Gospodar In gospodinja
LETO 1941	2. APRILA	STEV. 14
Pridelovanje sladkorne pese
Že pred svetovno vojno se je reševalo vprašanje pridelovanja sladkorne pese v Sloveniji. Prvi poizkusi so bili v malem obsegu, a vendar uspešni; doseglo se je do 16% sladkorja v sladkorni pesi, kar je bilo za začetek popolnoma zadovoljivo.
Da bi se pričela intenzivno gojiti iladkorna pesa v Sloveniji, se je ustanovila Zadruga pridelovalcev sladkorne pele v Ljubljani, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov, vnovčevati pridelke in izdelke v predelanem ali nepredelanem stanju.
Pridelovanje sladkorne pese je važno posebno za kraje, kjer so doslej kmetje svoje pridelke zelo težko vnovčevali. Zato je namen pomagati predvsem pasivnim krajem Dolenjske, a kasneje še drugim. Sladkorna pesa pa je obenem tudi odlična predkultura v kolobarjenju, ker zahteva globoko oranje in obilno pojenje. S trikrat do štirikratnim oko-pavanjem se tudi čisti plevel. Ves trud, ti ga bo imel kmet s pridelovanjem sladkorne pese, se že z njenim pridelkom zelo poplača, kasneje pa nudi tudi "odlično pripravljeno zemljo za nadaljne kulture. Podnebne razmere za pridelovanje sladkorne pese so pri nas dovolj igodne, kar so nam že tudi svoječasno pokazali poizkusi s sajenjem sladkorne pese.
F Velike gospodarske važnosti so tudi odpadni proizvodi pri predelavi sladkorne pese, ki se lahko uporabijo kot hrana za živino in gnoj. Če smo prodali iladkorno peso in s tem pokrili absolutno vse itroške, ki smo jih imeli z vzgojo, ostanejo še kot nagrada odpadki, ki smo jih dobili zastonj, a odgovarjajo po ha hranilni vrednosti rdeče detelje. V tem je ravno gospodarska vrednost sladkorne pese, da nam daje v enem letu na isti površini hrano za pitanje živali in produkcijo mleka, na kateri dobimo pri iitaricdh in krmnih rastlinah v dveh letih, ali na dvakratni površini v istem letu.
Z obdelovanjem sladkorne pese raste potreba po zaposlitvi poljskih delavcev, predvsem z okopavanjem in spravljanjem pese. Obdelovanje sladkorne pese rabi po vsakem ha 100—150 moških delovnih dni več kot čista žitna kultura. ■ Sladkorna pesa pa se tudi globoko za-korenini in s tem lahko izkoristi hrano dolnjih plasti, kar ne morejo niti žitarice niti krompir.
S povečano proizvodnjo sladkorne pese se more povečati tudi živinoreja, л s tem v zvezi je tudi povečana proizvodnja hlevskega gnoja. V nekaterih krajih Nemčije se je s pridelovanjem sladkorne pese povečala proizvodnja hlevskega gnoja za 50—70%. To je silno važno za naša mala posestva, ki so v mnogo večji meri odvisna od hlevskega gnoja, kot pa od umetnih gnojil, posebno pa še v današnjih časih, ko se ta tako težko dobijo.
Finančni zakon določa posebno ugodnost, ki jo ima finančni minister glede zvišanja cene sirovin za špirit. Po tem zakonu ima pravico finančni minuter iz skupnega fonda za produkcijo špirita, kriti razliko oziroma dodatek k ceni pese, ki nastane zaradi večjih produkcijskih stroškov ali višje cene sirovin, v tem slučaju sladkorne pese ter se tudi deloma s tem zviša cena sladkorni pesi. Pa tudi tovarna, ki bo odkupila sladkorno peso, bo zvišala ceno sladkorni pesi sorazmerno, v kolikor se bo zvišala cena špirita.
Na žalost je kultura sladkorne pese slabo razvita v Sloveniji, akoravno sladkorna pesa, kot sočna rastlina spada v živinorejski okoliš. V teh krajih pa se ne goji, temveč nasprotno v žitnem okolišu, kamor ne spada; čeravno so tam vse sladkorne tovarne.
Znano je, da se za živinorejo v žitnem okolišu slabo izkoriščajo odpadki te važne kmetijske industrije. Suhi rezanci se eskportirajo v Nemčijo, pa celo X Ameriko, saturacijsko apno se pa spu-
4ča v reke, namesto da bi se uporabljalo sa umetno gnojilo.
Melasa, ki se dobiva kot postranski
produkt pri fabrikaciji sladkorja, se uporablja izključno za proizvodnjo Špirita. V današnjih časih pa je uporaba špirita vedno večja. Špirit se je pričel mešati med bencin, zato so tudi znatno povišani kontingenti tvornicam špirita. Prya grupa špiritne industrije v veliki meri proizvaja špirit iz melase, a druga predvsem kmetijska v glavnem iz koruze. Sedaj pa zelo primanjkuje melase, pa gredo špiritne tovarne za tem, da se prične špirit izdelovati iz sladkorne pese, ker je tudi ta sirovina cenejša od koruze in ker je za isto količino špirita potrebna manjša obdelana površina sladkorne pese. Ako vzamemo, da dobimo po ralu 10 q koruze v zrnu, to iz te količine koruze dobimo 4,5 hI špirita. A z enega osala dobimo okoli 100 q sladkorne pese, iz katere se dobi 9 hI špirita. Torej je razmerje med obdelano površino 1:2, kar pomeni, da nam pol površine ostane proste za druge kulture. To je zelo važno v današnjih vojnih časih, ko se vprašanje prehrane postavlja na prvo mesto. K temu nam še ostanejo glava, listje, rezanci sladkorne pese, kar je vse izvrstna hrana za domače živali. V kolikor ne bodo imele tvornice špirita dovolj sladkorne pese, melase, bodo pričele proizvajati istega iz koruze.
Znano je, da je naša sladkorna industrija v žitnem okolišu, kjer se pridela približno po oralu 100 q sladkorne pese. K temu pa še sladkorna pesa ni najboljše kakovosti. To je zaradi tega, ker v juliju nastopi suša in pesa se ne razvija izgubi listje. Ko prične deževati, ta-
krat požene nov list, ki se razvija na Škodo skladiščnega sladkorja (retrovege-tacija v Vojvodini). Takšna pesa ne more dozoreti, ker se mora zaradi jesenskega deževja populiti. Za časa jesenskega deževja v Vojvodini ni mogoče pese prevažati po blatnih poljskih poteh, ker ni dovolj trdih cest. Zaradi tega se ruje sladkorna pesa v Vojvodini rano, pa večkrat ne morejo pustiti sladkorne pese v zemlji, da izkoristi jesensko sonce in d°" seže večji procent sladkorja.
Nahajamo se pred industrializacijo našega kmetijstva. Dobro bi bilo, če bi kasneje tudi Slovenija dobila svojo sladkorno tovarno ali pa vsaj še kakšno tovarno špirita. Domača industrijska predelava kmetijskih pridelkov predstavlja naj intenzivnejši razvoj kmetijskega gospodarstva. Daje mu odpadke, ki so dragocene rastlinske hranilne snovi. Koristno bi bilo, da bi vsaj proizvodnja špirita polagoma prešla iz industrijskih tovarn v kmečke zadružne obrate, torej de bi sami pridelovalci sladkorne pese imeli deleže v tovarni, kar bi se lahko pod< piralo s podelitvijo fiskalnih in drugib olajšav. Lahko bi Slovenija tudi konkurirala s svojimi pridelki s kmetijsko bogatejšimi južnovzhodnimi pokrajinami, če bi se našim kmetijskim proizvodom zagotovita predelava v žlahtnejše proizvode. S tem bi se tudi zagotovila boljša cena, dvignila bi se gospodarska inteligentnost slovenskega kmeta in to bi vodilo k splošnemu kmetijskemu napredku.
O načinu obdelovanja sladkorne pese pri nas, smo pisali v prejšnji številki »Domoljuba«.	Inž. H. Kincl.
Kakšni naj bodo dobri pašniki
Da je paša ne samo najbolj primerna, ampak tudi najcenejša prehrana za živino, o tem ni dvoma. Na pašniku dobi živina najbolj prirodno hrano, kakršno imajo njeni divji sorodniki in za kakršno ima tudi domača živina ustvarjen želodec. Tu se živina razgiblje, dobi sonca ter ji je na razpolago vse, kar potrebuje za zdravje in življenje.
AH živina dobi na pašniku res vse, kar ji je potrebno za zdravje in življenje? Pri stanju, v kakršnem je večina naših pašnikov, to ne bo povsem držalo,
vzrok je treba iskati v neurejenosti pal-nikov.
Divjačina, ki se skriva po gozdovih in živi svoje prirodno življenje, se zadovolji tudi s slabšo pašo med skalovjem ali na krajih, ki udomačenim živalim sploh niso dostopni. Seveda tudi divjačina ljubi sočne j šo hrano. Najlepši dokaz za to je škoda, ki jo dela po polju.
Tudi pri ljudeh opažamo razlike T potrebah. Nekatera (divja) zamorska plemena — aH še bližje imamo naše cigane i— so navajena bivati na prostem v kaki
duplini ali za silo zbiti kolibi, hranijo ie večinoma s surovo hrano; ponekod uživajo tudi surovo nepredelano meso. Oni ne čutijo potrebe po boljšem. Bolj so utrjeni proti mrazu in vročini, proti »leznim in sploh proti vsem neprilikam, ki jih srečavamo v življenju, kot pa mi, ki imamo na razpolago različna sredstva proti vsem tem težavam.
Prav tako je divjačina odpornejša in ima manjše potrebe kakor domače živali, Ćlovek je že od nekdaj zavaroval udomačene živali pred vremenskimi nezgodami. Da bi imel od njih čim več koristi, im je pričel pokladati boljšo krmo. Domače živali so se na te zboljšane razmere prilagodile (prav za prav so se pomeh-kužile). Če bi zdaj hoteli tako pomehkužene živali zopet spraviti k prirodnemu življenju v naravi, bi nam preko zime ne, ali vsaj velika večina od njih po-finila, ker več ne bi mogla vzdržati ostre tirne in pomanjkanja hrane; kajti čut za iskanje hrane imajo slabše razvit, po drugi strani pa rabijo mnogo več in boljše hrane kot divjačina. Domača živina je torej potrebna nege in pomoči človeka, kateremu služL
i Iz teh razlogov ne smemo prepuščati našo živino tudi preko poletja samo sebi, t j. nikakor ni pravilno, da jo puščamo «i popolnoma neurejene pašnike. Sicer i etudi na neurejenih pašnikih preko poletja živina prehrani in obdrži — če je normalno leto — le sem in tja zaradi preostrih razmer kaka žival morda po-(rioe; vendar živina z neurejenih pašnikov pokaže s časom neke nepovoljne in ta gospodarja nerazveseljive lastnosti. Gospodarske koristi, ki jih daje živina, se navadno zmanjšajo, zlasti mladina zastane v rasti in nikdar ne more izgubljenega nadoknediti. Vsak gospodar pa nremi za tem, da mu da živina čim več koristi, in torej ne bo puščal, da mu ne-rnjen pašnik pokvari njegove upe in bu namesto dobička prinese izgubo.
Redki so pri nas popolnoma neurejeni, prav tako pa so tudi redki popolnoma urejeni pašniki. Pač pa lahko rečemo, da je večina pašnikov zapuščenih. To nam роте dovolj. Če so zapuščeni pašniki, je Krnu primerno tudi živina zapuščena, iejovana in slabo obskrb>jena.
Kaki naj torej bodo pašniki? Urejen Pjïnik je tak, ki ima vse one naprave, ki živini omogočajo čim popolnejšo prebilo n čim udobnejše bivanje. K pre-
hrani živine na pašniku spada dovolj dobre trave in pitne vode. To sta dve
zahtevi, katerim naši pašniki ne zadovoljujejo. Često se opažajo na pašnikih do zemlje popašena mesta, poleg njih pa visoka nepopašena trava, tudi na mestih, kjer ni živinskih odpadkov. Če pogledamo malo bliže taka mesta, vidimo, da tam rastejo razni mlečki, ščavje, preslice, mahovi in temu podobni pleveli, ki so nekateri tudi strupeni in se jih živina izogiblje ter rajši gloda že popašena mesta. Posledica tega je, da je živina zvečer lačna in ne moremo od nje pričakovati kake posebne koristi, posebno, če se to ponavlja dan za dnem.
Druga zahteva je dobra pitna voda, najboljša je tekoča voda. Napajališče je vedno treba napraviti tako, da živinski odpadki ne pridejo v vodo (posebno ne v stoječe vode) in jo zasmradijo. Živina bo take smrdljive vode pila mnogo manj, kplikor ji jo je potrebno za pravilno prebavo. Za uspešno prebavo je potrebno od časa do časa dajati živini tudi živinske seli.
Udobno bivanje na pašnika je predpogoj vsakega pašnika. Ako se živina ne počuti dobro, bo kljub obilni paši silila na udobnejše mesto in delala preglavice pastirjem.
Udobno se počuti živina na pašnika, kadar ima dovolj paše in ji ni prevroče ne prehladno, jo ne nadlegujejo obadi, muhe in drugi mrčes itd. Da na pašnika ni prevroče, si pomagamo na ta način, da zasadimo nekaj dreves, ali pa tudi kako nadstrešje, ki nudi živini v vročih opoldanskih. urah prijetno senco, za časa dežja pa zasilno zaklonišče. Za pre-hladne dneve naj bodo napravljeni na pašniku zasilni hlevi. Proti obadom in podobnim sitnežem se živina bori z be-ganjem, najrajši skozi grmovje. Na pašnikih, ki so polni kamenja in jam, se živina ne more tako prosto gibati in je celo nevarnost, da pade in se poškoduje. Ni pa s tem rečeno, da mora pašnik biti raven; lahko ima nagnjeno površino, Ie prestrma površina ni za težko živino. Prav tako ne odgovarja zamočvirjen pašnik, ker so trave na njem kisle (mnogo slabše), živina je podvržena raznim boleznim in zajedalcem (metilj) in sploh se slabo počuti, ker se ji vsak korak pogreza v blato.
To so temeljne zahteve, ki so potrebne za ureditev pašnikov,
• •
Ko skopni sneg, ko se zemlja odlali in se ni več bati ostrejših mrazov, nastopi čas zelo važnega gozdnega dela, sajenja. Od tega, kako poseko zasadimo, je odvisna usoda bodočega gozda za vse njegovo življenje, za dobo 100 let.
Zasaditi moramo vselej gole poseke, ki niso dovolj zaraščene z mlajem. Včasih pa je potrebno zasaditi tudi večja prazna mesta v gozdu, nad katerimi se gozd ne bo sklenil. V starejših gozdih, ki že rode seme, to navadno ni potrebno, ker se praznine same zaplode s semenom Dobro pa je zasajati redke borove in hrastove gozdove, ki slabo zastirajo gozdna tla in prepuščajo v gozd preveč svetlobe. Seveda prihajajo v ta namen v poštev le one drevesne vrste, ki dobro uspevajo tudi v senci starejšega drevja, kakor sta posebno bukev in Jelka.
S sajenjem ni preveč odlašati. Poseka se navadno kaj kmalu bujno zaraste z gozdnim plevelom in ima posestnik veliko dela in stroškov, preden takšno poseko pogozdi. Zato bomo gledali, da bomo poseko čimprej zasadili.
Preden se bo posestnik lotil sajenja, se bo vprašal, katere vrste naj zasadi in ali naj sadi le eno ali več drevesnih vrst.
Vselej bomo na zemljišču zasadili le one drevesne vrste, ki jim zemljišče in podnebje ugaja. Če za neko drevesno vrsto nismo gotovi, ali ji bodo tla ugajala ali ne, je ne bomo zasadili same. ampak le pomešano z drugimi drevesnimi vrstami. To velja predvsem za duglazijo in druge tuje drevesne vrste, ki jih dotlej na dotičnem zemljišču še ni bilo.
Kadar le dopušča zemljišče in druge razmere, bomo raje zasadili več drevesnih vrst in zasnovali mešan gozd. Mešan gozd ima namreč pred čistim, iz ene drevesne vrste sestavljenim gozdom to prednost, da bolje ohranja plodnost gozdnih tal in da je bolj odporen proti škodljivemu mrazu, gozdnim boleznim, viharju in snegu. Da hitreje rastoče drevesne vrste ne za-duše počasneje rastočih, je priporočljivo razne drevesne vrste mešati med seboj v skupinah, ne pa posamič.
Sadimo navadno spomladi, ko skopni »neg in se zemlja odtale. Jesenska sadnja je manj običajna in tudi manj priporočljiva, ker sadike spomladi navadno prezgodaj poženo ia jih zaradi tega uniči slana.
o poseke
Manjše nezapleveljene površine moremo zasaditi z drevesci, ki jih izkopljemô v gozdu (»napuljenke«). Ta drevesca pa moramo previdno izkopati, da ne ranimo koreninic. Zato jih je najboljše presajati z zemljo vred.
Večje ali zapleveljene površine pa bo» mo raje zasajali s sadikami, ki jih naročimo v gozdnih drevesnicah. Gozdne sadike prodajajo banovinske gozdne drevesnice, ki so v Celju, Gradacu, Kamniku, Logatcu, Murski Soboti, Novem mestu, Radečah pri Zidanem mosta. Radmirju pri Gornjem gradu, Ratečah, Slovenjem Gradcu, Stari Loki hi r šmartnem pri Litiji. Imamo pa tudi nekaj privatnih gozdnih drevesnic, ki prodajajo gozdne sadike. Med temi sta največji gozdna drevesnica Slovenskega gozdarskega društva v Račah pri Mariboru in drevesnica Saše Stareta v Mengšu. Ker sadike ne spomlad rade poidejo, jih naročimo že v Jeseni ali pozimi. Bolje je naročiti nekoliko starejše sadike, vendar moremo tudi mlajše sadike s pridom uporabiti. Smreko, jelko in duglazijo sadimo navadno 3—4 letno, mece-sen 2—3 leten, bor 2 leten, listovce pa 1 do 2 letne.
Sadike moramo takoj posaditi, čim dospejo. Če to ni mogoče, izkopljemo na zavarovanem mestu plitvo grabo s poševno steno, razgrnemo v grabi sadike in jim s prstjo zagrnemo koreninice. Zemljo moramo tu pa tam poškropiti z vodo, da se ne posuši. Če se je bati mraza ali sončne pripeke, pokrijemo sadike ra časa nevarnosti s slamo. Manjše količine sadik moremo shraniti tudi v kleti, kjer jim koreninice zakopljemo v svež pesek. Odtod potem odnašamo manjše količine sadik na mesto, kjer sadimo. Nosimo jih v košarici pokrite z mokrim mahom ali mokro krpo, da se koreninice ne posuše. Zlasti občutljive so sadike iglastega drevja, ki kaj rade ovenejo, če so bile pred sad-njo koreninice dalj časa nepokrite.
Sadike sadimo v jamice, en pedenj globoke in približno toliko široke. Jamice naj bodo druga od druge oddaljene 1—1.3 m. Izkopljemo jih na primernih mestih, predvsem pa ob štorih, kjer je sadika dobro zavarovana. •
V tako narejene jamice posadimo le po eno sadiko. Najprej nasujemo v jamico nekoliko drobne prsti, da se v jamici napravi kupček prsti. Na ta kupček raz-
ртпетпо koreninice, naTo pa nasipavamo na koreninice svežo prst in jo s prsti ter s pestjo čvrsto tlačimo. Zemlja mora biti toliko pritftčena, da posejane sadike ne moremo zlahka izruvati. Sadike morajo
biti v zemlji tako globoko zasajene, kakor so rastle v drevesnici. Če sadimo vrednejše sadike in se je bati, da jih pokonča živina ali divjad, jih zavarujemo s tremi, poševno nad sadiko zabitimi koli.
Zanimanje staršev za otroha
So starši, ki prav nikoli ne vpra*šejo otroka, ko pride iz šole. »Imaš kaj naloge?« »Si bil vprašan?« »Si kaj znal?« >Kaj ste pa danes delali v šoli?« »Kaj se moraš naučiti?« To so vprašanja, ki bi jih morali staviti starši vsaj kdaj svojim otrokom-.šolarjem. Prav nobenega zanimanja ne pokažejo za otrokovo šolanje. Če piše domačo nalogo ali se uči, ga morda še puste ш takrat ga ne priganjajo k delu. A zanimajo se prav nič za njegovo delo, ki mu ga je naložila šola. In ko šolarček prinese domov spričevalo, ves srečen, če ima dobrega, morda klavrn, če je izkaz slab, otrok ne čuje iz ust staršev ne pohvale, ne graje.
Ko sem dala neki učenki odlično spričevalo, sem ji rekla: »No pridna si bila, le še taka ostani, to bodo doma veseli.« Vsa srečna je deklica stekla domov. Drugi dan jo vprašam: »No, so bili veseli doma tvojega izkaza?« Pa mi žalostna odgovori: »Nič niso rekli, ate ga še pogledali niso.«
Vse tako ravnanje ni pravilno. Brez-duSnost in nezanimanje staršev tu ni na mestu. Otrokovo najvažnejše delo je učenje. Saj mu to znanje in spričevala večkrat dajo bodočnost, službo, denar. Če pa se starši prav nič ne zanimajo za to otrokovo delo — učenje, se zna zgoditi, d» otrok popusti in se j>oleni. Saj se nihče ne zanima, kaj počne, kaj in koliko zna. Vsaka mati in oče naj si vzameta vsaj enkrat na teden toliko časa, da pregledata otrokove zvezke in se malo prepri-čata, kaj se je že otrok naučil. To bo otroka vzjwdbujalo k učenju in tudi strah bo imel pred starši.
Otroci zelo radi pripovedujejo pesmi. Ko sem stanovala pri neki družini, ki je imela več otrok šolarjev, sem večkrat slišala v svojo sobo, kako so ob nedeljah otroci deklamirali znane, naučene pesmi. Vsak je stopil na stol in začel govoriti ivojo pesem. Tako so se vsi zvrstili, oče in mati in ostala družina pa je glasno odobravala. Ko sem stopila k njim v sta-
novanje, smo pa že vsi eno zapeli. Tako so minili dolgi zimski nedeljski popoldnevi. Otroci so bili duševno povezani s svojimi starši, ki so jim dajali nehote s svojimi zanimanjem veselje do učenja.
Podobno naj bi delali skupno vsi dobri starši in otroci.
Pa še eno jel Težko kdaj pride kaka kmečka mati ali oče v šolo, da vpraša, kako se njihovi otroci uČe. Še takrat jih ni, kadar jih učitelj kliče, da bi jim rad kaj važnega o otrokih povedal. Otrok se jnora sam duševno in umsko bistriti, pri tem, včasih težkem delu, mu pomaga samo učitelj.
Zgodi se pač, da pride kak oče ob koncu šolskega leta ves razburjen v šolo. Otrok je prinesel domov spričevalo z nezadostnim uspehom. Zaostal je in mora razred še enkrat ponavljati. Oče se čudi, kako to. Kako vendar to? Vse leto se ni brigal za otroka. Niti enkrat ga ni vprašal, kaj je z nalogami, z njegovim učenjem in znanjem, klican v šolo, se ni odzval, zvezkov otrokovih sploh ni videl, razen, kadar je iz njih strgal kak prazen list, ki ga je slučajno rabil za kako svoje pisanje. r
Sedaj pa to začudenje! Kdo je tu kriv, jxivejte mi? Ali učitelj, ki je dal pol duše in zdravja svojim učencem, ali učenec, ki je bil vedno prepuščen sam sebi v šolanju, ali oče in mati, ki se nista prav nikoli pozanimala za svojega otroka.
Na koncu se pa še oče iznebi kake takele: »Učitelj ga sekira, na piki ga ima, zato ga je vrgel.«
O, ljubi Bog, kaj naj na to pristavim. Otrok hoče in njegova vzgoja hoče, da se za otroka zanimaš. Vsaka malomarnost se bo maščevala nad starši samimi.
Nekateri pridejo k učitelju takrat, kadar jim sosedovi otroci vse sadje z drevja pobero. Češ, naj jih mi nažgemo s palico, te nepridiprave. Učitelj ni policaj in ne hodi za otroci uro daleč. Pač
pa daje opomine, svari jih, govori jim o tatvini, a včasih malo zaleže, ko zagleda otrok na sosedovem drevesu jabolka, ki se mu vsa rdeča smejejo in ga vabijo. Otrok pozabi na učiteljeve opomine, kamen zleti v drevo, jabolko pa njemu pred noge. Sosed pa v šolo, češ, tam ti bodo že dali strahu in vetra. Pretepati otrok ne moremo, to smejo starši. Zato se še takrat obrni do staršev otrokovih in jim povej. Ti bodo dali »strahu in vetra« svojim malim tatičem, če so res skrbni starši.
Kadar pa mislite, da otrok v šoli nazaduje in če se res brigate za otroka in njegovo bodočnost, pridite v šolo in vprašajte učitelja. Prav vsak učitelj bo vesel, ko bo videl, da se tudi starši brigajo za učenca iin da ne sloni vse vzgojno delo na učitelju samem. V prijateljskem in skupnem sodelovanju staršev in učitelja bo otrok uspeval in bo vesel, ko bo videl, kako se vsi zanj zanimajo in se _ trudijo.
Kaj pa je skrbnim in ljubečim staršem več, kot sreča otrokova? I. G.
Domača lekarna
Maščoba in vid: Mast se draži in marsikatera gospodinja zabeli bolj pičlo. Život pa potrebuje maščobe sicer oslabi in to
oslabljenje vpliva na oči. Ko so v svetovni vojni izvažali Holandci veliko masla, so začele gospodinje dajati posneto mleko otrokom. Takrat je, po poročilu Zdravnikov, oslepelo več otrok zaradi pomanjkanja maščobe v mleku. Zdravnik, ki je bil na fronti je pravil, kako mu je pešal vid, ko niso imeli že več dni masti. Potem je prispel voz slanine in zdravnikov vid se je izboljšal. Ni potrata in razvada, če si mažejo Angleži, Nemci, Švedi in drugi narodi maslo na kruh. Fiziolog Metes je ugotovil, da ima črn kruh ali moka poleg vitaminov tudi toksanine, to se pravi, da ima poleg redil-nih snovi tudi škodljive, a maslo da zamori toksanine. Malo masla v pravi črni kavi jej vzame škodljivost, maslo svetujejo pri za-strupljenju z jedkimi snovmi.
KUHINJA
Riževe palačinke. Jajčne krpe pripravim iz četrt litre mrzlega mleka, enega jajca, malo soli in 13 dkg moke. Na pečene krpe namažem sledeči nadev: Dve pesti riža skuham na mleku. Ko se riž shladi, mu primešam za oreh surovega masla, eno celo jajce, 2 žlici sladkorja, malo vanilije in par žlic kisle smetane. Palačinke zvijem skupaj in zložim na z maslom pomazano pekačo in polijem s_ stepenim mlekom pomešanim jajcem in spečem v pečici
GOSPODARSKE VESTI
Živina
Kranj. Po poročilu o cenah na sejmu dne 24. marca so plačevali živino takole: voli I. vrste 12.50, II. vrste 11.50, III. vrste 10.50; telice I. vrste 12.50, II. vrste 11.50, III. vrste 10.50; krave I. vrste 10.50, II. vrste 9.50, III. vr«te 8.50; telet ni bilo na sejmu. Prašiči špeharji 19.50—20 din, pršutarji 17.50—18 din za 1 kg žive teže. Pujski od 7—8 tednov stari komad 380 do 450 din.
Kočevje. Na sejmu dne 20. marca so bile cene naslednje: voli I. vrste 12.50, II. 11.50—12, III. 10.75—11.50; telice in junci I. vrste 11.50, II. 11, III. 10 din; krave I. vrste 10, II. 8—9, III. 7—8 din; teleta I. vrste 12, II. 11; vse za 1 kg žive teže. Prašički od 400—500 din komad. Prašiči špeharji so v kočevskem okraju po 20 din, pršutarji pa po 16 din za 1 kg žive teže.
Črnomelj. Na sejmu dne 17. marca v Semiču so bile cene takele: voli I. vrste
12,	II. 10.50—11, III. 10 din; telice in junci I. vrste 13, II. 12 din; krave I. vrste 11—12, II. 8—9, III. 7—8 din; vse za t kg žive teže.
Maribor. Na sejmu dne 24. marca v Mariboru so prodajali živino, ki so jo prignali 459 komadov, prodali pa 290 komadov, po naslednjih cenah: voli I. vrste, debeli 12 din, II., poldebeli 10—11, voli za rejo 10—12.50 din: mlada živina 10—12 din, krave I. vrste 11, H 9, III. 7—8 din; teleta I. vrste 13, II 11 din za 1 kg žive teže.
Maribor, levi breg. Poračajo, da so bile cene živine v tem okraja 21. marca naslednje: voli I. vrste 9 din, II. 8, III. 7 din; telice I. vrste 8. II. 7, III. 6 din; krave I. vrste 7.50, II. 7, III. 5.50 din; teleta I. vrste 10, II. 9 din; prašiči špeharji
13,	pršutarji 12 din za 1 kg žive teže.
Slovenske Konjice. Po podatkih od 17. marca so bile cene v tem okraju naslednje: voli I. vrste 10—11, II. 8—10, III. 6-8 din; telice I. vrste 8—10, II. 7—9, III. 6—7 din; špeharji 18, pršutarji 17 din za 1 kg žive teže.
Ptuj. Na živinskem sejmu 18. marca je veljala živina takole: voli I. vrste 10.50, II. 9—10, III. 8 din; telice I. vrste 11.50, II. 10, III 8 din; junci I. vrste 9.50, Ht 9, III. 8 din; krave I. vrste 10, II. 8 do 9, III. 7 din; teleta 9 din za 1 kg žive teže. Konje so prodajali komad po kakovosti od 1500 do 8000 din, žrebeta pa od 1200 do 4000 din. — Na svinjskem sejmu v Ptuju dne 26. marca so imele svinje takele cene: debele svinje 17 do 17.50, pršutarji 15—16, plemenske svinje 13.50—14 din za 1 kg žive teže; prasci od 6 do 12 tednov komad 200—300 din.
Ljutomer. Po zadnjih podatkih od 22. marca so se gibale cene živine v ljutomerskem okraju takole: biki I. vrste
10,	II. 8, III. 6 din; telice I. vrste 10.50,
11.	6.50—9, III. 6.50 din; krave II. vrste 7, lil. 5 din; teleta I vrste 10, II. 8—9 din; prašiči pršutarji 15 din za 1 kg žive teže.
Lendava. Dne 20. marca je bil živinski sejem v Lendavi. Cene so bile: biki I vrste lt, II. 10, III. 9 din; telice L vrste 10, II. 9.75 din; krave I. vrste 10.25, II. 8-9, III. 7.50 din za 1 kg žive teže.
Murska Sobota. Po poročilu od 20. marca so bile cene živine v soboškem okraju naslednje: biki I. vrste 10, II. 9 din; telice I. vrste 10—10.50, II. vrste 9 din; krave I. vrste 6.50, II. 5.50—6 din; teleta I. vrste 9, II. 7—8 din; prašiči pršutarji 13—16 din za 1 kg žive teže.
Cene
Kranj. Oves kilogram 3.75, koruza 5.75, fižol 9—10, krompir 2—2.50, seno 1.75—2, slama 1, jabolka (na trgu) 10 do 14, češplje 18—20 din za kilogram. Svinjska mast kilogram 28—32, med 36 do 40, volna neoprana 96—100, oprana 104—108, mleko liter 2.50—3, surovo maslo kilogram 48—56, drva 1 prm 180 do 188 din.
Maribor. Sredi marca so bile cene sledeče: koruza kg 4 din, oves 4—5, pšenica 4.50 do 5, rž 4.50, fižol 6—8.50, grah 15 do 18. leča 14—16, konoplje 12—14 din za 1 kg. Mleko in mlečni izdelki: mleko 3-5.50 din za liter, presno maslo kg 48
do 52, čajno maslo 60, kuhano maslo 48 do 52, trapistovski sir 30—50 din. Krma: sladko seno 100 kg 120—130 din, kislo seno 90—100, slama 70—100, otava 100 do 110, lucerna 120 din. Kurivo: mehka drva 1 prm 155—165, trda drva 175, oglje kilogram 2—2.50 din.
Konjice. Pšenica kg 4.50, ječmen 5, rž 5.50, oves 4.50, koruza 3.50, fižol 8, krompir 2.50, seno 1, slama 0.60 za 1 kg. Vino navadno pri vinogradnikih liter 8 do 12, finejše sortirano 15—16 din.
Ljutomer. 100 kg 340 din, ječmen 500, rž 550. oves 500. koruza 350, fižol 500 do 700, krompir 225, seno 135, slama 100 din. Vino navadno, mešano, pri vinogradnikih liter 12 din, finejše sortirano nad 12 din.
Murska Sobota. Pšenica 100 kg 450 do
500, ječmen 420—440, rž 500, oves 350, koruza 320, fižol 600—700, krompir 180, seno 120, slama 70 din. Drva 1 prm 120 do 190 din, mleko 1—2.50, surovo maslo kg 56 din.
Les
Na dan 28 marca so veljale na ljubljanski borzi lesne cene. kakor so spodaj navedene. Razumeti jih je treba za 1 kub. meter, franko vagon nakladalna postaja.
Smreka-jelka: hlodi I/II 310—360 din, brzojavni drogovi 290 do 340, bordonali 340 do 370, filer j i 330 do 360, trami ostalih dimenzij 320 do 360.
Bukev: hlodi I/II od 30 cm premera dalje 300 do 350 din, hlodi za furnir, čisti od 40 cm dalje 320 do 370, deske-plohi, naravni 650—700, parjeni 725 do 825. • -
Hrast: hlodi I/II od 30. cm premera dale j 350 do 500 din, bordonali 1000 do 1190, frizi 1185 do 1500 din.
Sejmi
do 18. aprila:
7. 4.: živ. in kram. Poljčane, Višnja go ra, Novo mesto; gov. In konj. Murska Sobota. — 8. 4.: Podčetrtek, svinj. Ormož, živ. Ljutomer, konj. in gov Maribor, Črnomelj; živ. Dobrovnik, svi»j Dol. Lendava. — 9. 4.: svinj. Celje, Ptuj, Trbovlje, živ. in kram Polšnik, živ. Št. Jurij pri Grosupljem. — 10. 4.: živ in kram. Laško, Raj-henberg, Slov. Konjice. Stična, živ. in kram; Dol. Lendava, svinj. Turnišče. — 11. 4.: svinj, in drobn Maribor. — 12. 4.: svinj. Brežice, Celje, Trbovelje, živ in kram. Si Jernej.
PRAVNI NASVETI
8prememba imena nezakonskemu otroku. A. K. Predvsem vam povemo, da nezakonski otrok nima zakonite dedne pravice po svojem očetu. Zato vas bo moral oče z oporoko postaviti za dediča, da boste mogli po njem dedovati. Samo sprememba imena, ki jo dovoli na prošnjo polnoletnega otroka banska uprava, vam k dediščini ne pripomore. Najbolje bi bilo, da vas nezakonski oče, ki ni oženjen z vašo materjo, pozakoni >po vladarjevi milosti«. Prošnja za pozakonitev po vladarjevi milosti se vloži, pri okrajnem sodišču. Ko okrajno sodišče ugotovi stvarno stanje in vse odločilne okolnosti, pošlje spise apelacijskemu sodišču, ki/ jo predloži na najvišje mesto. Sodišče vas bo nato obvestilo o vladarjevi odločbi, a obenem tudi župni urad zaradi vpisa v rojstno matico. S pozakonitvijo dobi nezakonski otrok glede dedovanja pravice zakonskih. Takse za pozakonitev bodo zna-lale okrog 100 dinarjev.
Spor zaradi užitka zemljišča. .T. J. — SJož vam je v oporoki zapustil užitek goz-ia, travnika, njive in vrta. Sprva ste vse uživali, pozneje so vas pa poklicali na sodišče, kjer ste nekaj podpisali, ne da bi vam bili povedali kaj, sedaj vam pa sin kar naenkrat prepoveduje užitek. Vprašate, ali vam jé mogoče vzeti pravice, ki ste jih dobili z moževo oporoko. — Vaše vprašanje ni jasno, ker niste povedali, o čem je sodišče z vami razpravljalo in kaj ste podpisali. Če tega ne veste, pojdite na sodišče k sodniku in prosite, da naj vam na podlagi spisov pojasni, kako je z vašim užitkom, ali imate pravico do njega ali ne in zakaj ne. Ne moremo verjeti, da bi vam na sodišču kdo dal podpisati nekaj, ne da bi vam povedal, za kaj gre. Če vam res kdo krati vaše pravice, ga boste lahko tožili.
Minka N. — Pogodba, ki ste jo sklenili e sestro je za obe obvezna, in je ena po-godnica brez pristanka druge ne more spremeniti. Tudi ne morete sedaj zato več zahtevati, ker je vrednost zemljišča zrasla. Kar se tiče dedovanja, bosta sestra ali njen mož z oporoko zapustila svojo imovino, komur bosta hotela. V tem primeru vi ne bi mogli po sestri ničesar dobiti. Če bi pa sestra umrla brez oporoke, in bo zaDustila samo moža brez otrok ter brez svojih staršev, bi podedoval njen mož polovico zapuščine, druga polovica bi pa pripadla njenim sestram in bratom, torej vam, če ste edina njena sestra in tudi ni nobenega brata.
Kupljena pot. J. P. J, Mimo vaše hiše je imel sosed služnostno pravico poti. Pred petimi leti vas je prosil, da ste mu dovolili še 1 m širok pas ob tej poti, tako da je tudi lahko vozil. Med tem časom pa je sosed svet, po katerem pelje služnostna pot, od lastnika kupil in ga
dal na sebe prepîïatî fn Je s tem prepisan tudi vaš 1 m široki pas sveta ob tej poti, ne da bi vas vprašal. Vprašate, če lahko zahtevate popravek v zemljiški knjigi. — Gre za pas sveta 1 m širok in 20 m dolg. Na tem svetu ste dovolili sosedu, da ga sme z ostalo potjo, ki ni vaša, uporabljati za vožnjo. Če je tudi ta svet v zemljiški knjigi prepisan na soseda, je mogel biti le v zvezi s posebnim narisom, ki ga je moral napraviti zemljemerec. Ta je moral videti staro mejo in brez vašega pristanka verjetno ni kos vaše parcele odrezal. Svetujemo vam, da se sosedom pogovorite: naj izjavi, če si lasti njemu le za uporabo poti odstopljeni svet, ali ne. Če si ga lasti, vam bo tudi povedal, zakaj. Potem preudarite, če vam kaže za 20 m sveta začeti s pravdo in si nakopati vse posledice. ki so v zvezi s takimi pravdami.
Gozdna škoda. M. P. L. — Vsaka tožba za odškodnino zastara v treh letih od tistega časa, ko je oškodovani zvedel za škodo in za poškodovalčevo osebo. Zato še vedno lahko tožite za odškodnino zaradi bukve, ki so jo vam lani v gozdu posekali in odpeljali.
Meja v gozdu. M. M. R. — Sosed je dal po geometi-u določiti mejo v gozdu. Meja je sedaj prišla precej v vaš gozd, čeprav že tisti del uživate nad 50 let. Vprašate, ali bi uspeli s tožbo proti sosedu, ki sedaj sili v vaš gozd. — Če je sosed res samolastno po zemljemercu določil mejo, in se nista v naprej dogovorila na določitev meje po zemljemercu. tedaj vas nova »meja« ne veže in niste dolžni odstopiti sveta, ki ga uživate že nad 50 let. Če boste v pravdi to dokazali, jo boste dobili.
Posilstvo. K. S. Č. Posilstvo je hudodelstvo in se kaznuje z ječo do 10 let, zastara pa pregon po 10 letih od dneva storitve. eSveda, čira več let je preteklo, težje bo tako hudodestvo dokazati. Če trdite, da je bila vaša žena pred 8 leti od službodajalca tekom enega leta dvajsetkrat posiljena. Se nam zdi malo verjetno, da bi o takem posilstvu mogli prepričati sodnike. Kajti, zakaj takoj po prvem »posilstvu« ni stvari naznanila orožnikom, odnosno zakaj ne takrat, ko je službo zapustila in ni bila več prav nič odvisna. Če je bila zaradi posilstva tudi bolna, ima seveda pravico za to zahtevati odškodnino. Taka odškodninska terjatev zastara v 5 letih če bi pa bil dotični možki obsojen zaradi hudodelstva posilstva, potem odgovarja za povzročeno škndo skozi 30 let od dneva storitve. — Premislite dobro, preden zadevo sedaj naznanite. Če nimate zanesljivih dokazov, ne kaže po toliko letih iti pred sodišče.
V vsako hišo »Domoljuba!