ERISKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICA?^ HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 141.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, DECEMBER 3rd, 1928.
LETO XXX,—VOL. XXX.
v*
V NEDELJO VPRIZORIJO SIJAJEN KONCERT NAŠI FANTJE IN DEKLETA
Sv. Miklavž in parkeljni nastopijo v Slov. Domu na Holmes Ave . nedeljo.
Naši mladi fantje in dekleta so pred nekaj leti ustanovili Slovenski Mladinski Orkester. Nič kaj pogosto se niso oglašali v javnosti, toda toliko bolj marljivo so študirali in se učili glasbe. In gotovo smemo biti veseli, da se-naša mladina v toliki meri zanima za to. Svoječasno je skrbel za ta glasbeni naraščaj poznani rojak Mr. Louis Ulle, ki je prvi zbiral mladino skupaj, da sestavi orkester, na katerega bi bila naselbina lahko ponosna. Ta orkester je priredil že nekaj koncertov, in sicer z najboljšim uspehom. Naši ljudje so vselej radi zahajali k enakim prireditvam. Zadnje čase pa je ta Mladinski orkester dobil prvovrstno moč kot voditelja, našega umetnika Mr. Ivan Zormana. Pod njegovim vodstvom je Mladinski orkester sijajno napredoval, kajti gospod Zorman ne samo, da razume glasbo kot nihče drugi izmed nas, pač pa ima tudi čutečo dušo do mladine, ki zre v njem svojega mojstra v glasbi. Orkester naše mladine pod strokovnim in očetov-1 skim vodstvom g. Zormana je j tako napredoval, da fantje in; ta želijo n§ vsak načjn
Zato so sklenili, da priredijo v nedeljo 9. dec. javni koncert. Slednji se vrši ob 7:45 zvečer v veliki dvorani Slov. Nar. Doma na St. Clair ave. pod osebnim vodstvom g. Ivan Zormana. Nase rojake po širni naselbini posebno opozarjam na ta koncert naše mladine, naše nade v bodočnosti, naj vendar ne ostanejo ljudje doma, pač pa pridejo in s svojo navzočnostjo dajo poguma, dobre volje in nadaljnemu trudu na glasbenem polju naši mladini. Ali se bo dobilo med 35.000 Slovenci v Clevelandu in okolici 1500 mož in žen, ki bodo kupili vstopnice ter se vdele-žili koncerta? Saj je to komaj 5 procentov skupnega našega prebivalstva. Ne dremajte! Vedno pozivljemo mladino, da se nam pridruži, da deluje, in sedaj, ko bo nekaj pokazala, ali ji bomo sledili in jo navdušili. Zdrava pamet nam pravi, da bomo!
POZOR! °
Imena onih družin, ki so v potrebi, naj se naznani Ed. Kalishu, 6250 St. Clair ave. v St. Clair kopališču. Skrbelo se bo, da bo vsaka Pot>"eb-na slovenska družina obdarovana za Božič!
Dramatično društvo "Adri-ja" priredi drugo nedeljo v decembru, dne 9. decembra, v Slovenskem Domu na Holmes ave. — Miklavžev večer. Začetek točno ob 7:30. Vstopnina samo 25c. Darila se bodo sprejemala od torka 4. dec. naprej do sobote 8. dec., in sicer vsak večer od 7. do 9. ure v Slovenskem Domu na Holmes ave. To se pravi: Vsakdo, ki hoče obdarovati svoje otroke, prijatelje, znance, s kakšnim darilom, naj prinese svoj zavoj, ali karkoli že ima omenjene večere v Slovenski Dom, kjer se bodo darila shranila, in na Miklavžev večer jih bo sv. Miklavž slovesno razdelil med obdarovane. Ne pozabite tudi zapisati na zavoj razločno ime in naslov obdarovanca. Za posamezne zavoje se bo računalo samo 10c, kar je pač najmanjša svota, ki se more računati. Miklavžev večer ima posebno privlačno silo za nas Slovence. Držimo se Miklavža, ki nam je mnogo bližje kot Santa Claus, ki ne pomeni za nas nič. Ako Miklavž dosedaj še ni dovolj amerikanski, pa glejmo, da dobi domovinsko pravico!
Novi predsednik.
REPUBLIKA MEKSIKO IMA SEDAJ NOVEGA PREDSEDNIKA NA VLADI
KAKŠNE SO NAŠE PIJANE DVORANA
Mexico Ciudad, 30. nov. Emilio Portes Gil je danes prisegel uradno prisego kot provizorični predsednik mek-sikanske republike. Ob istem času je obljubil, da bo sledil isti politiki kot sedajni predsednik Calles, oziroma sledil načelom, katera je zastopal umorjeni izvoljeni predsednik Obregon. Zlasti je novi predsednik Gil povdarjal, da bo skušal na vsak način ohraniti prijateljstvo z Zjedinje-nimi državami. 25.000 oseb je prisostvovalo inavguraciji novega predsednika. Tekom svojega govora je novi predsednik izjavil, da dokler Zjed-injene države kažejo dobre voljo, da bodo spoštovale su-vereniteto Meksiko, ne bodo imele nikdar vzroka pritoževati se nad lojalnostjo Meksi-kancev. Rekel je, da pomeni suvereniteta točko, od katere se Meksika ne umakne niti ne bo dala kakšnih koncesij. Meksika želi napredovati sama po svojih lastnih načelih. "K sreči pa," je rekel novi meksikanski predsednik, "je vlada Zjed. držav zadnje čase pokazala tako dobro voljo, da iz srca želim, da bi šlo še
tako naprd, v skupni napre-- - "
O Tiskarski škrat nam je v zadnji številki zopet eno lepo zagodel. Pisali smo, da je "ves" Euclid bankroten, glasiti bi se pa moralo, da je vas" Euclid bankrotna. Vidite koliko razlike naredi ena sama mala črka. Prebivalci Euclida niso bankrotni, pač Pa je bankrotna vaška blagajna.
O Gospa Lovšetova poje v nedeljo 9. dec. v Slov. Del. foomu na Waterloo Rd. Natančneje o tem prihodnjič.
Direktor javne varnosti v Clevelandu, Edwin D. Barry je ukazal, da se začne nemudoma preiskava glede plesnih dvoran v mestu. Dobil je toliko pritožb o skrajno nemoralnih slučajih v plesnih dvoranah, da se je izjavil, da se nekaj mora ukreniti v tem oziru. Glavni povod preiskave pa je dogodek na plesu v Concord plesni dvorani na 4151 Lorain ave. V to dvorano je 20 letni Jos. Cugeber, 1907 VP. 45th St. pripeljal svojo prijateljico 14 letno(!) Ano Varga. Mladi fantiči na plesu v dvorani so se začeli smučati okoli dekliča, izzivati, se nespodobno obnašati ter so postali nesramni tako, da je Jos. Cugeber konečno odpeljal dekle iz dvorane. Spodaj na stopnjicah pa so ga napadli štirje fantje in ga tako zbili, da se mladi fant sedaj bori s smrtjo v bolnišnici. Dekle je tekom tepeža opazilo avtomobil, v katerem so pretepači pobegnili. Policija je dobila avtomobil in aretirala vse štiri, ki so stavljeni pod obtožbo nameravanega umora. Direktor Barry se je izjavil, da se čudi, kako je moglo 14 letno dekle priti na ples, ko vendar postava prepoveduje vsem osebam, starim izpod 18 let, vdeleževati se javnih plesov. Toda, je rekel Barry, dandanes je sko-ro nemogoče razločevati starost deklet. Po njih obleki ne veste ali so stare 16 ali 60 let. Treba bo narediti postavo, da bodo morala dekleta nositi s seboj v plesno dvorano rojstne liste, da se dožene njih starost. Posledica tega tepeža bo stroga preiskava vseh plesnih dvoran v Clevelandu, in Čuje se, da bo več dvoran zgubilo licenco, da prirejajo plese.
Coolidge se seli.
SPRAVLJA SVOJE ZADEVE V RED. BO VESEL, KO ODIDE IZ URADA
Washington, 30, nov. Predsednik Coolidge se je že .začel pripravljati, da zapusti Belo hišo. Začel je' pospravljati." Dne 4. marca bo zapustil predsedniški urad, vesel in zadovoljen, ker mu ne bo treba več skrbeti za blagostanje 115 milijonov Amerikan-cev. Bližnji prijatelji, ki poznajo predsednika, pravijo, da je "Coolidge vsega sit," in da komaj čaka, da se poslovi od Bele hiše. Mnogo opravila bo sicer še imel, predno se poslovi, toda sedaj dela z veseljem in urnostjo. Urad predsednika Zjed. držav ni lahak, pač pa ^ :<: užen z ogromno odgovorno ijo in delom. Dne 3. decembra se snide kongres k rednemu zasedanju, in predsednik želi, da reši to zasedanje kongresa nekaj jako važnih točk, zlasti pa, da se začne postavo-dajnim potom delovati na rešitvi farmarskega problema in da se reši v*prašanje glede vodnih sil. Coolidge bi rad rešil, potom kongresa, vse zadeve, ki se tičejo?! j ego ve administracije, tako. da bi Hoo-
nu bo dil, se •jmae-
NOYICE IZ BARBE-
_ v/ a i A&J V/ XXXV •
Barberton, Ohio. Cenjeni g. urednik. Ako vam čas dopušča in ako vas veseli nekoliko prisrčne zabave in smeha tedaj posetite zabavni večer dne 8. dec. v naši naselbini. Na omenjeni večer namreč priredi naš tukajšni Peterospev" prvič za splošno ljudstvo "koncert." In najbrž bo nekaj izvanredne-ga, kajti pripravljajo se že dolgo. Tudi nečejo vsega programa v javnost dati. In torej, no, ako vas zanima, kaj se bo vršilo, ste prav uljudno vabljeni. Kar se tiče vdele-žbe od strani naših Barber-tončanov in Barbfertončank, mi lahko vrjamete, da bodo vsi navzoči. In zakaj tudi ne, saj jim je znano, da kamor pride "Peterospev," je mnogo zabave. Posebno pa se bodo potrudili na omenjeni večer ter skrbeli, da bo vsakdo po svoje najboljše zadovoljen In na svidenje! — X.
—-o-
O Card party priredi The Community Welfare Club, organizacija naših agilnih slovenskih žensk in deklet. Prireditev se vrši v sredo 5. dec. v Hillgrove Inn, in vsak, ki je prijatelj dobre zabave in zna kaj je "as" ali pa "dama" na kartah, je prav prijazno vabljen. Mnoga lepa darila dobijo igralci. Pri-četek ob 8. uri zvečer, in po igri pa bo serviran okusen
prigrizek.
O Plačajte svoje račune za plin samo v našem uradu, kjer dobite uradno pobotnico in si prihranite čas in denar. Čas za plačati je le do pondeljka 10. dec. do 1. ure popoldne.
O Hupp Motor Car Co. je prevzela kontrolo Chandler avtomobilske tvrdke.
ver začel z lasi imel prosto pe t ' kongrp tozad. /Tkj
va, aa bo k
Tiopfiqriju od
niat^u - w
se pa pečal z resnem delom
-o
Newton D. Baker
DEMOKRATI RESNO MISLIJO KANDIDIRATI UAKER-JA V LETU 1932.
Med demokrati v Clevelandu in po državi Ohio se je pričela agitacija, da se imenuje Newton D. Baker kot predsedniški kandidat demokrat^ čne stranke leta 1932. Vsi trdijo, da je Newton D. Baker najbolj logični kandidat. Newton D. Baker je bil svoje dni dvakrat izvoljen v Clevelandu za župana, in ko je predsednik Wilson bil izvoljen, je imenoval Bakerja za vojnega tajnika. Kot vojni tajnik je Baker posloval tekom svetovne vojne s takim rekordom, da mu niti najhujši sovražniki ne morejo ničesar očitati. Vsi odlični demokrati v državi Ohio so enoglasno za Bakerja. Med prvimi podporniki je naš kon-gresman Charles A. Mooney, nadalje bivši zvezini sodnik John H. Clarke, senator Cyrus Locher, Martin L. Davey, governerski kandidat, Mrs. Bernice Pyke, bivši sodnik Dan S. Culi, Dr. Robert Bishop Jr., bivši županski kandidat, sodnik Weygandt, ki je pri zadnjih volitvah dobil največje število glasov v
om in Clevelandu, Carl T. Friebolin,
Božičnica društ. Triglav ima namen razveseliti naše sirote za Božič.
POZOR, SLOVENSKA DRUŠTVA!
V teh dneh se vršijo volitve ruštvenih uradnikov. Vsa društva se poživlj a >, la spo-oče v našem uradu izid volitev. Naš časopis zastonj -natisne en-<rat imena novih društvenih uradnikov, in si> er za vsa društva brez razlike enako. Obenem pa prosimo društva, da naročijo imenik svojih uradnikov, čas in kraj zborovanja, da ga priobčujemo tekom leta. To velja društvo samo $5 na leto, plačano naprej, in je velike koristi članom, da se informirajo. Sporočite imena novih odbornikov takoj po seji!
O V soboto zjutraj je umrl James Perušek star 29 let, samec, sin družine Jakob in Ma ry Perušek, ki stanujejo na 12719 Kirton ave. v West Parku. Ranjki je stanoval Dri družini Pečaver na 1151 E. 58th St. Umrl je nagloma. Bil je član društva Delavec, S. N. P. J. Rojen je bil v Strugah na Dolenjskem. V Ameriki je bival le 5 let. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina & Son: v pondeljek i7 hiše starišev	Park.
Ranjki zapu;	brate:
Jakoba, Alojzi. - iljema ter sestro Mar. N • Na bo ranjkemu I r:i n j on blag spomin, preostalih sorodnikom pa gre naše iskreno so-žalje!
O Slovenska posojilnica The International Savings & Loan Co. je letos začela s ta kozvanim Christmas Klubom. Podrobne podatke dobite v oglasu, ki je priobčen v dp-našnji številki. Posojilnico priporočamo rojakom!
zvezini sodnik za bankrote; prosekutor IVliller, ki se je iz~ juyj! da ga ni bolj prominent* nkeni j nega demokrata'v Zjcu. drža" ira do j van kot je Baker, ako izvža-kot j memo gov. Smitha, in ostali diični demokrati. Dejstvo je, da uživa Newton D. Baker sloves kot malokdo drugi. Vse njegovo življenje je bilo čisto, pošteno, obenem pa je poznan kot neizmerno mar-jiv, učen in delaven. V gospodarskem kot političnem oziru mu je teško najti par. Vovo izvoljeni prosekutor v Clevelandu, Ray T. Miller, se je izjavil: "Jaz ne verujem, da imamo v Ameriki boljšega demokrata kot je Newton D. Baker. Njegovo ime bo med prvimi skozi prihodnja štiri leta. On je prvi odvetnik v Clevelandu, prvi državnik v državi Ohio, in jaz ne poznam nikogar, ki bi boljše poznal fundamentalne principe demokratične stranke kot Newton D. Baker. On je logični in normalni kandidat za predsednika v letu 1932." Dejstvo, da podpirajo Bakerja suhi kot mokri pristaši demokratične stranke, dejstvo, da ga podpirajo katoličani kot protestanti, bo mnogo pripomoglo, da se bodo demokrati enkrat zjedinili ter na ta način poravnali poraz Smitha v letu 1928
Enkrat smo že omenili, da priredi društvo "Triglav" skupno z St. Clair Merchants Improvement Asosciation, v kateri so naši slovenski trgovci združeni za napredek naselbine, božičnico in sicer v četrtek 13. dec. v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma. To bo izvanreden večer in z izvanredno zabavo. Društvo Triglav ima v svojem članstvu vsakovrstne umetnike, igralce, pevce in pevke, čarovnike in druge mojstre. Povem naj vam samo toliko, da bo nastopil omenjenega večera splošno znani čarovni-ški mojster John Grdina, ki bo tekom pol ure pokazal nekaj najnovejših iznajdb v čarovništvu. Strmeli boste, da je kaj takega sploh mogoče. Nadalje boste nastopili po dolgem času zopet enkrat naši odlični slovenski pevki — Miss Mary Udovich in Mrs. Josephine Lausche-Welf, ki boste zapeli mogoče tudi ono lepo: "Treba ni, treba ni — moje ljubce plavšati" ali pa "Kot ptičica ta mala" in še več drugih tako priljubljenih pesmic. Pa še mnogo drugih zabavnih točk je na programu, toda mogoče boste presenečeni, ko čitate, da bo nastopila tudi odlična umetnica
"Suh" Božič.
VLADA JE NAPELA VSE SILE, DA PREPREČI EKS-PORT ŽGANJA IZ CANADE
Zvezina vlada napoveduje za letos skrajno "suh" Božič. Med ameriško in canadsko vlado je prišlo do dogovorov, da se konečno zajezi in popolnoma ustavi eksport žganja in druge pijače iz Canade v Zjedinjene države. Vlada je imenovala celo armado novih suhaških agentov, ki bodo pazili na canadsko-ameriško mejo. V Detroitu je bilo pretečeno soboto aretiranih 11 zvezinih suhaških inšpektorjev, ki so bili obdolženi, da so skrivej podpirali butle-gerje. Ob istem času je ca-nadska vlada dala povelje, da se odpravi v Windsor, Ontario, 30 pristaniških pomolov, kjer se je vkrcavalo žganje na čolne in male parnike, ki so vozili canadsko žganje v Ameriko. Računa se, da se je letno eksportiralo iz Wind-sorja v Canadi nad $20.000. 000 vrednosti žganja. Vse to se je pripeljalo v Detroit, odkoder se je razpošiljalo po ostali državi, pa tudi v Ohio, Illinois in Indiano. Zvezina vlada ima seduj 60 patrolnih parnikov v bližini Detroita, ki vsi pazijn d* se ne eksporti-ra žganje iz Canade, poleg te-
gospa Pavla Lovšetova, ki bo g f .f na7're J . žrtvovala- svojo umetnost v!^vez.nih petlu na omenjeni večer v pri- i prombivijsKih agentov. log - našim siromakom v na-1 znamenja kažejo, da bo vlada selbini. Veste, dragi čitatelji » a do skrajnost., da ustav, in citateljice, da imamo v na- eksport zganja iz Canade v
O Dr. Wm. J. Lausche Miss Mary Udovich in Mrs losephine Lausche-Welf so dobili te dni brzojavni poziv od Columbia družbe v New orku, da se takoj pripravijo za petje za nove slovenske grafofonske plošče. Kot se nam sporoča odidejo priljub ljeni pevci koncem tega me seca v New York.
O Pravila Slovenske Do brodelne Zveze so gotova in bodo razposlana te dni enkra raznim društvom. Naša ti skarna je naredila rekord hitrim delom.
selbini več naših lastnih siromakov, ki ne bodo imeli takega Božiča kot ga boste imeli vi. Življenje je včasih hudo za človeka, in marsikdo pride ne po svoji lastni krivdi v nesrečo in mizerijo. In da se tem našim slovenskim bratom in sestram, njih otročičem, priredi lepa božičnic^, to'je lamen večera, ki ga priprav-a društvo Triglav v četrtek 3. dec. v Slov. Nar. Domu na St. Clair ave. Vstopnina za to prireditev je samo 50c, in ves čisti dobiček gre za naše sirotne družine za božičnico. Ali se bo odzvalo vsaj .000 rojakov in rojakinj, ki pridejo na to prireditev in pomagajo našim sirotam za veselo praznovanje Božiča 0 Gotovo jih ne bomo prezrli. Imeli boste zabavo kot se ne vršijo vsak dan v naselbini, poleg tega pa zavest, da ste jomagali svojemu sirotnemu Dratu in sestri.
o-
SO OROPALI ZRAKO-PLOVNO POŠTO.
St. Louis, 30. nov. Dva roparja sta danes ustavila poštni avtomobil, v trenutku, ko je pripeljal na zrakoplovno polje pošto, namenjeno za po-šiljatev po zrakoplovu. Roparja sta z revolverji pregnala voznika in njegovo ženo, ki ga je spremljala. Naložila sta pet vreč pošte na svoj avto in v naglici odpeljala.
Zjed. države, in da bo letošnji Božič tozadevno bolj su\v kot katerikoli Božič pred letošnjim.
-o---
COOLIDGE DOBIVA OBILNE DAROVE.
Swannanoa Club, Va., 30. dec. Predsednik Coolidge, ki se mudi v t&j okolici za nekaj dni, je prejel ^adnje dneve od Virginčanov toliko darov, da ne ve kam z njirpi. šunke, jerebice, purmani, klobase, jabolka, sploh vsakovrstne fine dobrote v jedilu prihajajo vsako uro v predsednikovo hišo. Predsednik se zabava s streljanjem na lončene golobe.
G Neki naš prijatelj nam piše, da bi mu poslali "take knjige, v katerih se piše, kako se naredijo opojne pijače." Da, prijatelj, če bi mi vedeli za nje, in če se ne bi bali kazni od zvezine sodnije, bi vam jih že poslali.
O Nenavadno strog je bil mestni sodnik Sawicki pretekli petek, ko je obsodil 30 pijancev v zapore v Warren-sville. Možakarji so se ga na-pili na Zahvalni dan. Navadno se je te sorte ptiče kaznovalo s $5.00 globe, sedaj so pa dobili vsak po 30 dni zapora. Policija je o vseh trdila, da so grozovito razsajali, iz česar je sklepati, da so uživali sa-lamensko slab jeruš.
O G. Anton Šubelj nam sporoča iz Minnesote, da je imel zadnje dneve meseca novembra tri uspešne koncerte v Minnesoti, in povsod je bila vdeležba jako velika. Zlasti so se začeli zanimati za koncerte Amerikanci, ki so g. Šublja povabili na več krajev spomladi. O Mr. Louis Perko iz Madi-sona, Ohio, pozdravlja vse svoje prijatelje in znance po Clevelandu.
O 992 poročnih dovoljenj je bilo izdanih v Clevelandu v novembru mesecu.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)	#
_ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY_
NAROČNINA:
Za Ameriko........$4.00 I Za Cleveland po pošti. .$5.
Za Evropo .........$5.50 | Posamezna številka ...3c.
Vsa pisma, dopisi 'ta denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628
JAMES DEBEVEC, Publisher
LOUIS J. PIRC, Editot
Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 141. Mon. Dec. 3rd, 1928.
DOPISI.
Navodilo priseljencem.
Na podlagi novega priseljeniškega zakona od 29. maja tega leta sme inozemec, ki je bil zakonito pripuščen v Združene Države za stalno bivanje, poslati po svojo ženo in nedoletne otroke kot prednostne kvotne priseljence. Mnogi pa si niso še na jasnem, kako naj postopajo, da si zagotovijo to prednost v kvoti. Zakon izrecno določa, da to prednost uživa le družina moža oziroma očeta, ki je bil zakonito pripuščen v Združene Države za trajno bivanje. Zdi se, da vlada precejšnje nerazumevanje glede načina, kako naj se dokaže, da je bil kdo zakonito pripuščen.
Nekateri mislijo, da inozemec, nastanjen v Združenih Državah, si mora na kak način priskrbeti uradni dokaz o svoji zakoniti pripustitvi in da čisto odveč, da bi se žena oziroma otroci obrnili na ameriški konzulat, dokler ne dobijo takega dokazila. To raztolmačenje je popolnoma po-grešno, kajti inozemec v Ameriki nima nikake mogočnosti, da bi si priskrbel tak službeni dokaz. Zapiski priseljeniške oblasti so uradni vir informacij o prihodu inozemcev. Ti zapiski niso pristopni občinstvu; nikdo ne more priti do njih razun vladnih organov. Nadalje se informacije o teh zapiskih morejo dati samo nekim poklicanim vladnim oblastim. Zasebnik jih ne more pribaviti razun potom kakega vladnega urada.
Ne inozemec, ampak konzul, h kateremu se je njegova žena oziroma otroci obrnili za prednostno vizo, si ima priskrbeti od priseljeniške oblasti dokaz o zakoniti pripustitvi v to zemljo. Mogoče je, da, ker gre za nov zakon, utegnejo biti izdane v bodočnosti nove odredbe v tem pogledu. Alf za sedaj moremo odločno trditi, da si mora ta dokaz priskrbeti konzul sam in da ga tukaj nastanjeni inozemec si ga ne more priskrbeti. Žalibog so se v tem pogledu razširile povsem krive informacije v časopisih nekaterih inozemskih dežel. Zato se dogaja, da se mnogi priseljenci obračajo pb smeno na Ellis Island in drugam, da se jim izdaj.iradno potrdilo o njihovem prihodu, češ da jim je žena ali kak agent pisal, naj to storijo. Samo ob sebi umevno je, da ši oni ne' morejo priskrbeti tako potrdilo.
Inozemec, nastanjen v Združenih Državah, ki-želi" dobiti sem ženo in otroke, more vendarle nekaj storiti, da jim pomaga v tem pogledu. In to je sledeče: Naj jim pošlje popolne in točne informacije o svojem prihodu v Ameriko, Ako jih zna, naj odgovori na sledega vprašanja: kje se je vkrcal, datum (vsaj približno) odhoda iz evropskega pristanišča, ime parobrodne družbe, ime parnika, datum (vsaj približno) prihoda v Združene Države. Te podatke naj pošlje svojcem v kraj. Jakp je važno, da navede, pod katerim imenom je potoval in iako je bilo njegovo ime izpisano na voznem listku in v drugih dokumentih. Za ilustracijo naj navedemo slučaj nekega Slovaka, ki je nedavno zaprosil za državljanstvo. Imenuje se John Duris. Priseljeniške oblasti niso mogle najti njegovo ime v popisu potnikov doti-čnega parnika in povrnile so mu prošnjo. Na to se je on spomnil, da je bilo njegovo ime morda izpisano v madjar-skem pravopisu, namreč Gyuris. Zares so potem našli njegovo ime.
Najboljše je, da inozemec navede zgornje podatke v obliki zaprisežene izjave, s katero se obvezuje za vzdrževanje svoje družin^, takozvanega Affidavit of support. Ta affidavit naj vsebuje tudi vse zgornje podatke o njegovem prihodu, žena oziroma otrok, ko se obrne na ameriški konzulat v inozemstvu, naj predložijo konzulu vse te podatke o prihodu moža oziroma očeta.' Ako je konzul mnenja, da treba te podatke uradno dokazati, on bo pisal oziroma brzojavil priseljeniški oblasti, naj mu potrdijo točnost do-tičnih podatkov. Priseljeniške oblasti na Ellis Islandu prejemajo sedaj okolo 60 takih poizvedb na dan s strani ameriških konzulov v inozemstvu.
Inozemec, ki je prišel v Združene Države po 3. juniju 1921 mora obvestiti svojo družino (oziroma navesti v zgoraj omenjenem affidavitu, ki ga pošlje družini), v katerem konzulatu je, dobil svojo vizo. Konzulat bo na to iz svojih zapiskov takoj ugotovil status dotičnega priseljenca, zlasti ako je dotičnik prišel po 1. juliju 1924, ali v mnogih slučajih tudi v prejšnjih letih, odkar je stopil v veljavo prvi kvotni zakon.
V tem pogledu jasno govori sledeči izvleček iz pisma State Departmenta:
"Ni potrebno ,da bi inozcmec, mož ali oče, vložil prošnje za svojo ženo oziroma otroke pod 21. letom. Ali, pred-no konzul izda vizo inozemcu, ki spada v drugo kvotno prednostno skupino, on se mora prepričati, da oče oziroma mož, nahajajoči se v Ameriki, je bil tam zakonito pripuščen Radi tega se priporoča, da prosilec predloži konzulu natančne podatke o zakonitem prihodu svojega moža oziroma očeta v Združene Države. (Po mogočnosti ime parnika, pristanišče in datum izkrcanja.) Ako konzul, ko sprejema tako prošnjo, ima vzrok dvomiti o resničnosti predloženih navedb odnosno, ako podatki niso popolni, on more, ako i hoče, stopiti v direktno zvezo s priseljeniškim komisarjem pristanišča, kjer je bil prisiljenec baje pripuščen v Združene Države. Konzul more to izvršiti pismeno ali pa brzojavne na stroške prosilca, ako ta to želi."	i
Cleveland, O. Zadnji teden so članice Community Welfare kluba priredile lep in zabaven večer v Mervarjevi dvorani. Veselični odbor tega kluba je zelo aktiven. Pripravilo se je za članice okusno večerjo, oziroma "chop-suey," po večerji se je pa vprizorila jako zabavna igrica. Osebe pri igri so bile članice istega odseka. Pomaga) je tudi Rud. Gregorich. Njegova naloga je bila prenaredi-ti stare device v mlada, lepa dekleta. Smeha je bilo na koše. Ime igre je: Konvencija starih devic. Že iz naslova samega se lahko sodi vsebino igre. Največ smeha je povzročila točka, ko so bila prebrana imena naših pečlar-jev, ki so na ženitovanjskem trgu. Poleg imena je bila imenovana lastnost dotičnega "pečlarja," Vem, da ako bi isti spretni fantje vedeli kake navdušene so bile device napram njim, da bi se gotove požurili za nje.
Navzoče so bile samo članice kluba, in ste lahko sigurni, da nismo imele nobene meje v zabavi. Prihodnji teden pa v sredo zvečer bomo zopet pripravljene postreči občinstvu z "dobrim časom." To pot priredimo "Prize Card party," ki se vrši v Hillgrove na Marcella Rd. Vsi oni, ki ste bili že prej na enakih zabavah, boste gotovo priznali, da kadar priredijo članice Welfare kluba kako zabavo, da je vedno .za vse preskrbljeno v polni meri. Delili se bodo dobitki za najboljšega igralca pri vsaki mizi, in darila so v | resnici lepa in koristna. Po | card party bo pa veselični od-sek serviral okrepčila, in ako vi sami želite biti prav veseli, prinesite korajžo s seboj. Delil se bo tudi takozvani "door-prize." Ta dobitek je veliko v>"eucri. f\aj pa bo, tega ne omenim, pridite sami. Članice Community kluba vas ♦orej uljudno vabijo, da jih posetite 5. dec. pri card party v Hillgrove. Igrali boste igre j kot jih želite sami. Pričakujemo in pripravljene smo za veliko vdeležbo. ' A. N --o--
SITNARJENJE Z NENA-ROČENIMI POšILJATVA-MI.
Imamo v tej deželi nekoliko tvrdk, ki navadno pošilja jo po pošti blaga, ki ga nikdo i ni naročil. Te tvrdke računajo na to, da 'bo sprejemnik poslal denar za blago, ki je navadno prav ceno, češ bo rajše plačal kot imeti sitnosti z vračanjem blaga. Je tudi precej malodušnežev, ki se ne upajo poslati blago nazaj.
Tako pošiljanje vsakovrstnega blaga, kot zastav, srajc kravat, deževnih plaščev, pi solnih peres, svinčnikov električnih priprav, vsakovrstnih nakitov, čevljev, parfumov, spodnjega perila, robcev in mnogo drugih stvari je za mnoge pravcata sitnarija.
Ko blago pride, kaj naj prejemnik stori? Mora on tc sprejeti? Ali naj vrača? Mo ra plačati za blago?
Odgovor na vsa ta vprašanje je kratkomalo: Ne.
Ker paket pride brez prehodnega naznanila in človek ne ve, kaj je v njem, je za prejemnika skoraj nemogoče da bi ne sprejemal paketa, ko mu ga pošta dostavi. Poleg tega morda najde paket v poštni skrinji ali pred durmi, kjer ga je poštni sel pustil. V takem slučaju pošta smatra da je bil paket dostavljen.
Ali tudi, ko je sprejemnik "sprejel" na tak način nena ročen i paket, je njepova obveznost prav omejena, pa ni treba, da si nikdo ne napravi preveč skrbi za to, ker je dobil nenaročeno blago.
Seveda prejemnik ne sme
vporabiri niti prisvojiti si nenaročeno blago, razun ako hoče sprejeti odgovornost plačila za isto. Ako sprejemnik blago vporabi, on ne more po zakonu odreči plačilo z izgovorom, da on blaga ni sprejel.
Na drugi strani pa ni sprejemnik doižan povrniti blago, niti obvestiti pošiljatelja, da on blaga ne sprejema, niti v slučaju, da je paketu priložena povratna dopisnica ali kuverta v to svrho. On ni dolžan obračati kako posebno pažnjo na blago, da se ne pO' kvari ali zgubi, niti ni dolžan obvestiti pošiljatelja, da se blago nahaja pri njem in da stoji na razpolaganje pošiljatelja.
Kot neprostovoljen posestnik nenaročenega blaga, po slanega na riziko pošiljatelja, je sprejemnik vendarle dolžan posvečati vsaj nekaj malo pažnje na blago, ali to le za primerno malo časa, tekom katerega ima pošiljatelj priliko, da pošlje svojega zastopnika po blago, da ga vzame nazaj.
Ako tekom nekoliko časa se ne prijavi tak zastopnik ali agent, ima sprejemnik pravico zahtevati nagrado za čuvanje blaga, predno ga izroči agentu.
Brez ozira na to, kar stoji pisano v pismu, priloženem pošiljatvi, ali na trditev, da je bilo blago poslano na pripo ročilo nekega "prijatelja,' naj sprejemnik dobro pregleda blago, predno se odloči sprejeti ga in plačati. "Prijatelj" v tem slučaju utegne biti le telefonska knjiga, iz katere je pošiljatelj prepisal na slov. Tudi kake trditve, češ da je dobiček namenjen za kakega nesrečnika, ni treba takoj verjeti. Dostikrat gredo o. '..■• invalidi, ki pod ■krin- o nuiosrčnosti prodaje-
jo nit- .- v*o blago kake špe: i - »,.
a. ; i	aw r
—o-
VLSTI IZ DOMOVINE
Iz Amerike v Ljubljano po nevesto. O zanimivem slučaju si šepečejo te dni po Ljubljani. Pred dvanajstimi leti je žive) tu mlad mehanik, ki pa ni mogel dobiti zaslužka ter se je vsega, kar je poskusil, prijela smola. Ves obupan je poskusil še zadnje: Ameriko. Pustil je tu svojo nevesto in stariše ter odšel v tujino za kruhom. Nevesti pa je obljubil, da pride čez nekaj let ponjo. Mladi mož je imel v Ameriki večjo srečo kot doma. Po naporu več let se je mogel postaviti tam na lastne noge in /.c pred vojno je imel v Phila lelphiji lastno mehanične delavnico: Na svojo nevesto ni pozabil, toda vojna mu je preprečila, da bi šel ponjo. Tudi se je mož za rotil, da se ne oženi prej, dokler ne bo imel toliko premoženja, da nudi svoji ženi v.se, kar si bo le želela. Sedaj ju to dosegel in odpravi) se*je poln upanja v domovino.
Obiskal jo tvojo izvoljenko, ki še vedno tam stanuje kot prej. Ko jo je hotel objeti, ga je na lahko odrinila. Zvesti zaljubljen« c ni prav nič zapazil znatnih sprememb, ki so jih leta zapisala izvoljenki v lice. Že vajen ameriških običajev jo je po dveh treh stavkih zaprosi) za rol Ona se je nasmehnila in po) > i rta — svoja dva otrok; , . 4. takoj pritekla in zveda a i tujca, ki je takoj spoznal, da je prišel mnogo, mnogo prepozno. Zena ga je i povabila h kosilu. Opoldne mu i je predstavila svojega moža, skromnega državnega uradnika ter najstarejšega otroka, šest-najstletio hrT. Z resignacijo in strtim upanjem v srcu je 45-letni mož odpotoval nazaj v Ameriko, potem, ko je prav po amerikansko obdaroval otroke svoje nezveste mu neveste.
utopljenec v Krki. Blizu Št, Petra pri Novem mestu so potegnili iz Krke dne 25. oktobra
utopljenca, ki je moral biti že kake tri tedne v vodi. Oblečen je v delavniško obleko, čepico je imel zataknjeno za srajco, okrog vratu je imel zadrgnjeno vrvico. Pri pregledovanju so našli pri njem na pločevino za silo začrtano označbo: "Pogrešani Ostanek, mizar iz Št. Lovrenca." Obveščeni orožniki so ugotovili, da je utopljenec res neki Franc Ostanek iz Št. Lovrenca pri Veliki Loki, ki je dne 3. oktobra neznano kam izginil. Zdravniška obdukcija v Št. Petru je dognala, da o nasilni smrti ni govora.
Nesreča na lovu. Pred nekaj dnevi je šel na lov Franc Kulo-vec iz Praproč št. 13 pri Novem mestu. Ko je prislonil puško k drevesu, je sunil z njo ob suho vejo, katera je sprožila petelina in ves strel je šinil možu v ramo. Pogasil si je sam obleko, ki se je vsled strela vnela in šel nato domov, kjer so mu za silo obvezali silno razmesarjeno rano, nato ga pa odpeljali v kan-dijsko bolnico.
Dva nova podmornika. Jugoslovansko ministrstvo za vojsko in mornarico je naročilo v Franciji dva nova podmornika. Gradita se v ladjedelnici "Gloi-re" v Nantesu. Podmornikoma bo ime "Smeli" in "Osvetnik."
V	Nantesu je že posadka za oba podmornika s poročnikom vojnega broda Tomičem in koret-nim kapitanom Ulmanskim. Oba nadzorujeta graditev obeh podmornikov, ki bosta dovršena pred decembrom, nakar bosta odplula v jugoslovanske vode.
Blagoslovitev novega mostu čez Krko v Šmihelu pri Žužemberku se je slovesno izvršila v nedeljo 4. novembra. Ob navzočnosti skoro cele župnije in šolske mladine je blagoslovi) most žužemberski dekan Gnido-vec, ki je imel slovesnosti primeren govor. Namesto zadržanega oblastnega odbornika profesorja Jarca je navzoče pozdravil oblastni poslanec Erja-
že od Davidovičeve vlade državno podporo v znesku 10,000 dinarjev poslanec dr. Kulovee. Ljubljanski oblastni odbor je nosil polovico gradbenih stro škov, okrajni cestni odbor v Žu žemberku je prispeval 20,000 dinarjev, vožnje in les so pa domačini preskrbeli po zelo nizki ceni. Glavno zaslugo za novi most pa ima domači župnik Ka-stelic, ki se je z redko požrtvovalnostjo trudil, da se je most zgradil.
Samostan se pretvori v sa-natorij. Uprava samostana Duzluka nad Orahovico je zaprosila, da bi smela ta samostan spremeniti v sanatorij, ki bi bil najmodernejše urejen. Samostan leži v divni gorski kotlini na Krudiji, globoko v gostem gozdu. Samostan je zelo obsežen in ima mnogo prostora, prebiva pa v njem le kakih pet pravoslavnih menihov, I udi ima samostan precej premoženja. Za pretvjoritev v sanatorij je potrebnih 12 milijonov dinarjev in namerava ta denar samostan dobiti z izseka-vanjem svojih gozdov.
Smrtna nesreča. Blizu Srem-ske Mitrovice se je pripetila v soboto 2. novembra huda avtomobilska nesreča. Jeia jurjšič, stara 60 let, iz vasi Mančetova se je vračala domov iz bližnje vasi, kamor je šla obiskat svojo hčerko. Na cesti jj je prj. vozil nasproti avtomobil. g0fer je dajal znak z hupo, toda starina je bila radi hrupa tako zbegana, da je skočil na isto stran, kot je vozil avtomobil. Avtomobil je grozno poškodoval ubogo starico. Šofer jo je takoj prepeljal v bolnišnico v Srem-ski Mitrovici, kjer je starica v hudih mukah umrla. g0f'er se je prijavil sam policiji, ki je uvedla preiskavo.
Radi živine ubil pastir kmeta.
V	sremski vasi Bečmenu se je nedavno pripetil zahrbten umor. Občinski, pastir Dušan por,ov je pasel živino vseh posestnikov v vasi. Nekoč so našli eno kravo mrtvo in ko So jo odrli, so
spoznali, da je bila krava ubita. Njen lastnik kmet Gjoka Vodeničarevič je zahteval, naj občina odstavi Dušana kot pastirja, kar se je tudi res zgodilo. Popov je prisegel Gjoki krvavo maščevanje. Pred dnevi se je Popov v vaški krčmi stepel s fanti in nastal je velik hrup. Vodeničarevič je hote) miriti, toda Popov ga je zabodel z nožem v glavo. Popov se je zagovarjal s pijanostjo, kar pa mu ni pomagalo, kajti okrožno sodišče v Sremski Mitrovici ga je radi uboja obsodilo na osem let ječe.
Huda nesreča pri prepeljavi bale." V soboto popoldne 2 novembra je vozil Franc Šifrer, posestnikov sin iz Žabnice, star 35 let, "balo" ženinu Janezu Šifrer ju iz Žabnice, št. 11 skozi Kranj v Žabnico. Pohištva je bilo za štiri vozove, kateri so se počasi pomikali proti Žabnici, V Spodnje Bitnje so privozili ob tri četrt na pet popoldne. Ta čas so se vračali tudi tovarniški delavci iz Kranja domov. Šifrer je v Spodnjem Bitnju vzel iz žepa samokres in odda) strel. Krogla je zadela poleg voza iz tovarne domov idočo delavko 15-letno Ivanko Vrhovnik iz Šutne v levo stran glave ter obtičala pod desnim očesom, Ivanka Vrhovnik se je takoj zgrudila nezavestna na tla, nakar jo je Katarina Dolinar prenesla v hišo Franceta Hafnerja. Poklicani zdravnik dr. Be-žek iz Kranja je izjavil, da je rana smrtnonevarna ter odredi) takojšnjo prepeljavo nesrečnice v oblastno bolnico v Ljubljani, kjer se sedaj bori s smrtjo. Šifrer pravi, da radi teme ni mogel videti, če je kdo šel poleg voza in da se je radi tega nesreča zgodila le slučajno.
Velike poneverbe visokega uradnika v Vojvodini. Veliko senzacijo je pred dnevi vzbudila v Vojvodini vest, da je policija v Novem Sadu aretirala Božidara Bikarja, bivšega okrajnega, glavarja in sedaj višjega uradnika oblastnega ubož-nega skrbstva v Samoboru. Bi-kar je obtožen, da je poneveri) 50 tisoč dinarjev uradnega denarja.
Požar v Zgornjih Hočah. Dne
28. oktobra okoli 9. ure je začelo nenadoma goreti gospodarsko poslopje posestnika Karla Glaserja iz Zgornjih Hoč. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Hoč. Razvanja, Bohove, Podbrežja in Maribora, Mariborska požarna bramba se je podala na mesto požara. Da-si je ogenj zavzel velike dimenzije, se je vendar posrečilo rešiti gospodarsko poslopje. Zgorele pa so velike zaloge sena in slame v skupni vrednosti nad 30,000 dinarjev. Pri požaru je sam posestnik Kari Glaser dobil težje opekline vsled česar je moral iskati zdravniško pomoč, Vzrok požara je doslej še nepojasnjen.
VZROKI BOLEZNI V RAZNIH STAROSTIH.
Vrhovni zdravnik federalnega zdravstvenega urada, H. S. Cumming, je nedavno izjavil zanimivo trditev, da je človek najbolj prost bolezni vseh vrst v starosti med 20 in 25 letom. Za časa dojenja in v najbolj rani mladosti je člo vek največ podvržen boleznim, ali v kasnejših letih in z začetkom odraslosti "linija slabega zdravja" naglo pada do najnižje točke. Potem pa se polagoma dviga, dokler doseže vrhunca v starih letih.
To je eno izmed najbolj zanimivih dejstev, ki so očitna iz študije nedavno izvedene od U. S. Public Health Service.
Študija se je nanačala na kakih 8000 oseb, belokožcev, vseh starosti in obeh spolov, živečih v navadnih okolšči-' nah v Hagerstown, Md., katero mesto se smatra za tipično malo mesto srednjevzhodne-ga okrožja Združenih Držav. Opažalo se je stanje bolezni v 1
tem mestecu tekom dveh let in pol. Kakor se zdi, to je prva študija te vrste na svetu. Imamo sicer študije o posebnih skupinah prebivalstva, kot šolskih otrok, tovarniških delavcev itd., ali ta študija se je bavila z vsem prebivalstvom od dojenčkov do starih ljudi, skratka na vse osebe, ki tvorijo tipično prebivalstvo.
Našlo se je, da se polovica vseh bolezni v vseh starosti nanaša na dihala. Razun teh prevladujočih bolezni, vštevši navaden prehlad, našlo se je, da je za vsako dobo življenja značilna neka posebna bolezen. V detinstvu se je poleg bolezni dihal značilne nalezljive bolezni, kot ošpice, oslovski kašelj, osepnice, dif-terija, škrlatica, potem pa bolezni kože, ušes, oči in zob, kakor tudi živčne in prebavne bolezni. V starih letih se poleg dihalnih bolezni pojavljajo takozvane organične bolezni, kot bolezni krvnega toka, živčevja in obisti. Takih bolezni je malo v mladosti. Edini vzrok, ki privzroča večje število bolezni pri mladih odraslih ljudeh, so bolezni v zvezi s porodom, in te se seveda tičejo le žensk. Je tudi nekoliko bolezni, ki so bolj pogoste pri mladih ljudeh, kot venerične bolezni, legar in tuberkuloza, ali v primeri z drugimi vzroki ne vsebujejo visokega odstotka bolezni.
F. L. I. S
čudne muhe opitega Srba v inozemstvu.
Na kolodvoru v Metzu je oni dan med drugimi potniki izstopila neka gospa iz For-bacha s svojimi otroci. Nenadoma je pristopil k nji policijski nadzornik, ji naznanil, da je aretirana in jo pozval, naj mu sledi na komisariat Ker se je ohotavi jala, jo je si loma potegnii s seboj in jo od vedel na policijsko postajo kjer jo je začel vpričo policijskega komisarja zaslišavati Komisarju je bil "predpostavljeni" docela neznan, zato ga je pozval, naj Se izkaže. To je nadzornika tako razkačilo, da je zgrabil velike škarje in planil proti komisarju. Ta se pa ni zbal, marveč je z železnimi rokami zgrabil nadzornika in ga izročil stražnikom, ki so ga spravili v zapor. Tu se je izkazalo, da je namišljeni policijski nadzornik — rudar, po rodu Srb, zaposlen v nekem lotarinškem rudniku, Pri zaslišanju je izjavil, da sam ne pojmi, kakšne muhe so ga obšle, da je napravil tako neumnost; "biti sem moral docela pijan," je rekel.
!

GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vso opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki.
Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo lato.
6111 ST. CLAIR AVE.
Telefone: Randolph 3030.

Garantiran premog pravi Pocahontas
Forked Lump or Erk	$»0.75
Shoveled Lump or Ecu ..	0.26
Forked Nut	s 50
Shoveled Nut	7.75
Domestic Mine Run	7.25
Royal Blue Diamond Lump	O.SO
Bonnv Blue Diamond Lump	9.00
Dorothy and Jumho Lump	8.50
Crystal Lump	7.25
Ebony Lump	(j.jjS
Jeddn Lehieh Hard Coal	15.50
Domestic Size Coke	9.50 Govori se slovensko. QU1NCY E. 105th JARD,
tel. Garfield 1900 ST. CLAIR — 55th JARD, tel. Randolph 0280
TUEYATKS COAL CO.
303 ROCKEFELLER BLDG. Main 7378
1928 DEC.
1928
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
DECEMBER
5. sreda — Dram. dr| Lilija Miklavžev večer v spodnji dvorani Slov. Doma na Holmes Ave.
8.	sobota — Društvo Jugoslav Camp št. 293 WOW. domača plesna veselica v SND.
9.	nedelja — Slovenski Ml. orkester koncert v SND.
15.	sobota — Slov. Soc. Klub št. 27 JSZ, plesna veselica v S. N. D.
16.	nedelja — Mladinsko dr. Comrades št. 566 SNPJ, predstava in ples v SND.
22.	sobota — Društvo Ložka Dolina, veselica v SND.
23.	nedelja—Slov. dramatično dr. Krka—božična predstava v korist cerkve sv. Lovrenca v S. N. Domu na 80. cesti.
23.	nedelja—Dr. Naprej št. 5 SNPJ., plesna veselica, zvečer v spod. dvorani SND.
24.	pondeljek —(božični večer) Slovenska Mladinska šola S. N. D. Božičnica v S. N. D.
25.	torek—Dr. Orel, božičnica v SND.
30. Nedelja—Farna veselica fare sv. Kristine na Bliss Rd. v spod. šolskih prostorih.
29. sobota — St. Joseph's Sports, ples v zgornji dvorani Slov. Doma na Holmes ave.
29. sobota — Društvo Glas
Clev. Delavcev št. 9 SDZ. plesna veselica v SND.
30.	nedelja — Dramatično dr. Ivan Cankar, predstava v SND.
31.	pondeljek, Silvestrov večer — Klub društev S. N. D. veselica v S. N. Domu.
31. pondeljek—Dram. društvo Lilija, Silvestrov večer v spodnji dvorani Slov. Doma na Holmes Ave.
JANUAR 1929
5.	sobota—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ., maške-radna veselica v spod. dvorani SND.
6.	nedelja—Zvezin dan, obe dvorani S. N. Doma.
6. nedelja—Cerkven pevski zbor v Collinwoodu, zabavni večer v Slov. Domu na Holmes ave.
20. nedelja—dr. Združene Slovenke št. 23 SDZ, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
26. sobota—Dr. Modern Crusaders, št. 45 S. D. Z. plesna veselica v S. D. Domu na Holmes ave.
KONCERTI ANTON ŠUBELJ
popoldne,
Dne 9. decembra Waukegan, 111.
Dne 16. decembra Pueblo, Colo.
zvečer,
MESTNE NOVICE
te
O Nov razred za pouk o dr-av! stvu se prične v četr-, januarija, 1929. Sedaj-red preneha s poukom v j 21. dec. Dne 27. in 28.. -> bo pouka.
pa Miklavževa darila j
samo na $5, kar smešna kazen.
0-
je naravnost
GOSPA MARTA IN NJEN MUCEK.
(Izpred ljubljanskega so-
Q
"O gospod sodnik, ko bi vi kupite "v dobro poznani j poznali mojega mucka, moje-ni John Smrekar, 0112'ga dobrega Bobka! Bil je
vlnfn riti o o
St. Clair ave. G V pondeljek, torek in sredo, 3. 4. in 5. decembra se Predstavlja v Norwood gledališču *a 6210 St. Clair ave. krasna slika "Mati najboljše zna," v kateri se vam predstavlja življenje samosvoje hčerke in njene obupane matere. Slika je v resnici vredna, da si jo vsakdo ogleda. O Pismo ima pri nas Mary Žerovnik.
O V mestni bolnišnici — City Hospital — se nahaja že nekaj časa rojak John Kuž-nik, p. d. Garibaldi, ki je več let delal na Lazarjevi farmi v Geneva, Ohio. Njegovi prijatelji in znanci so prošeni, da ga obiščejo.
O v torek dne 4. decembra se Vrši seja odbora Slovenske Mladinske šole Slovenskega Narodnega Doma. Poleg šolskih zadev je na dnevnem redu tudi božičnica. Odbornike in za" stopnike se prav uljudno P1'0" si, da se gotovo vdeležijo seje. Pričetek ob 8:30 zvečer. — Predsednik.
O Cerkveni pevski zbor Marije Vnebovzete priredi dne C. Januarja, 1929, zabavni večer v dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. Cisti dobiček gre olepšavo cerkve.	I
O Policist William Bozyk od Četrtega precinkta je v soboto Zvečer povozil na Superior Ave. in 21. cesti nekega George Hewitt. Slednji je korakal preko uHce kljub dejstvu, da je bil čudeči signal proti njemu, in je imel policist prost pot. Polici-8tu niso aretirali.
O Betty Hey wood iz Loraina, Ohio, v katere avtomobil so sueški agenti pred več tedni streljali in dekle nevarno ranili, bo' sedaj tožila vse prizadete sUhaške agente in obenem šeri-^ za 850,000 odškodnine. Su-"aški agent Clicco, ki je oddal UiJodepolni strel, je bili obsojen
zlata duša, ta mucek, ta ne dolžna živalca, jo j, gospod sodnik, tako dobro in pošteno sem ga vzgojila ... Pa je prišel ta grdoba, ta, uh, kar vanj bi skočila, gospod sodnik! Ta grdavž nesramni, ki stanuje v naši hiši, gospod Stresen, ta je bil, ki je pograbil revolver in ga je, mojega dobrega Bobka. Sredi noči je počilo pa je šel moj mucek! Še za-bevskal ni več, kar stegnil se je."
Jako hiti vsa razburjena pripovedovati gospa Marta na sodniji in se še zapisnikarju milo stori in pričam in vsemu občinstvu, ki je prišlo, da b< čtilo čudo moderne Ljubljane, kjer je gospa Marta vzor no vzgojila svojega mucka, da je ločil klobaso od korenja in slanino od kamna in še celo Gavrilovičevo salamo od ponarejenih salam. Znal je ta maček po notah jokati; malone, da ni sam z žlico jedel, spal pa je bolj na mehkem, ko marsikdo v Ljubljani. In kar ga je posebno dičilo, je bila njegova lepa lastnost, da se je miši — bal. No, pa pride ta mucek nekoč v obsedeno stanje, zaradi miši ga je bilo menda strah, — pa se je drl na take viže po hiši, da ga ni
voljo, kaj pa je?! Skoro da ni omedlela, ko je ugledala svoj ideal stegnjen pred durmi. Jokala pa je tisti večer, hudo je jokala in niti spala ni nič . . . Bog ji ni bil naklonil moža, — saj ni marala dedcev niko li pogledati! — niti otrok, da bi jih negovala, pa si je privzgojila mucka, da ji je bil uteha in vse v njenih jesenskih dneh življenja. Na, zdaj je pa vse fuč!
Gospa Marta je brž tekla k sodniji in je celo reč potožila na zapisnik. In so gospod sodnik razpisali razpravo in so nanjo poklicali tudi gospoda Stresena, da naj se pride zagovarjat. Nikdar še ni bi! gospod Stresen na sodniji. hudo se je ustrašil tistega vabila; saj veste, kaj je živčna bolezen in še razburjenje' Skromno in ves boječ je pri šel gospod Stresen pred sod-nijo, ves je trepetal, ko ga je pozval sodnik na odgovor — mislil je morda, da bo za usmrtitev enega mačka kaznovan najmanj s šestmesečno ječo! In je skoro jokaje govoril gospod Stresen v svoji nervozi, živčni bolezni, močnem razburjenju, blagro-val je celo sosesko, ki je vsaj ponoči mir imela pred tem mačkom, medtem, ko on ni niti ure spal tiste dni. Gospod sodnik, oprostite, ampak za obrambo mojega življenja se je šlo, sicer bi me bila ta nesrečna žival spravila v pre-rani grob ... pa sem ga torej ustrelil. Bolje da pogine maček radi mene, kakor jaz radi mačka!
Tako se je zagovarjal gospod Stresen, gospa Marta pa je vila roke v klopi nad tako predrznostjo. In je potlej zahtevala, da strogo obsodijo tega človeka, njej pa da mora plačati mačka in bolečine, ki jih je prestala zaradi mačko ve smrti, seveda ji ima tudi dati nekaj za zamudo časa, ko mora letati zdaj po sodniji Za mačka- zahteva 300 dinarjev, goipod sodnik, saj je bi) vreden trikrat toliko, res! — Sodnik je Marto do konca poslušal, potem pa je razsodil tako, da se gospod Stresen oprosti vsake krivde in kazni, ker je bil res tako silno razburjen vsled večnega mačkovega nočnega vpitja, da se ni mogel več premagati, zlasti še, ker je močno živčno bolan, kar je dokazano z zdravniškim spričevalom. Odškodninske zahteve gospe Marte se pa zavrnejo na pot civilne pravde, kar pa gospa najbrž ne razume, zakaj vsa je vzra-doščena nad takim uspehom in tako sodbo. Gospodu Stre-kenu strže korenček, češ: Zdaj pa imaš ... ! Saj veš! -o-
Ptice zbežale pred kugo.
V Atenah so opazili, da so o priliki kužne mrzlice dengue izginile iz mesta in okolice vse ptice. Mir in molk po vrtovih in gajih, ki so jih pre je oživljale neštete ptice, že povečuje žalostni vtis, ki ga napravlja težko prizadeto mesto. Ni še gotovo, ali so ptice morda tudi postale žrtev kuge ali pa so se po kakem na gonu umaknile i.z mesta.
rudeči Rusiji. Knjiga opisuje neverjetne razmere. Na Solo-vecku je nad 15,000 kaznencev. Navadnih zločincev je n>ed njimi le malo, glavni del sestoji iz političnih zločincev. Med te-mi je le 5% izobražencev, 65% odpade na delavski razred: ostalo je čudna zmes potepuhov in prostitutk, ki so bili na kak način v zvezi s političnimi zarotami ali vohunstvom. Ple-mičev je na Solovecku le par.
Ker je kaznilniška uprava samostansko poslopje v celoti zasedla zase, so kaznenci brez prave strehe in prebivajo po barakah. Ce se pomisli, da traja zima po osem mesecev in znaša mraz po 30 stopinj, ni težke uganiti, da so razmere za kaz-nence strašne. Vrhu tega spe na golih klopeh brez blazin in odej. Cez dan delajo kaznenci po gozdovih, kjer drvarijo. Oblečeni so nezadostno, mnogokrat brez čevljev, noge zavite zgolj v cunje. Hrana je skrajno sla ba, brez masti, mesa in močna-tih jedi; kos črnega kruha, posušene ribe in čaj. Kdor se ne giblje dovolj hitro, dobi z bičem ali pa ga pazniki enostavne ustrele. Zaradi bolezni v baraki ostati sme le tisti, ki ima najmanj 39 stopinj vročine Ženske ne uživajo nobene olajšave in morajo z moškimi delati v gozdu. Samomori so med kaznenci zelo pogosti.
riTTIHIITIITtTYTTrm-TTT
N

bilo
moč prenašati. Od tedaj
dalje ni bilo več miru pred njim in je to prebridko občutil gospod Stresen, ki je že itak živčno bolan. Zdaj pa naj še posluša cele noči tega nesrečnega mačka.' Figo! Vzel je zatorej gospod Stresen nekega večera revolver, počakal je pred vrati stanovanja, in ko je dobro in pošteno vzgojeni mucek počasi priko rakal in začel svojo običajno nočno pesem, je gospod Stre sen pomeril: tisti hip je bila dobremu Bobku upihnjena luč življenja! Joj, pa je sliša la strel gospa Marta, za božjo
NE BO VAM ŽAL.
Prav gotovo vam ne bo žal, ako naročite več izvodov "Ameriške Domovine," ki izide za Božič, dne 21. dec. časopis bo imdl 32 strani, polno krasnih, pa t : d? v i eza-nimivih slik, nekaj popolnoma novega. Ne boste čitali v tej stevilM a-mo oglase, pa ; - • • t li-ko raznovrst:'. a. poučnega,
znanstvenega, oi. > čnega, da smo p tani, da boste zado\	o-
žično izdajo časop^a pošljemo na vsak naslov, kjerkoli po sv rtu za samo lCc, ako nam pošljete naslov. Obenem se vam priporočamo, da naroČite pozdrav svojim dragim v domovini ali kjerkoli se nahajajo po svetu. Za svotico 50c vam priobčimo tak pozdrav v listu. Prosimo, hitite, čas beži naprej, in mi moramo vedeti koliko časopisov naj tiskamo. Lansko leto smo jih poslali 25(!0 v Evropo, dajte, da jih letos pošljemo 3000. Ne bo vam žal, ako naročite, rsxxxxxzxxxxixrxxxxxxxxxgf
Mary Kushlan
slaščičarna
v Slovenskem Narodnem Domu. Telefon številka 5533. Se pri-
Štiri
sobe se dajo v najem. Kopališče, gor-ka voda. 999 E. 64th St.	(142)
Trije kralji
boročam za obila naročila za SV. , pozor rojaki, pred njimi. Miha Ga-H	šperja vpraša, kam gre. Miha rece,
Miklavža.	grem na 16805 Waterloo Rd. k A.
----—- ! Boltezarju naročit obleko. On naredi
IŠČe sp	: obleke od $38.00 do $45.00 z dvojni-
se
se ženska za hišna opravila, in da zna tudi kuhati. Plača po dogovoru. Oglasite se na 729 E. 156th St. (143)
f V v
lscem
svojo sestro Amelijo Gurly, roj. Ra-dina. Svoje dni je živela v Roundup, Mont. Box 373. Ce kdo rojakov ve za njen naslov je uljudno prošen, da istega naznani ,ali če bo ona sama to či-tala, naj se nemudoma priglasi svojemu bratu Louis Radina, 1114 E. 67. St. Cleveland, Ohio.__
POZOR!
Članice društva Collinwood Hive, št. 283 The Maccabees se prosi, da vrnejo vstopnice od naše zadnje veselice, da mi iste vrnejo do 5. decembra in ne čakajte do prihodnje seje, kjer se bodo morali računi urediti.
Frances Braddock, tajnica. _U40
Louis Safran
CANDY STORE IN SENVIČI 1001 E. 62nd St. —Tel. Florida 1894-J _(x-Jan. 1)
Dekle
za splošna hišna dela dobi takoj delo pri dr. Rosen, 994 Eddy Rd. Tel. Glen-ville 4583. Zglasite se osebno (141)
Za veliko izbero božičnih razglednic
se gotovo oglasite pri
NOVAK'S
62nd St. in St. Clair ave.
•__(X)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe, na St. Clair ave. Za $18.00 na mesec. Vprašajte pri John Gornik 6217 St. Clair ave. H	(Fri.-x)
Pozor!
Naprodaj je lot 30x130, vreden $800, v lepem prostoru v Girardu, O. Se proda za nizko ceno, ali pa tudi zamenja za malo slaščičarno ali za mal avtomobil coupe ali roadster, model 1927 do 1929. John Novak, 1161 E. 61st St., Cleveland, O.	(142)
Naprodaj kanarčki.
Jako dobri pevci, se dobijo po mz-
M «
-i
mi hlačami.
(Fri)
PRIPOROČILO
Rojakom v Warren, Niles, Youngs-town, Girard, Ohio, in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik tam
Mr. Vincent Habich
108 Burton St..	Warren, Ohio,
ki ima polno moč pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naše podjet ter ga vsem priporočamo kot poštenega moža.
Uprava "Ameriške Domovine." (x)
^IITTIHMtTHTTrTTIITTTItinmtlirTttTrTtTITITIIIH
kih cenah. Anton 55th St., zgorej.
Vidmar,
1245 E. (141)
ZA 3RODJE
ribežni za repo in zelje, peči, steklo, barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na
Zavasky
6011-6013 St. Clair Ave. kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah	(m)
NORWOOD gledališče
6210 St. Clair Ave.
POSEBNA PREDSTAVA: V PONDELJEK, TOREK, SREDO, 3., 4. IN 5. DEC.
Konečno smo jo dobili — slika, o kateri je govoril ves New York.
"MATI NAJBOLJŠE ZNA"
Dramatična zgodba matere, ki je vladala in skoro pogubila — življenje svoje hčerke.
mmmm.
Barry Norton and Madge Bellamy i« Mother Knows Best"
različnih naziranj
Od-sliki
Komedija, patetičnost, boj dveh — konečno ljubezen premaga vse!
Ali ima hči pravico, da živi kakor sama hoče? govor na to vprašanje., je dramatično podan v "Mati najboljše zna!"
Najfinejša zgodba — najboljši igralci — gotovo boste sledili predstavi z največjim zanimanjem.
y&XXXŽXTTXXTTXXTTli X1XZ1 TTTyXX g YIX XTY» »IIX TTTTT"TYTTTT1
MALI OGLASI
Hiša v najem
na E. 71. cesti št. 1010, šest sob, kopališče, na novo iekorirano, dvojni vhod, $30 re'nt. McKenna. 1383 E. 55th St. Tel. R., . 5282.	(142)
Odda se
dvoje stanova'nj po štiri velike sobe vsako, in eno stanovanje >i sob. Nizek rent. 6026 St. Cl.iir Ave Vprašajte Mrs. Hočevar v zad'i;i hiši. (143)
SLOVENSKI DOM
15810 HOLMES AVE.
CLEVELAND—COLLINWOOD, O.
Na razpolago imamo po nizki ceni dvorane za konvencije, seje, svatbe in vsake vrste društvene prireditve. Plesna dvorana je posebno priporočljiva za plese, veselice in igre. Vsem ljubiteljem športa in zabave v veseli družbi priporočamo kegljišče, ki je vedno 'na razpolago.
Upravni odbor za leto 1928:
Predsednik Anton Fidel, 15411	g
Aspinwall Ave., podpredsednik Jim	S
Sepic, tajnik Ivan Trček, 15617 Hol-	s
mes Ave., blagajnik Frank Sustaršic,	=
15726 Holmes Ave.	5
Redne direktorske seje se vršijo	=
vsak drugi in četrti petek v mesecu	=
zvečer ob 7. uri v sobi št. 3. Redne	s delniške seje se vršijo vsak tretji pe-; S tek v mesecu ob 7. uri zvečer v zgor- 5 nji dvorani Slov. Doma na Holmes ' ~ Ave.
_ (2—3 Mo.)	H
^iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiieiinitiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiininii^
M	■ - ''	—----■ ■	—
g
DR. J. V. ŽUPNIK
zobozdravnik
6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American batlko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave.
BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA
bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi širom Združenih držav in Kanade.
Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNIŽANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2% oziroma po 60 centov za nakazila do $30. — Stroški za direkten brzojav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $1.00.	^
NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH izvršujemo po sledečih cenah:
v Jugoslavijo
Din 500 ..................$ 9.3o Lir
1,000	..................$ 18.40
2,500	..................$ 45.75
5,000	..................$ 90.50
» 10,000 ..................$180.00
v Italijo
100 ........................$ 5.75
200 ........................$11-30
300 ........................$16-80
500 ........................$27.40
1000 ........................$54.25
Odpremite Vaše Božično nakazilo čimpreje preko znane:
SAKSER STATE BARK
82 CORTLAKDT ST„	NEW YORK, N. Y.
Na otoku groze.
V Belem morju, gu'oernija Arhangelsk, leži pred zalivom Onjega šest otokov, katerih največjih se imenuje Soloveck in meri 266 kvadratnih kilometrov. Na tem otoku je dolga stoletja stal samostan s slove-čo Marijino božjo' potjo. Re' dovniki so kljub silno ostremu podnebju spremenili otok v pravi raj z gosto zaraščenimi gozdovi in ribiškimi napravami.
Sovjeti so samostan izpreme-nili v kaznilnico za politične zločince, ki je ena najgroznejših na svetu. Francoski pisatelj Raymond Duguet je nedavno c tem izdal knjigo "Un bagne en Russie rouge" — Kaznilnica v
Miklavžev dan se bliža
^(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlillllllllllllUlIlllllllIllIlCIlllllllUHIIIlIt?
J. S. WIDGOY
SLOVENSKI FOTOGRAF
Se priporoča vsem Slovencem za izdelovanje krasnih, poročnih, družinskih in posameznih slik po zmernih cenah. Odprto tudi ob nedeljah.
485 E. 152nd ST., COLLINWOOD
Miklavž bo kmalu prišel in treba bo, da se pripravite za ta, za otroke veselja poln dan. Mi smo ne preskrbeli za ta otroški dan h popoln" zalogo raznovrstnih igrač, ki bodo razveselile vaše male. Pridite torej zarana in izberite si stvari.
Mi imamo v zalogi vw>, kar bo razveselilo vaše male. Posebna zaloga za deik« in deklice. — Punčke, zibke—mehanične igrače.
GLAV M STAN ZA MIKLAVŽEVA DARILA
JOHN SMREKAR
6112-14 St. Clair Ave.
mmmmmmmmrn
|ll»
Vabljeni ste na Card Party,
ki se vrši v sredo 5. decembra, ob 8. uri zvečer v Hill-grove Inn, na Marcella Rd. Priredi jo The Community Welfare Club. Dobitki pri vsaki mizi. Okrepčila in
DOOR-PRIZE
Vse za 31.00 za osebo.

20 LET POZNEJE
Napisal Aleksandre Dumas (Poslovenil J. H-n.)
Odšel je v stanovanje, ne da bi bil še dalje kaj izpraše-val.
Nekdaj je hotel d'Artagnan vse vedeti; stedaj je vedel ve dno dovolj.
Lepa Magdalena ga ni pri čakovala, ker je mislila, da prenoči d'Artagnan, kot jej je bil rekel, v Louvru; sprejela ga je torej z velikim veseljem vsled tega nepričakovanega prihoda, ki jej je bil tem ljub ši, ker se je silno bala, kaj se zgodi na uliciJn ker ni imela nobenega Švicarja, da bi jc bil varoval.
Hotela je torej začeti 7 njim pogovor ter mu pripovedovati, kaj se je bilo zgodilo: toda d'Artagnan jej je naročil, naj mu prinese večerjo v njegovo sobo ter naj priloži tudi steklenico starega bur gundca.
Lepa Magdalena je bila navajena ubogati po vojaško, to se pravi na migljaj; to pot pa se je d'Artagnan toliko potru dil, da je govoril, postregla mu je torej s podvojeno to čnostjo.
D'Artagnan je vzel kiju? in svečo ter šel v svojo sobo Da bi prihranil pri najemnini, se je bil zadovoljil s sobo a četrtem nadstropju. Ker spo štujemo resnico, povemo njej na ljubo, da se je nahajalo njegova soba prav pod kapon in čisto pod streho.
To je bil tisti Ahilov šator, kjer je bival. D'Artagnan se je zapiral v to sobo, kadar je hotel kaznovati lepo Magda leno s svojo odsotnostjo.
Prva skrb mu je bila, da je šel zaklenit vrečico v stare pisalno mizo, ki je pa imela novo ključavnico; še vsebine ni pregledal, da bi se prepri čal, koliko je v vreči; potem, ko je bila večerja pripravljena in so mu prinesli vina, je odslovil strežaja, zaprl vrata ter sedal za mizo.
Tega ni storil zato, da bi premišljeval, kot bi si kdo utegnil misliti, ker d'Artagnan je bil tega mnenja, da se mora vsaka stvar izvršiti o pravem času. Lačen je bil, in je večerjal, po večerji pa je legel v posteljo. D'Artagnan tudi ni bil izmed onih ljudij. ki mislijo, da pride ponoči pametna misel; d'Artagnan je ponoči spal. Nasprotno pa je imel zjutraj, ko je bil ves svež, ves prerojen, najboljše misli. Dolgo ni že imel prilike, da bi bil zjutraj premišljeval, toda ponoči je vedno spal.
O prvem svitu se je vzbudil, skočil s postelje z uprav vojaško odločnostjo ter začel hoditi premišljevaje po svoji sobi gor in dol.
— Leta 43., si je rekel, nekako šest mesecev pred smrtjo pokojnega kardinala, sem dobil pismo od Athosa. Kje je že bilo? Čakajmo ... Ah! bilo je pri obleganju Bezan-cova, spominjam se . . . ja/ sem bil v prekopu. Kaj mi je poročal? Da stanuje na malem posestvu; toda kje? Citati sem hotel ravno to mesto, ko mi je piš odnesel pismo. Nekdaj bi ga bil šel iskat, in naj bi ga bil odnesel veter še na tako skrit prostor. Toda mladost je velika napaka — kadar človek ni več mlad Pustil sem svoje pismo, da je neslo Athosov naslov Špancem, ki ga ne morejo prav nič rabiti in ki bi mi ga lahko poslali nazaj. Na Athosa torej ni več misliti. Kaj pa Por-thos . . .?
Dobil sem pismo od njega:
vabil me je na velik lov na svoje posestvo, za mesec september 1646. Po nesreči sem bil tedaj v Bearnu vsled smrti svojega očeta, in pismo je šlo tja za mano; ko je prišlo tja, sem bil že odpotoval. Toda šlo je še za mano ter dospelo v Montmedy nekaj dnij potem, ko sem jaz .zapustil to mesto. Slednjič me je našlo to pismo meseca aprila; toda, ker se je zgodilo to šele aprila 1647. in ker se je glasile povabilo za september 46., nisem mogel tega izkoristiti. Poiščimo torej to pismo, shranjeno mora biti med vrednostnimi papirji.
D'Artagnan je odprl zaboj-ček, ki je ležal v kotu sobe, poln pergamentov, ki so se nanašali na d'Artagnanovo posestvo, katero pa že dvesto let ni bilo več last njegove družine. Ko se je pokrov odprl, je d'Artagnan veselo vskliknil: spoznal je velikansko pisavo Porthosovo in pod njo nekaj spackanih vrst, kot bi jih bile muhe načečkale. katere je pa pisala suha roka njegove častitljive soproge.
D'Artagnan ni imel veselja, da bi čital pismo, vsebino je itak poznal; pogledal je same naslov.
Ta se je glasil; Na gradu Vallon.
Porthos je bil pozabil na vsako drugo pojasnilo. V svoji ošabnosti je mislil, dr. mora ves svet poznati grad. kateremu je on dal svoje ime.
—	Vrag vzemi tega domi-šljavca! je vskliknil d'Artagnan; vedno isti! Meni bi pa hodilo prav, ko bi začel pri njem, zakaj on nima potrebe denarja, ker je podedoval ka kih osemsto tisoč lir od gospoda Coquenarda. No, sedai mi pa najboljši manjka. Athos je postal gotovo že cel idijot vsled pijače. Aramis se je pa pač pogreznil v morje svoje pobožnosti.
D'Artagnan je še enkrat pogledal v Porthosovo pismo Ugledal je še neki "post-seriptum" ter čital v tem "post-seriptum-u" sledeči stavek :
Z isto pošto pošljem pismo tudi našemu častitljivemu prijatelju Aramisu v njegov samostan.
—	V njegov samostan! da; teda kateri samostan? V Parizu jih je do dvesto, v Franciji tritisoč. In potem je mor da še tretjič izpremenil ime, ko je stopil v samostan. Ah! ko bi bil .teolog in ko bi se le mogel spomniti na tiste teze. o katerih je tako izborno razpravljal v Crevecoueur-u z montdidierskim kuratom in s prednikom jezuitov, potem bi vedel, katero vedo posebno ljubi, in sklepal bi i.z tega, katerega svetnika si je izbral za zaščitnika.
Kaj pa ko bi šel h kardinalu ter ga prosil dovlojenja, da smem obiskati vse mogoče samostane, celo ženske? To bi bilo nekaj, in morda bi ga našel tu, kot so našli Ahila..., Da, toda s tem priznam že v začetku svojo nemoč, in v očeh kardinalovih sem pri tej priči izgubljen. Velikaši so samo tedaj pravični in hvaležni, če se stori zanje kaj ne mogočega. "Ko bi bilo mogoče," pravijo, "bi bil storil to jaz sam." In mogotci imajo prav. Toda čakajmo še malo Dobil sem tudi od njega pismo, od tega ljubega prijatelja; in sicer me je prosil v njem male usluge, katero sem mu tudi storil. Ah, da! toda
kam sem zamešal to pismo?
D'Artagnan je trenutek pomislil ter stopil k vešalu, kjer je visela njegova stara obleka; iskal je svojo suknjo od leta 1648. in ker je zelo ljubil red, jo je res takoj našel na določenem klinu. Listal je po žepu ter vzel iz njega pa pir: bilo je prav Aramisovo pismo.
"Gospod d'Artagnan, mu je pisal prijatelj, menda veste, da sem se spri z nekim pleme nitašem, ki me je pozval nocoj na trg Royal; ker sem pa jaz mož cerkve in bi mi utegnila ta stvar škodovati, ko bi jo zaupal komu drugemu nego tako zanesljivemu prijatelju kot ste Vi, Vas prosim s tem pismom, da mi pomagate v tej zadevi.
"Pridite skozi ulico Neuve-Sainte-Catherine; pod drugo svetilko najdete svojega nasprotnika. Jaz bom stal s svojim pod tretjo.
Ves Vaš Aramis.'
Tu torej ni bilo niti običajnih pozdravov. D'Artagnan je skušal obnoviti te spomine: takrat je bil šel na rendezvous, našel tam svojega na sprotnika, čegar imena ni nik dar zvedel, mu zadal z mečem udarec v roko ter se potem približal Aramisu, ki je tudi že končal s svojim nasprotnikom ter mu prihajal sedaj od druge strani naproti.
—	Končano je, je izprego-voril Aramis. Mislim, da sem ubil nesrečneža. Toda če me kedaj potrebujete, dragi prijatelj, obrnite se name, saj veste, da sem vedno pripravljen.
Nato mu je stisnil Aramis roko ter izginil pod arkadami.
D'Artagnan torej sedaj ni vedel niti za Aramisa, niti za Porthosa, niti za Athosa, in že mu je začela postajati stvar zelo sitna, kar se mu zazdi, da skuša nekdo ulomiti okno njegove sobe. Spomnil se je takoj na vrečo, ki jo je bil dejal viteizp, ter planil iz kabineta. Ni se varal: v trenutku, ko je stopil skozi vrata, je lezel nekdo skozi okno v sobo.
—	Ah! lopov! je zavpil d'Artagnan, misle, da ima pred seboj razbojnika, ter zgrabil za meč.
—	Gospod, je zakričal oni. za božjo voljo, spravite svoj meč v nožnico in ne usmrtite me, predno ste me čuli! Jaz nisem tat, Bog varuj! pošten meščan sem, imam svojo hišo na ulici. Moje ime . . . Toda. saj se ne motim! Vi ste gospod d'Artagnan!
—	In ti si Planchet, vsklik-ne poročnik.
—	Vaš sluga, gospod, pravi Planchet na vrhuncu veselja vaš sluga, ko bi vam mogel še kaj služiti.
—	Morda pa, odvrne d'Artagnan; toda kaj vraga tekaš v mesecu januvarju ob sedmih zjutraj po strehah!
—	Gospod, pravi Planchet, treba je, da veste . . . Toda res, morda ne smete vedeti.
—	Kaj takega? se začudi d'Artagnan. Toda zagrni naj-poprej okno in spusti zagri njala.
Planchet je storil to; ko je končal, ga vpraša d'Artagnan :
—	No, torej?
—	Gospod, pravi modri Planchet, pred vsem, kako sta si z gospodom Rochefor-tom?
—	Kar najbolje! Še vprašaš! Saj vendar veš, da je Rochefort sedaj jeden mojih najboljših prijateljev.
—	Ah! tem bolje!
—	Toda kaj ima opraviti Rochefort pri tem, da prihajaš na tak način v mojo sobo?
—	Ah! vidite gospod, naj prej vam moram povedati, da je Rochefort.
Planchet je'pomišljal.
—	Boga ml, pravi d'Artagnan, saj vem, na Bastilli je!
—	1 o se pravi, bil je tam.
odvrne Planchet.
—	Kako, bil je tam! vsklik-ne d'Artagnan; torej se mu je posrečilo uiti?
—	Ah, »ospod! vsklikne sedaj Planchet, če vi imenujete to srečo, potem je vse dobro; povedati vam moram torej da so, kakor je videti, poslali včeraj po gospoda Ro-cheforta v Bastillo.
—	E, moj Bog! to vem, saj sem šel jaz ponj!
—	Niste ga pa vi spremili nazaj, na njegovo srečo; zakaj ko l"i vas bil jaz spozna) med eskorto, verujte mi, gospod, da bi bil imel preveč spoštovanja do vas. . .
-— Povej vendar do konca, klepetulja, kaj se je zgodilo?
—	Torej čujte! Sredi ulice Ferronnerie, ko je šla kočija z gospodom Rochefortom mimo gruče ljudi in je začela eskorta meščane psovati, se je začuio godrnjanje ljudstva: ujetnik je menil, da je to lepa prilika, imenoval je svoje ime ter zaklical na pomoč. Jaz sent bi! tam, spoznal sem ime grofa Rocheforta; spomni) sem se, da me je on naredil .za sergenta pri piemontskem polku ; zaklical sem na glas. da jo vo jetnik, prijatelj vojvode Beauforta. Ljudstvo se je razburilo, ustavilo konje, podrlo eskorto na tla. Med tem sem jaz odprl kočijina vrata, gospod Rochefort je skočil ven ter se izgubil med množico. Po nesreči je prišla mimo patrulja, se združila s stražo ter nas zgrabila. Umaknil sem se proti ulici Tiquetonne, a bili so vedno za mojimi petami, in slednjič sem pobegnil tule v sosedno hišo; vso so preiskali in prebrskali, toda brezuspešno; našel sem v petem nastropju ne-ku usmiljeno osebo, ki me je skrila poj dve blazini. Ostal sem do dneva v svojem skrivališču ali vsaj blizu tam, in ker •: • da zvečer začeli zim » v: p; i iskpvanje, sem sple-7 ' • •*» <*r iskal najprej vhv .. ; item pa izhoda v ka-k> h , . je ne obdajajo straže. Hvo vam moje do-godbe, in na mojo čast, gospod, ne mogel bi se utolažiti. ko bi vedel da vam je ta do godba neljuba.
—	O ne, pravi d'Artagnan. nasprotno, pri moji veri, prav vesel sem, da je Rochefort prost; toda veš li, da boš brez milosti obešen, če padeš v roke '<.aijevim ljudem?
—	Za boga, kaj bi ne vedel! pravi i" ichet; to me ravne skrbi 1 aro sem tako zadovolji: .a sem vas našel; zakaj č> me hočete skriti, morete vi toriti to bolje nego vsake 3 drugi.
—	Da, odvrne d'Artagnan, nič rajši nego to, dasi ne postavljam : tem v nevarnost nič manj nego svojo službo, ko bi se izvedelo, da sem dal zavetišče ustašu.
—	Ah, gospod! vi dobro veste, da bi jaz postavil za vas tudi svoji življenje v nevarnost.
—	L il ko bi pripomnil še, da si ga ; e postavil v nevarnost, Pla ichet. Jaz pozabim samo stv i, ki jih moram pozam na take stvari, kot je t , hočem spominjati, Sed n jej v miru, zakaj vidi h opazuješ ostanke moje v je z zelo izrazitimi pogled.
—	1.:; ospod, zakaj v je-diln še sosede je zelo slab j '-bljeno za tečne jedi, in od včeraj opoldne sem pojedel samo nekaj sup kru ha in malo slaščic. Dasi imam rad sladke stvari, kadar pri dejo o pravem času in na pra vem mestu, se mi je zdela ve-čerj 1 vendar malo prelahka.
—	Ubogi dečko! pravi d'Ai agnan; no, daj, pokrep-čaj !
—	Ah, gospod! Dvakrat mi 1 'šite s tem življenje! pravi F anehet.
h sedel je za mizo ter za- j
čel slastno požirati, kakor v onih lepih dneh v ulici Fos-soyeurs. D'Artagnan pa je še vedno hodil gor in dol; računal je v duhu, v kaj vse lahko porabi Plancheta v položaju, v katerem se je ravno nahajal. Med tem pa se je Planchet potrudil, da nadomesti, kar je bil prejšnje ure zamudil.
Slednjič je vzdihnil z zadoščenjem človeka, kije bil gla-den ter si je s prvimi založaji ravno "dušo privezal;" ta vzdih je pomenil, da sledi sedai majhen odmev.
—	Planchet, pravi d'Artagnan, ki je mislil, da je prišel sedaj trenutek, ko lahko začne izpraševati; začnimo pc vrsti; ali veš, kje je Athos?
—	Ne vem, gospod, odvrne Planchet.
—	Vraga! Ali veš, kje je Porthos?
—	Tudi ne.
—	Vraga, vraga! In Ara mis?
—	Ravno tako nič.
—	Vraga, vraga, vraga!
—	Vem pa, pravi Planchel s svojim posmehljivim obrazom, vem pa, kje je Bazin.
—	Kaj! ti veš, kje je Bazin?
—	Da, gospod.
—	In kje je?
—	V cerkvi Notre-Dame.
—	In kaj dela v Notre-Dame?
—	Za mežnarja je tam.
—	Bazin za mežnarja v Notre-Dame? Ali veš to gotovo?
—	Popolnoma gotovo; videl sem ga, govoril sem ž njim.
—	Vedeti mora pač, kje je njegov gospod.
—	Brez dvoma.
D'Artagnan je malo pomi
slil, vzel plašč in meč ter se napravil za odhod.
—	Gospod, pravi Planchel jokavo, kaj me tako zapušča-
te? Pomislite, da ste vi moja edina nada!
—	Ali sem te ne pridejo iskat, pravi d'Artagnan.
—	Ko bi pa vendarle prišli? pravi previdni Planchet; pomislite, da sem za ljudi, ki
so me videli priti v to hišo, tat.
•— Res je, pravi d'Artagnan; čakaj no, ali govoriš kako narečje?
< Dalje prihodnjič)


i
Christmas Club
Cenjenemu občinstvu naznanjamo ,da smo letos vpeljali CHRISTMAS CLUB, da damo zlasti mladini priliko vlagati tedensko male ali večje svote ter si s tem zasigurati gotovo svoto za Božič 1929.
Sprejemali bomo tedenske vloge na posebne vložne knjižice
od 25 centov do 10 dolarjev
Plačali bomo na vloge v CHRISTMAS CLUBU po
(h
O
Sklenite vložiti vsak teden (.r>0 tednov) eno izmed zdol-njh svot, za kar boste prejeli decembra 1929 sledeče svote:
Za tedenske vloge	fek za
$10.00 5% obresti ..................................................................$512.50
5.00 5% obresti ............,..,.................................................. 256.25
2.00 5% obresti .................................................................. 102.50
1.00 5% obresti .................................................................. 51.25
.50 5% obresti .................................................................. 25.62
25 5% obresti .................................................................. 12.81
Pridružite se našemu Božičnemu klubu. Olajšal vam bo hranitev denarja za božična darila, za davke, pohištvo ild.
The International Savings & Loan Co.
SLOVENSKA HRANILNICA
6235 St. Clair Ave. 819 East 185th Street CLEVELAND, OHIO

J

''»V-'ritObViiter**. •;
John J. Prince
odvetivik
15621 WATERLOO RD. Tel. Kenmore 1782
Tekom dneva na 208 Engineers Bld(. Tel. Main 8038 — 8039
Uradne ure: od 7-9 zvečer

▼ ▼▼▼▼▼▼V 7	_
Velika Petdnevna Razprodaja!
Na tej razprodaji so
hišni sliperji in roberji za otroke
Ta razprodaja se prične v torek, 4. decembra, ob 8:30 zjutraj pri
Chicago Chain Store
EDINA PRAVA CHICAGO CHAIN TRGOVINA V TEJ OKOLICI
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste SAMO DVE CENI:
50c 175c
Ravno v sredini zimske sezone se nam je posrečilo, da smo kupili večjo zalogo ženskih hišnih sliperjev ter deških in otroških roberjev po znatno znižani ceni, in to blago dajemo sedaj na razprodajo po
polovični ceni
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.
250 parov ženskih hišnih sliparjev, redna cena 98c, mere 3 do 8, sedaj po................50^
150 parov otroških hišnih sliparjev, redna cena 89c, mere 9 do 2, sedaj po —.........50<*
100 parov ženskih fancy hišnih sliparjev, cena $1.49, sedaj po .............................75^
200 parov otroških roberjev, redna cena 89c, mere 8 do 2, sedaj po ........................50^
100 parov teških deških roberjev, mere 12 do 5'/If sedaj po .......................................75^
IZVANREDNA POSEBNOST
100 parov ženskih galoš, 4 zaponke, vredne $2.95, sedaj po ...............................$1.00
--m	--1-
Kupujte svoje božične potrebščine za božič v naši trgovini in prihranite si denar. Mi imamo to leto največjo zalogo fancy blaga za obleke, kar je uporabno za praktična božična darila. Pridite k nam.
Chicago Chain Store
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.