Št 33. V Gorici, v sredo dne 25. aprila 1906. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto 0b H. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po po§ti pre-fomivna ali v Gorici na dom pošiljana: vse. leto.......13 K 20 h, ali gkl. G(iO pol leta........fi » 00 » » » 3-30 8,:tft leta.......3 » ¦«> . » » 1-70 PosamiCno .Številko stauhja JO viiu.»;,,...,. :.,.,.,. Naročnino sprejema upraviiištvo v Gosposki ulici jev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od S. uro zjutraj do 6. zvečer: ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane na refnine se ne oziramo. Oglasi, ta poslanice se.račnuijč pet pe^it-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 ki\, 3-krat 6 kr. vsaks. vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!* Dr. K- Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. vi. nadstr. na levo v -tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la . upravniStvu. . »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stano vse leto 3 K 20 h ali gld. '(50. »Soča« in »Primoitc« so prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni S oh \v ar z v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in. v Korenski ulici »t. 'ii \ — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tol«fon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. „5loufeJčeuu odgouor. Na naš uvodni članek v soboto pod zaglavjem .»Goricani, kako dolgo jih boste še redili?« je odgovoril ljubljanski »Slovenec« zopet z loparjem po Gabrščeku. Izposodil si je lopar iz glasila goriškega »LaŽnji-rega Kljukca«; ponatisnil je infamno notico o »koncu narodnega radikalizraa in narodnega ponosa«, kateri naj bi bil zagrešil Gabršček ob otvoritvi svoje trgovine v »Trgovskem Domu«. Dasije Grabršček že dovolj pojasnil, kako si misli to trgovino, kakšna mora biti, da uspeva, ter razodel, da zavzema slovenščina prvo in glavno mesto ter je le par nemških in laških pripisov, je vendar čutil »Slovencev« maziljenec potrebo raztrobifci klerikalno laž tudi po glavnem glasilu brezvestnih ultramon-tancev med Slovenci. Seveda v list S(traake) L(judskih) S(leparjev) tiče taka nofca kakor zanalašč, in ni dvoma, da imajo nad njo ti sleparji svoje veliko vesolje. »Slovenec« se je tako obregnil uni-sono z goriškimi prodanci ob pojav napredka v našem mestu, kateri bi moral vsakega le veseliti, ne yi da se celo v takem slučaju uganja grdo lopovščino. Tu vidimo klerikalce združene proti resničnemu napredku med nami. Včasih smo imeli za svoje nasprotnike samo drugorodce, sedaj pa stojijo v takem grdem boju v prvi vrsti slovenski klerikalci. Vidimo jih take proti napredku na prosvetnem polju, na šolskem polju in tudi na polju obrti in trgovine. Tisočkrat se je že povdarjalo in pripo-znavalo, kako nujno potrebno je za goriške Slovence dviganje na trgovsko-obrtnem polju v Gorici. Sedaj ko se res dela tu, ko se vrši železna, vstrajna borba v tem pogledu, pa nimajo posvečeni izprijenci in njihovi oprode nuj-nejšega posla od tega: metati polena pod noge možem, ki delajo in se žrtvu- jejo, da bi Slovenci polagoma prišli v Gorici do take pozicije, ki bi bila celo odločilna v marsikaterem oziru v naš prilog. Kar se tiče Gabrščeka, seveda nimajo srčnejše želje od te, da bi ga uničili, z namenom, da bi potem prenehalo napredno delovanje v nemali meri, da bi druge strahovali ter bi prevladal indiferentizem, in bi se vršilo le kako malenkostno narodno delo, kakor nekdaj, v onih časih, iz katerih so vzrastli tisti ljudje, katere vidimo tako dosledno na delu proti vsakemu resničnemu napredku. Zlasti mora boleti vsakega rodoljuba okolnost, da delajo tako grdo delo proti slovenski trgovini v Gorici. Če pride kak slovenski trgovec v Gorico, sposoben in trgovsko naobražen mož, namesto da bi se veselili tega, mu vržejo v obraz očitanje, da bo škodoval domačinom. Katerim, tega ne povedo, ker ne morejo povedati. Niti oglasa ne sprejmejo, kakor tudi niso priobčili Še nijedne notice prosvetnih društev, nd, ker imajo na svoji zastavi pač zapisan boj proti vsemu, kar ni brezpogojno v njihovih rokah, in ker so že v principu proti vsakemu svobodnejšemu gibanju. Pri Gabrščeku jim stoji v ospredju še oseba; zato govorijo zaničljivo o »neki botegi«, katero je otvoril, in da bi njihova peklenska zloba še bolj učinkovala, so si izmislili le njih vredno notico o koncu narodnega radikalizma in ponosa. Oe že nočejo podpirati tako lepega pojava v našem glavnem mestu, naj bi bili vsaj molčali; toda ne — oni nadaljujejo boj na trgovskem polju, hote tako škoditi splošni veljavi Slovencev, da bi stopalo v ospredje le njihovo piškavo zadruga-renje. Klerikalcem v Gorici se je pridružil tudi pobožni »Slovenec«, ki sicer včasih strašno zija o naših potrebah ter se dela unetega za boljše čase, ali kadar se zgodi kaj takega, kar nam je v čast in ponos, pa udari z loparjem po osebi tako farškoostudno, da mora pač vsak zaslepljenec videti takoj, kaka hitiavščina so vse besede po napredku iz klerikalnih ust. »Slovenec* je odgovoril na naš sobotni članek zopet prav po Gregorčičevem receptu. Požrl je našo vest o narodnem radikalizmu in ponosu goriških klerikalcev ter si izbral za tarčo zopet Gabrščeka. Pač v zopetno zahvalo za to, ker smo svoj čas radi priobčevali vesti o hotelu »Union« v Ljubljani, ki je izšel iz klerikalnih vrst. Pač stara resnica je ta: Če klerikalcu storiš kaj dobrega, ti vrne z zlobo in peklensko škodoželjnostjo. Ker se pa »Slovenec« še vedno ni taknil niti z besedico izdajalskega li-zunstva, katero so zakrivili klerikalni poslanci povodom Pajerjeve 45-letnice, ponavljamo na njegov naslov vprašanje: Kaj pravi k temu lizunstvu in klečeplaztvu? Po odgovoru se pa lahko zopet kaj pomenimo. Le na dan z besedo! DOPISI. IzS». Križa na Vipavskem. (Pater Ciril.) — Čitateljem „Soče" utegne biti še v spominu, da smo morali tega patra že večkrat opominjati radi neslanosti, katere uganja. Upali smo, da se bode poboljšal, a ostal je kijubu vsem opominom neizpokorjeni grešnik. Mi občinarji živimo s tukajšnjimi kapucini radi v miru in prijaznosti; radi tega smo le neradi zavračali neslanosti patra Cirila. Tega človeka so se kmalu nasitili povsod, koder je bival. Ko je bil pred leti premeščen daleč od nas, smo mislili, da smo se ga rešili za vedno. Motili smo se, kajti zopet je prišel k nam, ker tudi drugod ne marajo zanj. Mož je muhast; ljudje mu pravijo, da je prefrknen; on pa misli narobe, ter ima druge za neumne, celo svoje sobrate. To je sicer postranska stvar, glavna njegova napaka pa je, da ne pusti s svojim strupenim jezikom ljudi v miru in sicer niti na prižnici, niti v spovednici. Dvoje ima hudo na piki. Prvič občinarje sploh, drugič pa liberalce, katerih vidi vse polno. Ta človek ima prvič na piki občinarje Sv. Križa Zde se mu vsepremalo pobožni. Odkar pa se je bila zgodila v samostanu neka tatvina, od tedaj misli Ciril, da ima okoli sebe same tatove. To uporablja v pridigal: doma in drugod, kamor hodi pridigat. Druga tarča, keiaor vedno strelja s topovi, je liberalstvo. Vsak drug občinar mu je neki liberalec in brezverec. Njegove spoved-nice se ljudje boje ko vraga. Tudi zdaj se pripoveduje o nekem posebno škandaloznem slučaju. Na nezaslišan način je napadel nori Ciril v spovednici moža radi liberalstva. Če tudi se javno govori in obsoja ta slučaj, vendar nočemo govoriti podrobno o njem. Na adreso patra Cirila ne spregovorimo nobene besede, pač pa na ono g. patra gvardijana. Vprašamo ga, ali mu je znan oni slučaj, ki ni samo slučaj, ampak je prava karakteristika Cirilova. Ako mu je slučaj znan, naj naravna, da ne bo Ciril več imel opravila v spovednici, kamor ne spada. Ako mu ni znan, naj povpraša po njem po občini, da se prepriča o grdem postopanju človeka — podivjanca, ki je pod njegovim varstvom. Takega človeka naj se zapre v najtemnejšo celico, od koder naj ne \ ihaja v nikako dotiko poštenih ljudi, katerim krade Čast in poštene. Dovolj. Ako ne bode pomogalo to, bodemo govorili še. Z Otllce. — Na Belo nedeljo smo dobili v cerkev nov križev pot. Podobe so lončene — dokaj drage, a najbolj čudno se mi zdi, da se je ta stvar morala naročiti nekje s Francoskega. Ali res ni dobiti na celem Slovenskem kaj tacega? In če že ne na Slovenskem, vsaj pri Čehih, kjer je industrija gotovo tako visoko razvita ko drugod. Čisto brez potrebe se mi zdi naš slovenski, trdo prislu-ženi denar pošiljati v tuje kraje, ko ga Še doma tii dovolj na razpolago. Prej smo imeli slike na bakru, kar svet pomni vedno enake. Slišal sem tupatam že, da bi bilo morda boljše one stare slike prebarvati, denar, ki bi bil tako preostal, pa porabiti za druge potrebe. Okoli 800 gld. ni šala, ko bi se drugače izhajalo gotovo dosti ceneje. Naši ljudje sicer radi dajo za take stvari, posebno še, če se s priž-niee prebero dotična imena in svote — a Grof Moiite Cristo. (laplsal fllexandre Dumas. (Dalje.) „AH naj grem po njo?" vpraša Villefort „Ne, ostanite tukaj in poskusite spraviti bolniku v usta še ostanek te pijače." : ,,Toda limonada..." I „Jaz grem sani." j In zdravnik odpre vrata, odhiti po stopnicah in skoro prevrne gospo Villefort, ki je šla tudi v kuhinjo. Gospa zakriči. Avrignv se ne meni za to. Le jedna misel ga je obvladala, in z jednini skokom skoči čez zadnje štiri stopnice, plane ; v kuhinjo in zagleda karafo, ki je bila izpraznjena do zadnje i četrtine. ' Pograbi jo kakor orel svoj plen. [ Nato se hitro vrne v sobo gospoda Noirtierja. I Gospa Villefort se počasi vrne po stopnicah in se napoti I nazaj v svoje sobe. „Ali je to prava karafa?" vpraša doktor. »Da.« „AH ste pili od te limonade V „ Mislim." »Kakšen okus je imela? „Hila je grenka." Doktor si vlije nekaj kapljic na dlan, poskusi, kakor Majo ljudje, da poskusijo vino, in vlb'e nato ostanek v kamin. »Da, to jo ista," pravi. „AH ste jo pili tudi vi, gospod aoirtier?" »Da." | „In se vam je tudi zdela grenka?" ! »Da." „Ah, gospod doktor," zakriči Barrois, »vrača se mi. O moj Bog in Gospod, usmili se me!" i Doktor pohiti k njemu. I »Poglejte, Villefort, če še niso prinesli sredstva za bljuvanje?" Villefort pohiti k vratom in zakliče: »Sredstvo za bljuvanje! Sredstvo za bljuvanje'. Ali je že tukaj ?" Nihče ne odgovori. Tesna tišina in plašna groza sta vladali v celi hiši. „Samo če bi imel sredstvo, da bi mu spravil zrak v pljuča," pravi Avrignv in pogleda okoli sebe. »Morda bi bilo mogoče odvrniti smrtno omedlevico, toda nič, nič." „Ab, gospod," zakriči Barrois, „ali me pustite, da umrjem brez pomoči? O, jaz umiram, moj Bog, jaz umiram S" »Pero! Pero!" zakliče doktor. Ta hip zagleda pero na mizi. Vzame je in je poskusi vtakniti v usta bolnikova, ki si v konvulzivnem zvijanju zastonj prizadeva, da bi bljuval; toda čeljusti so bile tako sklenjene, da peresa ni bilo možno potisniti preko njih. Ta drugi napad je bil mnogo silnejši nego prvi. Barrois zdrsne odrevenel na tla. Doktor, ki mu itak ne more pomagati, ga pusti na tleh in stopi k Noirtierju. „Kako vam gre?" vpraša tiho. „Dobro?" „Da." ' , „Ali vam je v želodcu lahko ali težko? Lahko? BDa.H „Tako kakor po krogljicah, ki vam jih dajem vsako nedeljo ?" „Da." ,,Ali vam je napravil limonado Barrois ?" Da." „Ali ste mu rekli vi, naj pije?" „Ne." „Gospod Villefort?" »Ne." »Miiostiva gospa?" „Ne." »Torej Valentina?" „Da." Barrois zazdeha, pri tem zaškripljejo njegove čeljusti, in to zbudi zdravnikovo pozornost, da zapusti Noirtierja ter stopi k bolniku. »Ali morete govoriti, Barrois?" Ubožec zaječija nekaj nerazumljivih besed. > ^Potrudite se, prijatelj." Barrois odpre oči, zalite s*krvjo. „Kdo je naredil to limonado?" „Jaz." „In ali ste jo nato takoj prinesli svojemu gospodu?" „Ne." „Kje je stala?" „V kuhinji, kajti mene so klicali." „Kdo jo je prinesel semkaj?" „Gospica Valentina." Avrignv se vdari ob čelo. „0 moj Bog, moj Bog!" zamrmra. „Doktor, doktor," zakliče Barrois, čute", da se mu bliža tretji napad. marsikdo bi dosti bolj rabil tiste krone za drage opravke, za katere mu navadno ni mari. Pred par dnevi sem dobil od prijatelja razglednico iz Krnice pri Trnovem, ki ima tokov le napis: »Gruss aus Karnizza — Ter-nowaner-Wald". Slika, predstavljajoča gozdarsko hišo, sicer ni slaba, a Človeka zbode, ko vidi, da tudi tu nismo varni pred vsenemSko kulturo. »Slov. plan. društvu« bi toplo položil na srce, da se tudi za take stvari pobriga in da vsak kraj, kamor zahajajo tujci, dobi vsaj eno vrsto slovenskih razglednic. Če tujcem nese, zakaj bi ae nam. Le pogumno naprej, pokažimo tem ljudem, da smo mi gospodarji na naših tleh. — Naš slavni občinski svet in gosp. župan mi dajo vedno dosti gradiva — ergo zopet mal odlomek. Čudno in proti vsem navadam je, kar se godi sedaj v občinski pisarni. Gospodu županu sicer res gre trda s pisanjem, m kdor ga je že videl, kako v potu svojega obraza spravi svoje častitljivo ime na papir, ta ga pomUuje, a da bi radi tega opravljala občinske posle njega brhka hčerka Pepca, to vendar ne gre. Sicer Pepci vsa čast — iletna je dovolj, zaljubljena pisma bi gotovo znala pisati izvrstno, treba pa ni, da bi ona delala živinske potne liste, da bi sama pritiskala občinski pečat in sama lastnoročno podpisovala ime očeta župana. Kaj pa tako dekle ve, kaj so občinske stvari? Gospod župan, le sami lepo podpisujte svoje ime, Pepca naj piše kaj druzega, kar jo bo gotovo bolj veselilo. Sicer vem, da človek ne more biti povsod, a v prvi vrsti ste vi naš župan — potem šele krčmar itd. — Verujem tudi rad, da ste jako vneti za žensko emancipacijo, a tu pri nas v hribih naj ta stvar še malo počaka. — Prihodnjič se morda zopet kaj vidimo, gosp. župani S TMsiitgi. - (Raznotero.) — Dne 12. t. m. se je vršil vendarle po dolgem in mučnem porodu izredni občni zbor tol. učit društva. Nameravalo je priti na ta znameniti obč. zbor več goriških tovarišev; pa pisalo se jim je, da sicer lahko pridejo, pa da ne bodo smeli pri točki, zaradi katere je bil izredni obč. zbor sklican, nič govoriti. (Znajo torej tudi usta mašiti! Opaž. stavčeva.) Zaradi tega so goriški tovariši izostali. • Bilo je pri obč. zbora navzočih 18 članov. Ne more se izvedeti nič, kaj so sklenili, ker drže strašno tajno. Vendar so nekateri povedali (zopet izdajstvo), da nameravajo po idejah. Kaščevih. največim davkoplačevalcem v Tolminu usta zamašiti! Lepa svoboda ta! Ali bode pa držal tak sklep!? Osmina temu dogodku je bila dne 19. t m. pri tol. c. kr. okraj, sodniji kazenska razprava proti tuk. šol. voditelju Kašča, ki je bil že prej in tudi takrat obsojen. Tožili so ga lastni njegovi šolski otroci zaradi trpinčenja in telesnih poškodb. Izvestni gospodje uporabljali so tu jako nevarna sredstva, da bi bil Kašča oproščen ali vsaj obsojen po drugem paragrafu in ne po istem, ki bi ga proglasil nesposobnim uči-teljevati. Gospodar stori vse za svojega zve- stega hlapca. In res se jim je isti olajševalni S posrečil. A otroke — priče k sebi sklicati, okoli starišev hoditi, napeljavati jih in prigovarjati, ni prav varno J Karakterizuje tudi to dovolj gnjile razmere na Tolminskem. Lasič ostane še šolski nadzornik na Tolminskem in Kašča še šolski voditelj v Tolminu, ker je tak zistem in ker tako hoče mogočna birokracija, kateremu zistemu in ka-terej birokraciji tako pokorno sluzjo nekateri tolminski učitelji. Pomilujemo. KR6Ž8, 20. aprila 1906. — Danes na 19. aprila 1906. smo se zbrali posestniki iz Knežke in Podmelške občine na glavarstvu v Tominu in se pritožili radi podjetništva pri železnici zavoljo krivic, ki se nam gode na naših zemljiščih, ki jih je podjetništvo razoralo in pod-sulo s hruščem in jih noče nazaj v tisti stan postaviti, kakor so bila pred železniško gradnjo, in pa radi tiste pogodbe, ki smo imeli pisano ali ustmeno s podjetništvom, ki je pa noče spolniti. Na zapisnik nas je vzel vse g. koncipist/ oziroma komisar, ker g. glavar je bolan, tako so nam povedali. Mi pričakujemo od g. glavarja, da nam priskoči na pomoč in nam pošlje v najkrajšem času koga od politične oblasti, da nam razsodi in ceni našo Škodo. Mi ne zahtevamo nič drugega kot to, da se nam naše zemljišče postavi v tisti stan, kakor je bilo popred, iu da nam izpolni naše pogodbe, ki jih imamo pismeno in ustmeno s podjetništvom. Nastopili smo združeni in prosili politično oblast v imenu vseh, ker posamezne nas pošiljajo od županstva na glavarstvo in zopet z glavarstva na železniško podjetništvo, od Poncija do Pilata, in mi ne moremo doseči ničesar. Tožiti vsak posamezen kmet ne more podjetništva, ker nima denara in pa Časa ne, in je tudi brezuspešno; smo videli že v več slučajih. Mi smo že skoro obupali nad pravico. Še enkrat se priporočamo g. glavarju, da nam odpomore v vseh gori navedenih kre-vicah, in tudi zahtevamo od politične oblasti, da nam pomaga, ker pač plačujemo davek I Prizadeti posestniki. SMGiBje, dne 2S./4. 06. — Društvo »Nada" je sklenilo prirediti to poletje Še eno veselico in sicer 8. julija. Ker se množijo prošnje, da bi videli še enkrat „Črno paradno stražo" abesinskega kralja Menelika in ker nas je pri prvi veselici ob uprizoritvi iste mrak zalotil, sklenili smo isto dne 8. julija ponoviti s krasnim drugim vsporedom. Na vsporedu bode tudi spevoigra in burka, noviteta za našo okolico. Program je že sestavljen ter so vaje že pričele. Veselica ne bode zaostajala za drugimi, koje smo vže priredili. Upamo, da nam ne bode več vreme nagajalo in da bode udeležba se obiljnejša, kot do sedaj, dasi vendar se nam ni pritoževati. Naše veselice so vredne, da se jih po-seti. To smo že trikrat slovesno dokazali, in nobenemu ni bilo še žal, da je istim prisostvo- val. Pri bodoči veselici bode za smeh obilno preskrbljeno. Bratska društva so naprošena, da vzamejo dan prireditve naše veselice v poštev. Odbor. Iz Bovca. (Protest.) — V Bovcu je bilo razpisano mesto sodnega kancelista. Radovedni smo bili, katero in kakšno moč nam pošlje naša justična oblast na to važno in odgovorno mesto. Pošlje nam pa nekega nemškega sodnega slugo. Pomisli naj juatična oblast, da mi nimamo ne odvetnika ne notarja. Obe ti mesti nadomestuje v uradnih dnevih sodni kancelist s sprejemanjem in protokoliranjem raznih sod-nijskif zadev in tožb, in kar je najvažnejše, je zemljeknjižni urad. Na to mesto tiče le strokovnjak. Naj pomisli justična obla? t, da na celem Goriškem ni take spremembe posesti kakor ravno na Bovškem, zato potrebujemo ga ta urad osebo, katera je kos tej nalogi. Naj pomisli justična oblast, v kakšnem redu oz. neredu je bila zemljiška knjiga in sploh c?1 urad prej, in koliko truda je stalo, da je jrhel zemljeknjižni urad v pravi red in tir. To se imamo zahvaliti le dosedanjemu gosp. vodji zemljiške knjige in g. pomožnemu uradniku. Naj nam pošlje sedaj omenjenega nezmožnega uradnika za to posel, in zmedena bo zemljiška knjiga na novo. Vedeti mora, da je na dež^i mesto kancelista tako, kakor kakega višjega uradnika v mestu, zato mora imeti na deželi kancelist znanje in nastop temu stanu primerno. Zato pro-testujemo proti temu, da se nam usiljuje nezmožnega Človeka po devizi: Fiir Flitsch ist alles gut! — Naj ga denejo kam drugam — v Bovec potrebujemo zmožnega slovenskega moža ! Domače in razne nouice. Premeščen J8 gospod Josip Rustia, c. kr. višji gozdni oskrbnik, iz Motovuna v Gorico. Imenovanja. — Imenovani so za kanceliste M. Viher k okr. sodniji v Bovcu, K. Mlinar k okr. sodniji v Kobaridu in Ad. Zorzi k okr. sodniji v Sežani. 0d!Ek0Tanl6. — Stotnik Iv. Trampuš pri tnk. pešpolku št. 47. je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem. Za zastavo .Pevskega In bralnega društva" v Št. AndreŽU so darovali še : Pavletič Franc 2 K, Ipavic Ant. 2 K, Nanut Jos. 2 K, Pavletič Jos. 5 K, Vižintin Andr. 1 K, Pertot Mat. 1 K, Vižintin Jos. 40 v, vsi iz Št. Andreža. Potem P. Anavender 40 v in A. Vidoni 50 v, oba natakarja na postaji. V veseli družbi v Št. Andrežu v nedeljo se je nabralo K 1*82 V. Komunike izvrševalnega odbora narodno-napredne Stranke na Kranjskem. — Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je imel dne 18. t. ni. sejo, da določi smer politiki narodno-napredue stranke. V tej seji je izvrševalni odbor vsled soglasnega sklepa proglasit, da narodno-napredna stranka načelno vstrajaj pri zahtevi, da W-I uvede za volitve v deželni zbor splošna in enaka volilna pravica s proporcionalnim si. stemom. Ako pa bi to ne bilo v danih razmerah dosežno, dal je izvrševalni odbor narodno-naprednim poslancem v deželnem zboru kranjskem navodilo, pod katerimi pogoji bi se mogla vladna predloga o volilni preosnovi za ta deželni zbor sprejeti za podlago nadaljnim razpravam, pri čemur je izvrševalni odbor vsled soglasnega sklepa sprejel za načelo, da naj v novi splošni kuriji volijo le oni polnopravni državljani, ki sicer nimajo volilne pravice. Končno je izvrševalni odbor izrekel deželnim poslancem narodno-napredne stranke zahvalo za njih odločni nastop v zadnjem deželnozbor-skem zasedanju ter jim izrekel svoje popolno zaupanje. Soška podružnica slovenskega planinskega društvi Odsek fiorica, naznanja, da bo v nedeljo 29. t. ni. izlet na Jenčarijo (1154 m) nad Šempasom. Pristop skozi Ajševico, Ozeljan mimo cerkvice Device Marije nad Vitovljami, do Krnice, od tod na vrh. Odstop na Trnovo, Ravnico, Krora-berg, Gorico. — Hoda za turiste 8. ur. — Odhod iz Gorice ob 5. zjutraj, zbirališče kavarna »Central". Izlet v nedeljo 22. t m. na Korado (812 m) in sv. Gendro se ni mogel izvesti docela zaradi neugodnega vremena. — Izlet na Sv. Gendro se ponovi sredi maja. Dne G. maja bo skupen izlet ajdovske soške in tržaške podružnice na Trstelj. Dr. Zom Hllarij, profesor verouka na tukajšnji višji realki, je imenovan udom c. kr. deželnega šolskega sveta. Skoro neverjetno še Čuje ta vest. Gospod dr. Zorn je drugače pač dober človek, ali manjka mu vsake energije. Kako naj torej zastopa naše interese v dež. Šolskem svetu ?! O tem imenovanju smo dobili pismo iz mesta, kjer stoji med drugim: »Pa ne, da bi bilo to imenovanje nekako prve odplačilo novega knezonadškofa dr. Gregorčiču in prof. Berbuču, ki se bahata, da sta mu pomagala do nadškofijske stolice ? — Zdi se, d» bi moglo biti temu tako I Potem pa moramo kmalu pričakovati, da bo dr. Gregorčič odlikovan s kakim cerkvenim dostojanstvom, in za Berbuča ne ostane drugo nego da se mu poskrbi vitežtvo papeževega Gregorijevega roda in »eappa e spada". To bo nekaj za moža!'' Novi vozni red na Južni železnici. — Od i. f maja t. 1. naprej bodo vozili vlaki tako-le: Iz Gorice: v Trst ob 0. zjutraj čez t, Bivij, dohod v Trst ob 7.40. — Ob 7.15 da[>. v brzovlak iz Italije čez Nabrežino z zvezo z | Dunajem, Budimpešto itd. — Ob 9.03 dop. brzovlak v Trst čez Bivij, dohod ob 10.38. -Ob 9.2o dop. iz Italije čez Nabrežino v zvezi z Dunajem, Budimpešto itd.; dohod v Trst ob 11.28. — Ob 2.15 pop. v Trst Čez Bivij; dohod ob 4.15. — Ob 5.22 pop. iz Italije čez Nabrežino v zvezi z Dunajem, Budimpešto itd.; dohod v Trst ob 7.46 zvečer. — Ob G.52 zvečer brzovlak iz Italije v zvezi z Dunajem. Budimpešto itd.; dohod v Trst ob 8.;>5 zvečer. — Ob 9. zvečer v Trst čez Bivij, dohod ob 10.45. — Ob 9.57 zabavni vlak v Trst ob nedeljah in praznikih. (Dalje u prilogi.) »Toda ali ne prineso bljuvalnega sredstva?" zakričij doktor. »Tu je kozarec, ki je že pripravljen," pravi Villefort, ki vstopi ta hip. i »Kdo ga je pripravil ?" i »LekarnarsM pomočnik, ki me spremlja." »Pijte!8 »Nemogoče... prepozno je.... zaduši me, doktor... o moje srce... moja glava... kakšen pekel... Ah, ali imam še dolgo trpeti?" »Ne, prijatelj, kmalu ne bodete več trpeli." »Ah, razumem vas," zakriti nesrečnik; »o moj Bog, met" „In glasno kričč omahne na hrbet, kakor da ga je zadela Avrignv mu položi roko na srce, mu pred usta pero. »Torej?" vpraša prokurator. »Povejte v kuhinji, naj mi hitro prineso nekoliko vijoličnega sirupa." Villefor* oM" it. 33. i dne 25. aprili 1106. V Krmin in Italijo iz Gorice: zjxitr*j ob 5.55; ob 7.38 zjutraj brzovlak do Krmina; ob 10.12 brzovlak; ob 11.23 osebni 1 vlak; ob 2.49 pop. do Krmina; ob 4.27 do Krmina ob nedeljah in praznikih; ob G.35 zvečer brzovlak; ob 9.62 brzovlak do Krmina; ob 10.48 do Krmina. D»hodi v Gorico iz Trsta in Ha b t e zine: 6Bv?.38 žjlutrajf^rzbvtek*«-Dunaja; ob 8.55 vlak iz Trsta; ob 10.07 brzovlak z Dunaja, Budimpešte, Trsta; cb 11.13 istotako osebni vlak; ob 2.37 pop. iz Trsta čez Bivij; ob 4.22 pop. zabavni vlak ob nedeljah in'praznikih; ob 6.39~jiyečer k/frsta, Dunaja itd.; ob 9.4.7 'zvečer brzovlak iz Trsta, Dunaja itd.; ob 10.43 zvečer iz Trsta čez Bivij. — I>aho di v Gorico iz Krmi na i n Italije: ob 5.48 zjutraj iz Krmina; ob 7.07 zjutraj brzovlak iz Italije; ob 8.47 brzovlak iz Krmina; ob 9.07 vlak iz Italije; ob 1.45 pop. iz Krmina ; ob 5.02 pop. iz Italije; ob U.U4 zvečer brzovlak iz Italije; ob 8š50 zveč. iz Krmina; ob 9.51 zveče- nabavni vlak ob nedeljah in praznikih. Dopolnilne občinske volitve v gorici. •— Včeraj je vo)il 3. razred 1 obč. svetovalca. Od D05 volilcev je prišlo 141. Izvoljen je trgovec [v. Papis. Klerikalna nagajivost. — Pri veselici v So-vodnjah so najeli tamkajšnji klerikalci dva polnima, ki sta imel nalogo žvižgati po vsaki točki. — Pa so res dobri nekateri ljudje, da ne stresejo za ušesa takih smrkavcev! Klerikalna neumnost In zlo&a, — Med različnimi napisi nad novo trgovino v ^Trgovskem Domu" še ni glavnega napisa: A. G abršček. ~- „Gorica" je hitela ovaditi ta nedostatek oblastvom in dodala nekaj opazk, ki dokazujejo skrajno neumnost in zlobo. Na tem mestu danes le ta odgovor: Ta najlepša trgovina v Gorici sploh še ni popolna. Šele sinoči so prvič zažarele obločnice v izložbah; v notranjosti manjkajo še vsa stekla, ker jih narodna tvrdka, i>vi kateri so naročena, še ni dobila. Istotako manjka še veliko blaga. — Napisa: A. Ga-bršček pa ni zategadel, ker še niso izdelane velike zlate Črke, naročene posredovanjem goriške narodne tvrdke. Vkljub neprestanim pogonom — ni bilo doslej še mogoče, dobiti naročeni napis. In »Gorica" že ni mogla več strpeti ter je iziila svojo gnojnico in svoj strup na narodno trgovino, ki je goriškim Slovencem v ponos! Zunanji Slovenci naj vidijo tudi iz tega slutnja, v kako infamnih razmerah se razvija naš narodni in gospodarski napredek v Gorici. Brez denarja nI žepa. — iz Pevme nam poročajo: Naš kurat se je vozil na Velikonoč okoli požegnavat po hišah razno jedilo za praznike. Ko pri neki hiši ni našel doma gospodarja, se je jezjl in zabavljal. Gospodinja mu je zatrjevala, da že dobi, kar mu gre, ali ko so mu popoldne poslali npristojbinou, je ni hotel sprejeti. Prišel je v drugo hišo, kjer je rekel, da je prišel žegnat, ali če ne plačajo, ne gre v hišo. Gospodar je rekel, da ne da nit, da je bilo že vse požegnano v cerkvi. Ali kurat je le silil, ker bi bil rad dobil denar. Ko le ni šlo, je hotel pripraviti gospodarja do tega, da bi mu dal 1 K, pa da je pripravljen vrniti mu 2 K, samo da bi ga bil pripravil do tega, da bi mu bil kaj dal. Končno je odšel, ker ni nič opravil »na biri", rekoč, da ne,pride več v njegovo bj&o. Kurat dobiva za prosto biro od nas na. leto 500 X. Čemu torej Še pobira in Čemu nas nadleguje v praznike ? Lahi na Goriškem dobijo še enega poslanca? — Cujemo, da namerava vlada ugoditi zahtevam Lahom ter jim dati potom volilne reforme 3 poslance kot Slovencem ! To bo nov udarec za, Slovence, kajti Lahi bi imeli potem že pod 30.000 enega poslanca, Slovenci nad 40.000! «='#osiantr,-^ozor! —ta**, Kako se zanimajo Furlani za kmetijstvo ? — Parkrat že smo sporočili, da Furlani ne kažejo nobenega zanimanja za poduk v kmetijstva. Na par krajih med njimi je hotel predavati potovalni učitelj, ali poslušalcev ni bilo. Sedaj je imel shod v Terzu; prišlo je toliko ljudij, da je baš mogel imeti poduk. Kako vse drugače je med našim kmečkim ljudstvom! Podaljšanje Vipavske železnice. — Dne is. t. m. še je vršilliomisijonelni ogled glede podaljšanja Vipavske železnice do St. Vida. Prišli so razni gospodje, med njimi inženir Rindl, ki je risal progo Ajdovščina-Št. Vid z normalnim tirom. Vse to se godi na prošnjo upravnega sveta Vipavske železnice. Kakor poročajo nam sedaj z Vipavskega, je proga začrtana tako, da je od Št. Vida nemogoča daljna zveza. Podaljšek do Št. Vida pa ni na mestu, ker ne koristi nikomur, pač pa utegne celo škoditi ren-tabiliteti sedanje Vipavske železnice. Št. Vid-Čani in tudi drugi niso nič kaj uneti za tak podaljšek, ker se boje, da bi bil ta kos vedno pasiven. Tako mnenje prevladuje na Vipavskem glede podaljška do Št. Vida, . Dela V bukOVSkem predoru napredujejo normalno. Sedaj delajo za^ijji krog. Dela so trdna tako, da se ne dogajajo več usadi. Sodi se, da bo po sedanjih delih predor popolnoma varen ter da ne bo nič oviral otvoritve nove železnice. Zavarovalni zavod »Assicurazioni Generali" razpošilja svoje 74-letno poročilo. Poslali so isto tudi nam, pa v nemškem jeziku 1 Kaj nimajo tudi slovenskih letnih poročil ?! Državne ustanove za obiskovalce obrtnih šol. — Za prihodnje šolsko leto razpisuje naučno rai-nisterstvo več državnih ustanov za obiskovalce obrtnih šol. Ustanove znašajo za ljubljansko c. kr. umetno obrtno strokovno šolo 40 K na mesec in veljajo za vso učno dobo. Te ustanove so osobito tudi namenjene obiskovalcem zimskih kurzov za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke). Prošnje za take ustanove je nasloviti na noučno ministerstvo, vložiti pa jih je najkasneje do 15. maja pri ravnateljstvu onega zavoda, v katerega želi prosilec vsio-piti. Prošnji morajo biti pridjane naslednje priloge: Krstni list, domovinski list, učno ali delavsko izpričevalo *če se prosilec zglaša za Vstop v zimske kurze za stavbne obrtnike), zadnje šolsko izpričevalo in ubožni list. — S tem opozarjamo našu čitatelje na zgoranje ustanove s pristavkom, da daje vsa potrebna pojasnila v tej zadevi drage volje ravnateljstvo c, kr. umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani. Posojilnica v Selu na Vipavskem, reg. zadr. z neom. zavezo, vabi svoje Člane k rednemu letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 29. "aprila 1900. v društveni pi-" sarni ob 10. uri predpoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, 2. poročilo o izvršeni reviziji v 1. 1905, 3. potrjenje računa za 1. 1905., 4. volitev načelstva in nadzorstva, 5. slučajnosti. Ustavljena preiskava. — Radi znane nesreče na železnici, katere žrtev je bil Mozetič iz Orehovelj, se je vršila šodnijska preiskava, ki je dognala, da železniškega osobja ne zadene nikaka krivda na nesreči. Preiskava je ustavljena. — Kriva pa je uprava, M ni nič naznanila glede materijalnega vlaka in ni nika-kih zavor ob prehodu! Pop — denuncijant. — Poročajo nam od meje, da je hodil nekaj časa neki laški pop, iz Italije v Nogaredo, kjer ni duhovnika. Ko je šel pred kratkim čez mejo, je videl v jutro , v finančni stražnici laškega financarja v sladkem objemu. Ni imel nujuejšega posla od tega, da ! je šel moža -— denuneirafr! Revež bo seveda | hudo kaznovan. Ko je prišel laški pojedež zopet v Nogaredo, so mu povedali, kar mu gre. Od takrat naprej ga ni več; ostaja menda pri svoji kuharici v Italiji, radi katere pa ga nikdo ne denimcira! I Stritarjeva razglednica. — »Zvezna trgovina* v Celju je izdala povodom Stritarjeve 70-let- | niče razglednico z njegovo sliko, ob strani se mu poklanjata dve Slovenki v narodni noši^ T s šopkom v roki. Sliko je napravil akad. slikar Maksim Gaspari. Tatice. — Zaprli so Leopoldino Crnatič in Terezo Simčič radi neke tatvine, storjene lani v jeseni. Zaprli so zopet znano tatico 19 letno Ivano Markočič in njeno prijateljico I. Maraš, 18 let staro, ker sta zopet kradli. Markočičeva je prišla iz zapora dn6 10. t. m. Doslej je bik že sedemkrat kaznovana radi tatvine. 1 Laške barabe. — Iz Lokve na Krasu po- ročajo, da so na Velikonočni ponedeljek fantje-naborniki hodili po starem običaju okoli po vasi s slovensko trobojnico. Pred gostilno g. Muhe so jo postavili k zidu ter Šli na vrt. Kar je prišlo nekaj laških kolesarjev iz Trsta, ki so se ustavili pred zastavo ter pljuvali na njo. Ko so videli, da vidijo to nekateri fantje ter prihajajo, so jo pa hitro odkurili. In take barabe se sklicujejo še na — kulturo! ! Radi beračenja so zaprli nekega L. Lasiča iz Vrtojbe, ki je tudi izgnan iz Gorice. Ker SO napadli neko deklo na cesti, so bili kaznovani trije mladeniči: prvi na 14 dnij, drugi na 7, tretji na 3 dni zapora. Samomor. — Blizu železniškega predora pri Devinu se je ranil z namenom umoriti se, v vrat zidarski mojster A. Novakič iz Tržiča. V krvi ležečega je našel Iv. Pahor iz Jamelj, ga spravil na voz, na katerem je umrl. Pravijo, da je bil bolan neozdravljivo. Našla Se Je v ponedeljek zjutraj v restavraciji ,, Trgovskega doma" zlata naprsna igla (pontapet). Dobi se pri gostilničarju g. P-irsi. Protin reumalične bolezni ? jedino le s Zoltanovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina. Se dobiva « vseli lelcarnali. Poštna razpošiljate«: lekarna Zoltan, i Budimpešta. , j Razgledi po sueta. m t Državni zbor, — V "Serajšnji seji je pro,sil mjmsterski predsedu jvoljenja, da se izreče ameriški vladi sočutje radi katastrofe v San Franciscu. Posl. dr. Jager. je stavil dva nujna predloga glede-fakultativnega sežiganja mrličev. Dr. Pacak je interpeliral glede" pogodbe, sklenjene od krone z ogrskim ministerskim predsednikom, in zahteval predložitev dotičnih.punk-tacij parlamentu. Nujnost Zagerjevega predloga je bila odklonjena. Potem je prišel na dnevni red nujni predlog posl. Julechnerja v zadevi trgovinske pogodbe s Srbijo, ki je sprejet. Prihodnja seja v petek. Ogrski f-rlmas in duhovščina ob novih volitvah. — Ogrski primas je izdal na duhovščino svoje nadškofije opomin, da pri predstoječih volitvah v JJgrski državni zbor ne sme kandidirati no^eh duhovnik brez nadškofijskega dovoljenja. Sklicuje se pri tem na neko encikliko papeža Elementa iz leta 1759. NOVO Učiteljsko društvo. — Namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: »Učiteljsko društvo za Trst in okolico" v Trstu. Nesfvor je povila 21 letna P. Anhunziata iz Otajana, ki je bežala s svojim možem v Neapelj. Tam je povila po sedmih mesecih dete z dvema telesoma, stisnenimi skupaj, nestvor ima 3 oči, 2 nosa, 4 uŠ9sa, ena usta, 4 roke. Pevsko dniŠtVO „K0l0" V Trstu vabi na pomladanski koncert s petjem, igro in plesom, katerega priredi v prostorih »Narodnega Doma" pri sv. Ivanu v nedeljo, dne 29, apriJa 1906. Pred tržaško poroto se je vršila kazenska razprava proti 31-letuemu Josipu Basso, doma iz La Penne v Franciji, in proti 36-letnemu Ivanu Piscitello, ki je rojen v Trstu a pristojen v Palermo v Italiji. Tožena sta bila zločina in sodelovanja pri zločinu ponarejevanja denarja. Prve dni meseca oktobra lani je prišel v trgovino Farchi na Corsu št. 41 Basso ter tam plačal dolg v znesku 20 kron. To plačilo je sprejel Viktor Acco, a ko je oni 10 kronski zlat pal na tla, je zapazil, da nima pravega zvoka. Povedal je to gospodarju in ta ;e oni zlat zlomil s prsti. Basso se je potem opravičil ter plačal drugih 10 kron. Mej tem je pa policijski adjunkt Jurij Titz preiskoval o stvari in aretoval Josipa Basso. Dan prej je srečal Josipa Basso, ki je bil v družbi neke ženske. Šel je za njima. Šla sta v hišo st. 2. v ulici del Forno. Dne 13. oktobra je šel Titz z dvema policijskima agentoma v ono hišo *»* tam je aretoval oba toženca, Basso in Pi lo, ter Piscitellovo ljubico Erminio Bizja*. V sebi, kjer so bili ti trije, je našel celo livarno, sploh vse orodje, ki je potrebno pri zlivanju denarja, in poleg tega 48 goldinarjev in 77 kron, izmej katerih so bili nekteri komadi še vroči, ker so bili še le izliti. Toženec' Basso je pri razpravi priznal, da je on glavni krivec. Ponarejenega denarja da je oddal samo 10 kron, zlat pri Farchiju, in en 20 kronski zlat pri trgovcu z obuvalom De Rossi. Piscitellu pa da je izročil dva 10 kronska in en 20 kronski zlat. Toženec Piscitello je pa izjavil, da se njemu nikdar ni niti sanjalo, da bi delal ponarejen denar. Pozneje, ko mu je Basso »O, govorite, govorite, doktor, imel bodem pogum." »Torej pri sebi, v svoji hiši, morda v svoji rodbini, imate jedno onih strašnih prikaznij, kakoršne rodi vsako stoletje. Lokusta in Agripina, živeči ob istem" Času, sta izjema, ki dokazuje voljo božje previdnosti, uničiti rimsko državo, oskrunjeno po tolikih zločinih. Brunhilda in Fredegunda sta bili posledica civilizacije iz dobe, v kateri je človek pričel vladati nad duhom, in če bi bilo to tudi po duhovih teme. Torej vše te ženske so bile še mlade in lepe, na njihovih čelih je bilo videti isU cvet nedolžnosti, ki ga uahajamo pri zločinki v vaši hiši." Villefort strašno zakriči, sklene roke in se proseče ozre v doktorja. Toda ta brez usmiljenja nadaljuje: »Išči onega, komur zločin koristi, se glasi stavek pravo-slovja." »Doktor, ab, doktor," vsklikne Villefort, »kako pogosto m je dala človeška pravica od teh strašnih besed zapeljati ^ vem, toda zdi se mi, da ta zločin..." »Tako; končno torej priznate, da se mora govoriti o zločinu?" »Da, to sem uvidel. Kaj hočete? Saj moram. Toda pustite me, da nadaljujem. Zdi se mi, da pada ta zločin na moje rame in ne na žrtve. V vsej tej mnogovrstni nesreči vidim samo nezgodo za samega sebe." „0 človek," zamrmra Avrignv, »največji egoist izmed vseh živalij, najsebičnejše bitje celega stvarstva, ki vedno misli, h se samo zanj suče zemlja, da samo zanj sveti solnce in zanje smrt. Mravlja, ki z vrha travnate bilke kolne Boga. In oni, ki so izgubili življenje, gospod in gospa de Saint-M^ran in gospod Noirtier, ali ti niso izgubili ničesar?..." »Kako, moj oče?" »Da, Ali mislite, da je imel biti žrtev ta nesrečni sluga? Ne, ne; on je umrl za drugega, Noirtierju je bila namenjena Hmonada; da jo je pil Barrois, to je bil le slučaj. Vaš oče je Imel umreti,,.« tor;. »Toda od kod pride, da ni podlegel tudi moj oče?" Ali vam nisem že oni večer po smrti gospe de Saint-Mčran, ko sva bila na vrtu, povedal, da se je njegovo telo tega strupa privadilo, da množina, ki njemu sploh ne škoduje, vsakega drugega usmrti. Ker nihče, niti morilec ne ve, da gospodu Noirtierju že tekom enega leta dajem brucin, dočitn ve morilec le predobro, daje brucin silen strup, le zato je vaš oče ostal živ." »Moj Bog, o moj Bog!" vzdihne prokurator, vije" si roke. »Zasledujte razvoj zločina: najprej je prišel na vrsto gospod de Saint-Me"ran." »O... doktor!" »Prisežem lahko, da je bil, kolikor se more sklepati po simptomih, zastrupljen tudi on." Villefort težko vzdihne. »Nato je sledila gospa de Saint-Me>an," nadaljuje dok- ., »dvojna dedščina!..." Villefort si obriše pot, ki mu je Hi po čelu. »Ali slišite?" »Ah, žalibog le predobro." »Vaš oče," nadaljuje neusmiljeni Avrigny, »je napravil pred nekaj Časom oporoko, in sicer v vašo in vaše rodbine škodo ter v korist ubožcev. Zdaj je napravil drugo oporoko, ki je Čisto drugačna; morda je nastal strah, da bi ne izpre-menil še te oporoke, in iz tega je sledil poskus umoriti ga. Vidite, šlo je hitro!" „0, milost, usmiljenje, d'Avrignv i" »Nikake milosti, gospod! Zdravnik ima na zemlji svojo sveto nalogo, in da jo izvrši, mora stopiti celo med temne skrivnosti smrti. Če se zločin prične, in Bog obrne svoj pogled od zločinca, je zdravnikova dolžnost, da reče: ,Tukaj je! bili iz poštnega poslopja rešeni vsi poštni predmeti. Porcije živil se vsak dan dele" v izredno veliki množini na postaji, prirejeni v Galden-Gate-Park, kjer se zbira pri razdelitvi 15.000 oseb. Okolu 25.000 ljudi je zapustilo mesto. Mnogo ljudi, ki so brez strehe, odpotuje na ladijah preko zaliva. Tolpa tatov je poskušala nadvladati vojake, ki stražijo 30 milijonov dolarjev, naha-jajočih se v kleti pod razvalinami zakladnice. Vojaki so pri tem ustrelili 35 tatov. Požar je uničil vse palače milijonarjev, napolnjene z umetninami. Med razdejanimi palačami je Hopkinsova z nenadomestljivimi umetninami. Le malo slik je bilo rešenih. Mnogi kalifornijski milijonarji so postali berači. Razpočeni odvodni kanali okužujejo zrak. Škodo, ki jo je provzročil požar, cenijo nad 60 milijonov funtov sterlingov. Ta škoda odpade za polovico na angležke družbe. Iz klavnice v Oaklandu je zbežalo 400 goved, ki so provzročile med gasilci in vojaki, borečimi se z ognjem, mnogo nezgod. Živina je večinoma poginila v gorečih razvalinah. Iz neke menažerije so s silnim tulenjen pobegnile divje zverine. Večinoma so poginile v plamenu, druge so zbežale v okolico, nekoliko so jih postrelili vojaki. Kakor javljajo iz San Francisca, se je bati, da se veliki del morske obali zruši v morje. Zemlja je pod obalo izpodkopana ter pokazuje na površju mnogo razpok. Ako se obal zruši, ne bo možno priti v San Francisca od morske strani. Skupščina delegatov zavarovalnih društev je izjavila, da bodo zavarovalnine izplačane le v onih slučajih, v katerih so zavarovalnice glasom tozadevnih polic obvezane v plačilo. „Daily Mail" poroča iz San Francisca, da je panika med prebivalstvom ponehala in da je požar pogašen. General Founston je objavil uradno poročilo, v katerem pravi, da je bilo doslej kon-statirano, da je v San Franciscu in okolici našlo smrt okolu 10.000 oseb. Do 23. t. m. je bilo pokopanih 500 mrličev. Gmotno škodo cenijo zavarovalni cenilci na 300 milijonov dolarjev, od katerih bodo zavarovalnice trpele polovico. Mnogo ljudi od stranjuje razvaline ter popravljajo kanalizacijo vode in plina. Zdravstveno stanje med prebivalstvom je dobro. San Francisco. — San Frančišku, katero mesto je porušil potres, je največje mesto severno ameriške države Kalifornija. Mesto leži na zahodni strani žaliva San Frančiška, ki je le po ozkem prelivu, takozvanih »Zlatih vratih", zvezan s Tihim morjem. To je eno najkrn.snej-ših pristanišč na svetu. Mesto leži na več gričih, visokih po 110 m, ki so jih pa zadnji čas izravnali. S tem pridobljeno zemljo so pa nasuli v zaliv in ga tako deloma napolnili. Mesto ima dolge, široke in popolnoma ravne ceste, ki leže deloma vsporedno med seboj, deloma pa se pravokotno sečejo; nadalje ima mesto krasne javne prostore in velikanske hotele. Velik je trgovski oddelek mesta, ravno tako bančni oddelek na cesti California Street. Na južni strani mesta leži edini, a uprav velikanski park »Golden Gate Park", velik 421 hektarov. V središču mesta so kitajska bivališča z glediščem, buddhističnimi templi, igralskimi luknjami in kletmi za opij. Prebivalcev je 350.000, med temi mnogo Ircev, Kitajcev, Nemcev in Slovanov. Mesto je deloma industrijsko, največ pa trgovsko. Ima mnogo dobrodelnih zavodov, med temi mornariško bolnišnico. Magdalenski azil, poboljševalnico, sirotišnice. Nadalje so v mestu 3 gimnazije, katerih 2 vodijo jezuiti, 2 medicinski šoli iu umetniško šolo. V mestu je več gledališč iu mnogo knjižnic. Naselbina je štela leta 1848., ko so v Kaliforniji prvič našli zlato, 1000 prebivalcev. Prebivalstvo je naglo naraščalo. L. 1852. je štelo mesto že 34.776 prebivalcev. Mesto je večkrat pokončal požar (1849., 1850., 1851.), posebno, ker so bile hiše večinoma lesene. V San Francisco so se naselili prvi Slovenci pred 18 leti. Sedaj jih je nad 100, med temi 20 družin. V geološkem oziru so v Kaliforniji tla zelo vulkanska. Delujočih ognjenikov sicer ni, vendar so taki, ki so v prejšnjih časih blju-vali kakor n. pr. Shasta. Tudi se nahajajo široka polja lave in več vročili studencev. Sierra Nevada obstoja večinoma iz granita z malimi primesmi. V gorskih plasteh nahaja zlata ruda in živo srebro. Podnebje je različno. Spomladi pade mnogo dežja. Sneg in led sta redka. Poletna vročina je velika. Na jugu razsajajo ob deževnem vremenu hudi viharji. Dež ne pade vedno v enakih množinah, zato trpi cesto zemlja na suši. Splošno je Kalifornija zelo rodovitna. V njej cvete rudarstvo, poljedestvo in trgovina. Posamezna poljedelska posestva so silno obširna. Ena sama kmetija v dolini San Yoaquin pridela letno 523.700 hI pšenice, ki jo kmetje tam sejejo v največjej množini. Nadalje prideljujejo koruzo, ječmen, oves, rž, hmelj itd. iu v majhnih množinah tudi tobak. Sadje vspeva kar najboljše. Oranže, limone, smokve in mandlji rasto po celem obrežju Velike važnosti je vinoreja. L. 1884. se je pridelalo 360.000 hI. vina v vrednosti pet milijonov dolarjev. Pridelujejo nadalje iz repe sladkor, izdelujejo volno, zlasti svilo, sade ča-jevo rastlino, velikega pomena pa so zopet gozdovi, v katerih se dobe drevesa s silnimi debli. Važna je Živinoreja, Rede največ ovac razne vrste. Pečajo so tudi z ribarstvom in love kite, ki se v tamošnjem morju pogosto nahajajo. Slavnoznano je rudarstvo Kalifornije. Zlato se nahaja do zdaj na 31 krajih in srebro na 12, „Ah, smrt se vam bode bližala počasi ; videli bodete, kako zagrne grob pred vami vašega očeta, vašo ženo in morda tudi vašega sina." Villefort krčevito stisne doktorjevo roko. „Čujte," vsklikne, „pomilujte me... Ne, moja hčerka je nedolžna-----Vlecite naju pred tribunal, in tudi tam še pore- čem: ,Ne, moja hčerka je nedolžna... v moji hiši ni zločincev'. Kaj ovira vas, če umrem jaz potom umora ?... Ali ste moj prijatelj... človek... ali imate srce V Ne, vi ste zdravnik S... Torej pravim vam: Ne, ne, moja hčerka se ne sme izročiti rokam rabljevim! Ah strašna, moreča, blazna misel! In.če bi se vi motili, če bi to ne bila moja hčerka, če bi jaz r U nekoč pred vas bled kakor pošast in vam rekel: Morilec... ti si umoril mojega nedolžnega otroka... Gospod, kristjan sem, toda potem... potem... bi tudi umoril samega sebe!..." „Prav,° pravi doktor resno, »čakati hočem." Villefort ga trepetaje pogleda, kakor da tem besedam ne veruje. - „Toda," nadaljuje zelo počasi in resno, „če kak član vaše rodbine zboli, me ne kličite, kajti jaz ne pridem. Sicer hočem deliti z vami to skrivnost, a svoje vesti si nočem obteževati še bolj.« »Torej me hočete zapustiti, doktor?" »Da, kajti Če bi hodil za vami, bi se moja noga naenkrat ustavila predkrvnikovim odrom. Z Bogom..." „0, rotim vas." »Strašni dogodki, ki so omadeževali moje misli, mi delajo vašo hišo plašno in sovražno. Zdravstvujtel" „ Še jedno, samo še jedno besedo, doktor! Vi se umikate, prepuščaje me samega strahu tega groznega položaja, Btrahu, katerega ste vi s svojim strahom še pomnožili. Toda kaj naj se reče o tako hitri smrti starega BarroisaV" „Peljite me vun/ pravi zdravnik in zmaje z ramami. Gospoda zapustita sobo % hodnikiL in stopnicah so stali nemirni, preplašeni služabniki. »Gospod prokurator," pravi zdravnik tako glasno, da ga lahko slišijo vsi, „ubogi Barrois je že tako dolgo časa samo sedel', če Človek pomisli, kako delavno je bilo njegovo prejšnje življenje, se mu mora zdeti čisto naravno, da več ni mogel živeti. Njegova kri je postala pretežka. Kakor kaže že njegov '»ratki vrat, je bil kakor ustvarjen za mrtvoud — in jaz sem bil poktiVan prepozno." Nato pravi tiho: . »Izlijte pač skrbno Jz posode vse, kar je v nji." In ne da bi se dotaknil Villefortove roke, zapusti doktor hišo nesreče med solzami in ihtenjem vsega služabništva. Za nekaj ur so prišli po večurnem posvetovanju vsi v kuhinjo h gospej Villefort in prosili, ij jih odpusti iz službe. Niti prigovarjanje, niti obljubljanje večje plače jih ne moreta pripraviti do tega, da bi predrugačili svoj sklep. „Gremo, ker je to hiša smrti." Samo te besede so bila njihov odgovor. Jokaje so zapustili dobro službo in pred vsem ljubeznivo, dobrotljivo, od vseh ljubljeno Valentine. Villefort pogleda svojo hčerko. Jokala je. Čudno! Te solze ga ganejo. Nato pogleda svojo soprogo in zazdi se mu, da njene fine ustnice bliskovito vstrepečejo, nalik meteorom na temnem nebu, na katerem se pripravlja nevihta. IV. Soba peka, živečega v samoti. Zvečer istega dne, ko je grof Morcerf zapustil bankirja, ves iz sebe valed jeze in sramote zaradi njegovega odklanja-jočegu odgovora, je prišel k Danglarsu gospod Andrea Caval-canti v najfinejši toaleti, s krasno navihanimi brki in blesteče belimi rokavicami, kratko kot popoln modni gospod. Po pozdravu v salonu je pomignil bankirju k oknu ter mu po primernem uvodu razkril bolečine svojega srca izza odhoda svojega dragega očeta. Govoril je o prijaznem sprejemu, ki ga je doživel v tej visoki hiši in o temi, kako je prišel do trdnega prepričanja, da more postati resnično srečen le tedaj, če dobi v zakon gospico Danglarsovo. Bankir je že več dnij pričakoval te izjave in zdaj poslušal z največjo pazljivostjo; njegov pogled je žarel, in njegovo obličje se je zjasnilo v isti meri, y kateri se je pooblačilo pri Morcefovih besedah. Vendar ni smel dati povoljnega odgovora kar tako, ne da bi stavil mlademu možu nekaj resnih vprašanj. „Gospod Andrea," prične, „ali niste še nekoliko premladi, da bi že zdaj mislili na žonitev?" „Ah, ne, moj ljubi baron," odvrne Cavalcanti, „tega ne mislim. Odlični Italijani se ženijo običajno zelo mladi; ah, življenje je polno slučajev, in zato moramo srečo pograbiti, predno nam ubeži." „Prav," pravi Danglars. „Če bi bila vaša ponudba, s katero ste me počastili, prav tako prijetna moji soprogi in hčerki, s kom se pomenimo potem o vsem drugem? Uvidite morate, da denarnih zadev ne smemo zanemarjati, in pravzaprav le očetje lahko zadostno zagotovijo stališče svojih otrok.'' „Moj oče je bil vedno dobrotljiv in poln resne skrbnosti za me. Vide" Že naprej, da se lahko zgodi, da bi jaz rad ostal na Francoskem, mi je zapustil pri svojem odhodu vse listine, ki jih potrebujem, da se legitimiram, in papir, ki mi za slučaj, da so oženim po njegovi volji, zagotavlja stoinpetdeF tisoč libtt rent, pričenši z dnevom moje poroke. To je po mojem mnenju približno četrtina očetovih dohodkov." „Jaz", vsklikne Dauglars, „sem vedno nameraval, da dam svoji hčeri tedaj, ko se omoži, petsto tisoč frankov; saj je vendar moja jedina dedinja." (Dalje pride.) Hrvattk! Sttor je bil v soboto razpušfcen. Volitve se bodo vrSile v prvih dneh prihod-^ga meseca, to je 3., 4. in 5. maja. V8ZUV miruje, le semtertje čutijo še posamezne sunke. Avstroogrska eskadra dospe v kratkem do cW}ja Boda. Sultan je ukazal sprejeti jo svetno ter jo pogostiti. ,. Po katastrofi' t Gourrie&l *'— iz 'jame • šF slekli sedaj 424 mrličev, 676 pa se jih še nahaja v rovih. • . Stroj za letanje po zraku. — Izumitelj ameriških podmorskih čolnov, Holland, namerava letos preizkusiti novo izumljeni strojna'letanj« po zraku. Pravi, da je prepričan, da se mu !{0 posreči. Ta stroj sestoji iz dvojice letalk, ija so podobne onim pri mlinih -na- veter. Pre-Ubale se bodo te letalke z rokama in nogama. Gorenji dve krili pritrdi Holland pod rameni, dolenji pod bokom. Krila so izdelana iz aluminija in so prav lahka. Izumitelj trdi, da pri letanju z njegovim strojem ne bode nika-toga napora, ampak se bo vršilo vse z največjo lahkoto. Navaden pešec, ki prehodi na teo Štiri kilometre, prejadral bi z njegovim Lojem v zraku najmanj 24 kilometrov. Če Bm> le res! _______ Inkvizicija. Napisal Grof Hohenbrooch. Directorium i nq u i s i t o r u m. (Daljo.) Milo je prepovedano ponovno mučiti koga, ki je že bil mučen. Ali našli so primeren na-'Sn, da so sli mimo te prepovedi, tako da se f ponovno mučenje po preteku jednega ali dveh dnij smatralo za nadaljevanje mnčenja lili ne za ponovljenje. V takem slučaju so rabili formulo: r,F» škofje in inkvizitor določujemo drugi dan za nadaljevanje mučenja, da iiiaai priznaš resnico." t,Inkvizitorji morejo kaznovati z denarno 'glohu v korist svete inkvizicije, ker ni bolj ¦rešilne institucije od inkvizicije, po katere dobrih delih se iztrebi krivoverstvo. Za katoliško stvar jako potrebno, ako ima inkvizicija mnogo denarja. Z globo se imajo kaznovati le pokorni; pri trdoglavih in zopetnih kvivovorcih so zavleni premoŽenje; te se izroči brez usmiljenja posvetni sodniji. S kakimi sredstvi naj se vzdržujejo inkvizitorji? To je za mnoge mrzka ali za vero in cerkev jako plodonosna toika. Komaj se dobi kaj, kar več zaslužuje, |i\a se neguje, goji in širi nego od Boga na-fpravljena institucija presvete inkvizicije." I Zaplemba posestva krivovercev se je vr-? žila poprej v papeževem področju po duhovitem, v drugih deželah po posvetnem sodniku. Tako je določil Inocenc III. S časom pa se je uvedlo, da izvršuje zaplembo povsodi duhovski sodnik in to ali škoi ali ink izitor ; posvetni sodnik se nima s tem nič pečati, jedino ako ga pozove duhovni sodnik. Ako ne gre za ponovne krivoverce ali take, ki se nočejo pokoriti, se imetje ne zapleni. Ako se skesajo krivoverci _poteči, ko so bili po inkvizicijski obsodbi iz-• rotor /'.svetni sodniji, izgubijo svoje premo-'ieojč, nio to store poprej, se jim ne zapleni premoženja. Imetje lajika krivoverca pripada posvetni gosposki. — Ako knezi svete inkvizicije delajo to, kar se od njih zahteva, si morejo vzeti tretjino zaplenjenega imetja. Ako pa ne vršijo svojih dolžnostij, katere jim nalagajo Aleksander IV., Inocenc I?, in Klement IV., tedaj nimajo pravice do tretjine imetja. Ker bi se lahko dogodilo, da bi posvetna gosposka, ko bi prejela imetje krivovercev, ne skrbela zadostno za inkvizitorje, vsled česar bi vera mnogo trpela, imam za najprimerneje, da se to zaplenjena imetja krivovercev porabijo v koiist in razširjenje svete inkvizicije. Naj se w govori, da ni papeževa stvar, da razpolaga z imetjem, katero se ne nahaja v nje^vem Področju, ker to je krivo, brezbožno. Ker je krivoverstvo cerkveni zločin, pristoja edino *rkvi, da odločuje gled<$ krivovercev in njihovega premoženja. Potem sledi iz papeških "aredeb, da so papeži vedno svobodno razpo-'agali z imetjem krivovercev, česar bi ne sto-; **»> ako bi ne bili imeli pravice do tega. Nevesten je ugovor, da bi se lahko dogodilo, da bi stopnjema vsa imetja pripadla cerkvi, ako pripadejo cerkvi imetja krivovercev, vsled česar bi posvetna gosposka mnogo škode trpela. Ako se bo posvetna gosposka trudila, da v svojih deželah iztrebi krivoverce, tedaj se ni treba bati te škode; če bode pa nemarna, tedaj pa sploh ni vredna tega imetja." Inkvizicija ni kaznovala krivovercev samo ^«tlflA,;4#P^tefilJP sejrgztezale tudi na socijalno življenje. Kaznovala je tudi potomce, otroke krivovercev. Socijalna pustošenja, katera je provzro-čala inkvizicija v družini, so bila ogromna. Otroci so bili prosti dolžnosti .nasproti krivo-vernemu očetu, nasproti krivoverni materi. Oni trenotek, ko so roditelji zapustili resnico ter se obrnili h krivoverstvu, je nehala moč staiišev nad otroM, Uitramontanski teologi so si bili sicer svesti, da se s tako kaznijo žali naravno pravo, ali vendar so odobravali take kazni. (Pride še.) Loterijske šteuilke. Dunaj Gospodarstvo. Novo 5% rusko državno posojilo. ~- Subskrip- cija se bo vršila dne 20. aprila 1906. Obligacije se bodo obrestovale s 5% od nominalnega zneska, kuponi bodo dospevali 1. maja in 1. novembra vsakega leta. Posojilo se. amortizira v 40 letih z nominalnim zneskom po-Čenši od leta 1917,, do katerega časa ne sme ruska vlada posojila niti odpovedati, niti konvertirati, tako, da bodo imeli posestniki posojila do tega leta zagotovljeno obrestovanje denarja s r>.6% in po izžrebanju obligacij še kurzni dobiček od 12%. Novo 5% državno rusko posojilo je pjosto vseh ruskih davkov ter se bo vsprejemalo od vseh državnih ruskih blagajn kakor kavcija v kupčij skih stvareh; z dospelimi kuponi in izžrebanimi obligacijami | bo možno plačati carino v polni vrednosti, j Od 5% ruskega državnega posojila v znesku K 2.133.000.000 odpade na avstro-ogrsko sub-skripcijo Nom. K 16fi.420.000 t. j. 330.000 komadov a nom. K 474,— ter bo ta del posojila na dunajski borzi uradno notiran. Sub-skripčni kurz znaša 88% od nominalne vrednosti t. j. K 417.12 za vsako obligacijo po K 474.— prištevši 5% obresti od 1. maja do dneva prevzetja. Pri subskripciji je treba plačati 10% od subskribiranega nominalnega zneska bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. V Gorici se bo vršila ta subskripcija v filijalki dunajskega „Bank-Vereina" v Židovski ulici. — Zavaroialna dolžnost za slučaj nezgode za delavstvo Stavbene obrti. — Upravna sodnija je izdala 19. t, m. načelno velevažno razsodbo. Stavbeni podjetniki in zidarski mojstri so morali po dosedanji navadi imeti zavarovane za slučaj nezgode le one osebe, ki so delale pri zgradbah. Zavarovati jim pa ni bilo treba onih oseb, ki so delale po delavnicah, skladiščih za stavbene priprave in pri prevažanju stavbenih priprav. Na pritožbo neke delavske zavarovalnice za slučaj kake nezgode je pa razsodila zdaj upravna sodnija, da morajo imeti stavbeni podjetniki zavarovano vse osobje, kakor je morajo zavarovati tudi vsi tovarnarji in lastniki motorjev. Književnost SIOVORSka Matica izda letos osmero knjig in sicer: 1. Ant. Knezove knjižnice XIII. zvezek; 2. dr, Vošnjak: Spomini II zvezek (3 del); ?. Tolstoj-Govekar: Moč teme (3. zvezek cikla: Iz svetovne književnosti); 4. L. Pintar: VIII. zvezek „Zbornikaa. 5. dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi, 10. snopič. 6. Letopis za 1. 1906. 7. dr. Fr. Uešič: Hrvaška knjižnica. 1. zvezek. 8. XVIII. zvezek „Zabavne knjižnice". Oglas. Na pokritem trgu (trg S\ Antona) se prodajajo kuhan vampi iz Trsta. == 14. aprila 1906. .......40 1 !J0 83 50 ....... 82 19 71 18 79 A. vri. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste »jboljših tv-dk \i Utre, Dalmacije Milfette, Sari in Rise s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K - 72, -"80, -"88, ~-96,112,1*20, i-36,1'44, 160,180, 2-. -------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------ Cene zmerne. Solnčniki u najuečji izbčri po usahi ceni so ravnokar dospeli. J. ZOBNIK - GOBICA Gosposka ulica 10. Največja izbera modrcev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZOBNIK - GOBICA Gosposka ulica 10. Krasni okraski za spomladne in letne obleke so vže začeli dohajati. J. ZOBNIK - GOBICA Gosposk a ulica 10. Adolf Fey v GORICI Via Leoni na voglu Tekališča Frana Josipa ==zr prej na Travniku ¦ Velika zaloga zlatih, srebrnih in kouinshih ur, vseli vrsl nazkl-nih in ur z ni-halom, budilk, itd. itd. Bogata zalega zlatih in srebrnih draptin. Zaloga vseh optičnih predmetov. Za Vsako uro se jamči 1 leto. Nova slikarska obrt v Gorici, ulica MorelN št. 9. Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, iakirarakih, napisnih in sobo-slikarskih, strokovnih del. Specijalitete v imitaciji lesovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naroČita toplo priporoča udani Alojzij Požnic, naslednik J OS, MAKOVEC. C. kr. privil. krojaški kroji. KrojaCnica prve vrste za vsaki stan. Trgovina z gotovimi oblekami in manufak- turnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren, perilo vsake vrste. Blago na meter po zmernih cenah. Edina zal«ga oprave k uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike in občinske redarje ; za častito duhovščino: ovratnike, mašae kape, cingumm itd. Dobiva se vse kar spada k parad-~ oim oblekam, tudi orožje samo v trgovini H. POVERJLJ v Gorici na Travniku, Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Gius. it. 2. filiJAlk* V isti ulici št 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birma nce, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za »dlto noč priporoča goriške pln?o, potico Itd, Sklic. Daje se na splošno znanje, da se hočeta poročiti: 1. Mizar Alojzij Lavrencij Trpin, bivajoč v Niirnbergu, sin mizarja Blaža Trpina in njegove zakonske žene Marije, roj. Markič, bivajočih v Podgori. 2. Delavka Gizela Štefanija Kianičik, bivajoča v Niirnbergu, hči kmeta Sebastijana KlanšČika ir. njegove zakonske žene Ane, roj. Vogrič, bivajočih v Št. Ferjanu. Niirnberg, 18. aprila 1906. Stanovski uradnik: Forster. Anton Milost, v Solkanu hiš. št 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da je otvoril = novo gostilno, =. kjer toči domaČa in istrska bela in črna vina in pivo kakor tudi Žganja več vrst. Dubra kuhinja postreže v vsakem dnevnem času z gorkimi in mrzlimi jedili. KW Prenočišča za ptujce. -^U Obširno dvorišče za krogljanje. Rojakom iz mesta in dežele se za obilen obisk toplo priporoča, zagotavljajo solidno postrežbo in zmerne cene. Obtrocl ob t«n Uvritno uspevajo In ne trpe na motenju nrebavljanja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru, driski itd. Priporoča Jo na tisoče domačih In Inoiem klh zdravnikov. Najboljše živilo mi zdrave iti n u želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah In drogerijah. Tvornica diet. živil R. KUFEKE Dunaj I, in Boroedorf- Hamburg. kg 32 kr. - Odlikouana pekarija in sladčičarna, HaPol ji)i*aščil$, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v(lastni hiši.) Priporofta vsakovrstno pecivo, a kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za nmo gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. S kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev m pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu za pletenje Tbos. H. WHi!tick in drog, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7.-434. RAZGLAS. Podpisana ei usojata naznanjati, da smeta od l. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči *4fc€fc d* Min gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. VGorici.zavijalfliCBšlev.13. Žrebanje nepreklicno 17. maja 1906. Glavni dobitek kron — 3O.000 — kron Srečke doma cesarice Elizabete & 1 K :priporočajo: G. Centi!li & Michelstadter, menalnica v Gorioi. = TrLoV5ko-obrtqa zadruga \l Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirora na premenjena In dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 3905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odpiačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/»%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*. Načelstvo in nadzorstvo. NAZNANILO! Podpisani uljudno naznanja tim potom slavnemu občinstvu, da je razširil svoje podjetje in delokrog ter prevzel tudi zastopstva sledečih zavodov: Prve češke splošne deln. družbe za zavarovanja na življenja v Pragi. Zavarovalne zadruge proti poškodbam po ognju „Croatia" v Zagreba in Splošne zavarovalne dražbe „Providertia<;, proti nezgodam na Dunaja. V nadi, da mi bode slav. občinstvo blagovolilo tudi v tej stroki nakloniti svoje cenjeno zaupanje se priporočam veleodličnim spoštovanjem Josip Rouan, komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg 9. Sprejme se tudi spretne in delavne akviziterje in podzastopnike v vseh večjih občinah, goriškega, kanalskega in ajdovskega okraja pod ugodnimi pogoji. Tozadevne ponudbe sprejema goripodpisani. V' T. VT >f %ˇˇ?>ˇ W >ˇˇˇˇˇ T? TTV? V? T» W Komisijsko & agencijsko podjetje Josip Rovan Gorica, Stolni trg. 9. (Piazza del Duomo) v lastni hiši. Priporoča se gg. trgoucem in gostilničarjem ler slaunemu občinsluu sploh za cenjena naročila. • Zaloga piva prvo kranjske izvozne pivovarne in Ivornicc slada na Vrhniki. Priznano izbornc vrste eksportllO marčno in pivo kranjski biser na plzenski način v sodih in steklenicah. Pod nižna zaloga Fr. Purlan na Goričici pri Rebku. Velika zaloga mlevsklh Izdelkov valjčnega mlina W. Jochmann iz Ajdovščine. Vse vrste pšeničnih mok, zdraha in otrobov te dobro znane domače tvrdke. Podružna zaloga Ignacij Fratnik Sv. Lucija. Zastopstvo & zaloga stavaftlh »Ilirskih testenin1' prve kranjske tovarne Žnideršič & VaSenčič II. Bistrica. Vedno sveže testenine vseh vrst v originalnih zabojih ;.j izvirnih cenah na razpolago. Dobro blago, točna in solidna post ežba po skrajno mogočih konkurenčnih cenah! Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s pamiki „8everonemškega Llojda". 8 cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM II.", „KRONPRINZ WILHELM" in »KAISER WILHELM der GROSSE". Prakomorska vožnja traja samo 5 — 6 dni. ""O Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega !""' parobrodnega društva kakor tudi listke za vse progo amerižkih železnic dobite r**3 v Ljubljani edino le pri LL EDVARDU TAVČARJU, Koloavorske ulice št. 35 ^ | * nasproti občeznani gostilni „pri Starem TiŠlerju". trt Odhod Is LJubljane je vsak torek, četrtek ia soboto. — Vsa pojasnila, ki se L*3 tičejo pob ' inja, točno ia brezplačno. — Postrežba poltena, reelna ia solidna. pP Potalkom, senjenlm t zapadne drŽave kakor: Colorado, Mexiko, Californljo, ( g j Arfe . vtah, Wioming, Nevada, Oregon In Waahington nudi naSo društvo Z^Z, posebno ugodno la Uredno c4no črez ealveston. Odhod na tej progi »^ Is Bremna enkrat mesečno. ^T Tu Bd dobivajo pa tudi listki preko B alti mora in na vse ostale dele sveta, kakor t #> Brazilijo, Kubo, Buenoe-Airea, Colombo, Slngapor« vAvatralijoltd. * Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah- - REVMATIZMU in PROTINU JB liier GOdifia §^^1^\}iS^JS^JMma9 l9kmrnm »Mlm "¦¦««¦¦ dali. «alula" pri Sv. Jakobu; Josip Ooitlna, ========= Oona steklenice K M* Is Trata se ne razpolilja manj nego 4 steklenic« proti povzetju ali naprej poslanim zneskom E 1 prosto poštnine.