci po pastirjih zvedeli, da je oni človek v breznu na Ravniku, doma iz Kranjske, so brž domnevali: nihče drugi ne bo kakor Šiinčev iz Zajčjega vrha. In tako so to novico zvedeli tudi doma pri Šimčevih. T akoj se .je starejši se ostalih bratov napotil tja, da se prepriča je Ji je oni človek njegov brat ali ne. Ze pastirji pa so pravili, da se mrtvec v prepadu vedno bolj vgreza, da so pred tednom še dobro videli njegove naramnice in odpet telovnik, čez nekaj dni pa se je videla le še glava.
Tudi brat izjavi, da se je mrtvec že tako globoko vdrl, da se komaj še razloči človeška glava, kdo pa je, tega ni mogoče razločiti. Ker je poslalo tovarišev strah in so ga zapustili, se tudi on ni upal nič ukreniti, da bi se dognalo °sebo mrtveca.
Javilo se je to našim orožnikom, ki pa so rekli, da v tem slučaju ne morejo ničesar storiti, ker leži brezno na žumberski zemlji.
Umobolni Šime je imel pri sebi večjo vsoto denarja ter hranilno knjižico od nekega ljubljanskega denarnega zavoda. Tudi je znano, da je dobil proti svojemu očetu pravdo, vsled česar mu ima oče izplačati 6000 K. Šime je hodil vedno v družbi kakega pajdaša, ki je dobro živel pri njemu. Če je v breznu se nahajajoči mrtvec res Sime, tedaj je opravičen sum, da je toimc postal žrtev roparskega umora.
Več o lem bo dognala ekspedicija, ki seje napotila na Ravnik.
Bitka pri Borodino.
(5., 6. in 7. septembra 1812.)
O vojni 1. 1812. se navadno trdi, da fO se Rusi nalašč umikali pred Napoleonovo ve iko armado, da bi ga zvabili v notranjo Rusijo, kjer ga bo prehitela zima in bo s celo vojsko — poginil. Profesorji in drugi učenjaki trdijo, da j0 bil doslej uničen vsak sovražnik, ki si je upal v notranjščino Rusije. Bojeviti in predrzni švedski kralj Karel XII. je zašel v past in je bil premagan — ker je sledil ruski vojski v njeno domovino. Tako past je baje nastavil tudi ruski poveljnik Kutuzof Napoleonu, ko si je upal napasti Rusijo in se je dal od ruskih vojsk zvabiti v notranjo deželo. Toda v resnici je stvar drugačna. Tolstoj trdi v svojem velikem romanu „Vojna in mir“, ki popisuje dogodke 1. 1812, da Rusi niso imeli nikakega takega plana, ampak se jo vse zgodilo, ker se je moralo zgoditi. Enako piše tudi Beitoke, ki je lepo popisal vojno I. 1812, da so se Rusi umikali, ker so se morali umikati. Ako pogledamo cel razvoj vojne 1. 1812. lahko spoznamo, da Rusi niso imeli namena zvabiti Napoleona z njegovo vojsko tako daleč. Saj so sle ruske čete na mejo in so skušale zabraniti sovražniku na-daljno pot v Rusijo. Toda ruske Sete so bile preslabe. Pomisliti moramo, da je vodil Napoleon s seboj pol milijona armade, dočim je bilo Rusov komaj 800.000. In poleg tega je vodil svoje čete sam Napoleon, dočim ruske čete niso imele tako dobrega in slavnega poveljnika. -In
to jo bil eden glavnih vzrokov, da so se ruske čete umikale.
Dočim je imel Napoleon popolnoma natančen načrt za vojno — so bili Rusi pravzaprav brez načrta. Rusi so imeli le odločno voljo, da se bodo branili do zadnjih sil in šele počasi so spoznali, da jim bo v korist, ako se vojna zavleče. Zato so se boljinbolj umikali v notranjo deželo in Napoleonu ni bilo po volji, da ni prišlo nikjer do odločilne bitke.
Ruska armada ni bila tako vajena vojne, kakor Napoleonovi vojaki. Napoleon je imel s seboj že utrjene, izurjene vojake, ruski vojaki pa so bili po večini novinci. V francoski armadi je prevladalo navdušenje za Napoleona, v ruski pa za „sveto Rusijo". Najslabše za Ruse je bilo, da niso imeli pravega poveljnika. Spočetka se je sam car Aleksander postavil na čelo vojne in se je hotel meriti z Napoleonom. Kmalu se je pokazalo, da je to škodljivo. Zato je vojni svet sklenil, da naj gre car v Moskvo, da navduši ljudi za vojno. Car je res v začetku avgusta odšel v Moskvo in ruska armada je bila brez skupnega poveljnika. Glavni poveljnik je bil Barclay de Tolli, ki pa je bil previden in tudi — počasen. Toda njegovo večno umikanje je budilo povsod nezaupanje. Poleg tega je ime! mnogo nasprotnikov okoli sebe. Najbolj so delali proti njemu veliki knez Konstantin, Bagra-tion, Jermolov in Benigsen. Bagralion bi bil sam rad postal vrhovni poveljnik — drugi pa so mislili, da bi bila odločilna bitka boljša od umikanja. Tako so bila v vojnem svetu stalna nasprotstva. Rusija sama se ni mogla ponašali s kakim dobrim svojim poveljnikom. Edino stari general Kutuzov, ki se je bojeval leta 1796. s' slavnim ruskim poveljnikom Sudokovom v Švici in Italiji, in je zadnja leta z uspehom vodil vojno proti Turkom, je imel slavno ime. Dasi je Rusija s Turčijo sklenila mir — je bil vendar Kutuzov še na jugu — in v vojni proti Napoleonu so zapovedovali skoraj sami tujei. Posebno mnogo je bilo Nemcev, deloma takih, ki so bili že preje v Rusiji — Nemci so takrat v Rusiji sploh dobivali visoke službe, — deloma takih, ki so pribežali iz Prusije, ko je Napoleon podjarmil deželo in eo se tako hoteli bojevati proti njemu. Armada brez pravega poveljnika pa ni mogla dosegati zmag; zato se je umi kala. In tako je Napoleon prišel v Snrolensk, ki so ga morale ruske čete po kratkem boju zapustiti. Iz Smolenska je vedla pot naravnosl v Moskvo; zato je Bafclay iskal primernega bojišča, kjer bi se spustil z Napoleonom v odločilno bitko — piedno pride v „srce Rusije".
Po padcu Smolenska (dne 17. avgusta) pa je vzrastla nevolja proti glavnemu poveljnika Barclayu. V armadi sami ni bilo zanj nikakega navdušenja, v Moskvi in drugih mestih niso hoteli verjeti, da bi bila ruska armada res tako slaba, da se mora vedno umikati. Tudi car je bil nevoljen nad Barelayem — toda sredi vojne mu je bilo težko odvzeti poveljstvo. Vkljub temu se je car odločil in je imenoval za poveljnika Kutuzova, ki je bil po javnem mnenju edini sposoben meriti se z Napoleonom. To se je zgodilo 20. avgusta. Kutuzov je takoj odpotoval z juga in dne 29. avgusta je bil že v ruski armadi, ki se je bila med tem pomaknila že nazaj preko Vjasme in Sjacka v Carjevo Zajmišče. Ruski generali so ravno hoteli iskati primerno mesto za glavno bitko, Kutuzov pa je rekel, da ni treba iskati nikakega prostora, ker so se že itak predaleč umaknili.
Prihod Kutuzova je vzbudil med vojaki mnogo navdušenja. Kjer se je Kutuzov pokazal, povsod so ga pozdravljali z navdušenim hura! Saj je bil on edini, ki je imel rešiti Rusijo pred prodirajočim sovražnikom. Kutuzov je bil stat 66 let, bil je majhne postave, imel je na obrazu vec ran in na eno oko je bil slep; nosil je pri-prosto obleko, brez vseh odznakov in je jezdil na belem konju. Bil je priprost človek brez velike izobrazbe; veroval je v rusko silo in je upal na božjo pomoč.
Barclay je že postavil ruske čete okoli Carjevega ZajmišČa pripravljene za odločilni boj. Napoleon se je bližal in je pritiskal na Ruse, da bi ne mogli postaviti čet na primernem kraju. Toda krajevne razmere so ga zadrževale, 'lako se je ruska armada lahko pripravila za boj. Kutuzov si je dal celo bojišče pokazati in je bil zadovoljen. Toda šef generalnega štaba je našel bolj primeren prostor ob reki Kaloči za vasjo Borodino. Res se je dal Kutuzov pregovoriti in se je umaknil nazaj do reke Kaloče, kjer je postavil svoje čete. Dne 3. septembra so že stale ruske čete pripravljene. Kutuzov je postavil celo armado tako, da je zaprl cesto proti Mpslcvi. Desno krilo je sezalo do reke Kaloče, levo krilo pa se je opiralo na lesove okoli Utice. V sredi je ležala vas Borodino, k j olje bil most čez Kaločo. Tu se je imel doboje-vati odločilni boj med dvema največjima silama,
Napoleon je že pri Sjacku pričakoval odločilne bitke in je že vse odredil za boj. Napoleon je lahko spoznal, da večno umikanje Rusov ne pomeni zanj nič dobrega, zato si je želel čim prej odločitve. Ko je 3. septembra videl, da so se mu Rusi zopet umaknili, ni bil nič prav zadovoljen. Zato jim je hitro sledil. Dne 4. septembra je odšel od Spacka in 5. septembra je poljska prednja straža že zadela na Ruse. Napoleon je hitel naprej in je z griča nad Borodino pregledal celo rusko armado, ki je čakala boja. Tudi Napoleon je postavil svoje čete in se je pripravljal na napad.	(Dalje.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
GOSPODAR HRVATSKE ZLE USODE SE JE VRNIL.
Zagreb. 5. septembra. Uradni listi javljajo, da se je komisar Čuvaj iz počitnic zopet vrnil v Zagreb in je pričel zopet uradovati. Grof Khuen Hedervary se je o hrvatskih predlogah glede razmer izrazil nasproti nekemu časnikarju; »Ljudstvo na Hrvatskem n{ti ne sluti, koliko časa bo potreba še čakati, predno se uresničijo in urede hrvatske želje,«
ža županstva*
V ,,Učltel Slovenski
UČITELJSKA TISKARNA
BOLGARI RAZDIRAJO MOSTOVE NA MEJI.
Carigrad, 5 septembra. »Tanin« poroča, da Bolgari na meji podirajo mostove. Turška vlada je odredila stroge odredbe glede straž na meji.
DEMENTI,
Sofija, 5 septembra. Bolgarski korespondenčni urad javlja, da so vse vesti o pošiljanju čet in materijala na bolgarsko mejo — neresnične.
SODNIKI PROTI LJUDSKI SVOBODI IN PRAVICI.
Dunaj, 5. septembra. Na kongresu nemških sodnikov v Avstriji so se sodniki izrekali skrajno neprijazno proti ljudskemu sodu, t. j. poroti in so zavzeli tudi proti svobodi ljudskega glasu, t. J. proti časopisju, neprijazno in za časopisje nesprejemljivo stališče. Avstrija na vseh koncih skuša udušiti svobodo časopisja in tako zatreti pravi lj udski glas.
DEŽELNI ZBORI.
Dunaj, 5. septembra. Gališki deželni zbor bo sklican 20. t. m., koroški deželni zbor bo sklican 23. t. m., nižjeavstrijski deželni zbor se skliče v tem slučaju, če ugodno izpadejo pogajanja. štajerski deželni zbor se ne skliče na jesen na zasedanje, ker ni upati na kak uspeh pogajanj, kranjski deželni zbor bo sklican po nadomestnih volitvah. Gališki in nižjeavstrijski deželni zbor bodeta v prvem zasedanju sklepala o volilni reformi iti novem volilnem redu v deželni zbor.
USODA SLUŽBENE PRAGMATIKE DRŽAVNIH URADNIKOV.
Duna], 5. septembra. Pododsek gosposke zbornice je danes popoldne razpravljal nadalje o službeni pragmatiki državnih uradnikov. Odsek stoji na stališču nujne rešitve tega vprašanje in je zahtevam uradnikov še dovolj naklonjen. Usoda službene pragmatike je odvisna od struj v gosposki zbornici, od katerih ima struja, ki je naklonjena vladi, še največji vpliv. Vlada zahteva in vpliva, da bi se gosposka zbornica akomidirala vladnim zahtevani in vrnila službeno pragmatike poslanski zbornici.
STRAŠNA NESREČA V RUDNIKU LA CLARENCE,
Pariz, 5. septembra. Na Francoskem so se v rudniku La Clarence vneli plini 930 m globoko. Zemlja se je strahovito potresla. Rešilna akcija je našla nad 41 rudarjev mrtvih in okrog 29 težko ranjenih. Mrliči so v groznem stanju. Posamezniki so brez glav in hudo razmesarjeni. Žene in otroci nestrpno čakajo mož in očetov pred rovom. Pogreša se še mnogo rudarjev,
ki so se pod zemljo poskrili pred ognjem ali jih je zalotila smrt.
DRAMA V UREDNIŠTVU.
Pariz. 5. septembra. V uredništvu »Petit Journala« je glavni 'urednik lista Valan očital mlademu uredniku Nironu neko napako, ki jo je isti napravil v listu. Napaka je Nirona tako užalostila, da ga ie zadel v	1 žalosti kap in
se je mrtev zgrudil na tla.	ian se je po tem
dogodku zaprl v sobo in si pognal dve kroglji v sence.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
»Ekspres« T.: Žal je prišlo tako pozno, da je bilo nemogoče postaviti, ker sicer bi imel list zamudo — na škodo naših vnanjih naročnikov. Prosimo, bodite v takih slučajih kratki, ker le potem je tehniško izvedljivo, v zadnjem trenutku pridejati v list nujno poročilo. — Pesniku v Kamniku: Oglasite se z imenom! — G. Š. v S. p. S. G.: »Falzifikat« smo prejeli. Ako bo mogoče, pride o priliki — pod navadnimi pogoji. — Prijaznemu prijatelju »Dneva«: Poročilo o gospodarstvu stolnega kapitola v Olomucu smo že preje priobčili. Ste gotovo prezrli — Zagorje - Litija: Naš poročevalec nam podaja objektivno sliko k javni razpravi izpred okrajnega sodišča v Litiji.
Odgovorni urednik Radivoi Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je najin preljub-ljeni oče. gospod
Franc Perdan
strojevodja juž. žel. v pokoju
danes dne 4. septembra ob 9, uri zjutraj v 76. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal,
Pogreb dragega rajnika bo v petek dne 6. septembra ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališča k Sv. Križu.
Priporočava ga v blag spomin.
Ljubljana, 4. septembra 1912.
Franc in Alojzij Perdan
sinova
Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino
za deklice in dečke. — Najnovejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča
„Angleško skladišče oblek“
1 O. Bernatovii, Ljubljana, Mestni trg št. 5. M       -----------------------------------
Mali oglasi.
Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, ki je že tako službo opravljala, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na pošni pre-dal 38, Ljubljana.	567—3
Dva dijaka iščeta dve, ali eno posebno sobo s hrano. Iščeta tudi instrukcije za 1 do 6 realko. Ponudbe pod »Dva dijaka« na »Prvo anončnp pisarno.«	594—2
Več dobro ohranjene moške obleke se ceno proda. Kje, pove »Prva anočna pisarna«.
   600—1
4 dijake
se sprejme ria hrano in stanovanje. Reilektira se samo na pridne in iz dobre hiše. Postrežba jako dobra. — Ponudbe na MPrvo anončno pisarno" pod „št. 65“, do 14. t. m.
Pozor!
Pozor!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na
Sv. Petra cesti št. O.
svojo prodajalno in delavnico za
razna obuvala.
Skrb mi bo, da bodem vsakemu dobro postregel in ceno računil.
Za obilen obisk se priporoča
Fran Novak, čevljar
Ljubljana, Sv. Petra cesta O. Sprejema se tudi popravila.
V interesu vsih gospodinj!
Samo t? zabojčki in zavoji, kateri nosijo kavni mlinček kot tvorniško znamko, vsebujejo nepreseženi, sta-roizkušeni „ pravi Franck “ iz tovarne v Zagrebu.
Priporoča se tedaj: skrbna pozornost pri nakupu!
»1 im 121/24676
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon štev. 118.
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Slapšaks Tnrki pri Sv. Tilnu, ilustroTana knjiga. Cena 120 K.
Marolt:	Zgodo-
vinske učne slike. Cena 2 K.
Vizitke
M. Gregorič: Otroški oder, gled. Igre za mladino. 1*50 K.
Stupar: O prvinah in spojUuah, ilustrov. Cena 1*50 K.
Brunet:	Telovadba.
Cena 4 K.
MeSiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 vin.
Engelbert Gangl:
Beli rojaki.
Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60.
Kuverte s firmo
Jožef IiiMfiič:
Cena vezani knjigi 80 vin.
Trgovske račune
Knjižnica Učiteljskega konvikfa: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., II. in IIJ. zvezek. Cena k 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. in II. zvezek. Cena 1*50 K.
Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za niladiuo. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin.
Bretl: Kako si o-hranimo zobe: Cena 20 vin.
pmiTniiv
tiskovine.
__ _	,	_	na	j	novejše ti-
(Jradne tiskovine I gkovine za o-
Ibrtno - nadaljevalne šole«
lepsnkah za šole.
Stereotipna
fski tlakami« se tiskajo t Slovenski Branik, Dan, Cčlteljskl Tovariš, llustrovani Tednik, Rudar, »omaŽe ognjišče, Zvonček, Popotnik, Naša Bodočnost, Gasilec, ®arja, Tobačni delavec.
i Ilovo! Popravljalna znamenja n a | tabelah.	Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil.	Vse tiskovine za knjižnice.
Litografija	Muzikalije	Založba Knjig j