GLAS
LETO XXV. ŠT. 23 (1182) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 11. JUNIJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Pogovor
Z Miriam Graunar
smo se pogovorili
o preteklosti in
prihodnosti njene
gostinske
dejavnosti v
Grojni 6
Obisk veleposlanika
Tomaž Kunstelj je
bil minuli teden
v Trstu. Sestal se
je z guvernerjem
FJK, tržaškim
županom in
prefektom 10
foto dd
www.noviglas.eu
V post-covid času se kar zdi, da je prišlo do nove pomladi v političnih, družbenih in kulturnih odnosih
med Slovenijo in Italijo. Prejšnji teden je bil na diplomatski ravni posebno pester, saj se je zvrstilo več
pomembnih srečanj med slovenskimi in italijanskimi politiki. Govor je bil seveda o meji, Narodnem
domu, zastopanosti Slovencev v izvoljenih telesih - torej o naši manjšinski skupnosti, njenem življenju
in njeni prihodnosti. Višek je niz srečanj dosegel 6. junija, ko sta se v Ljubljani sestala zunanja ministra
Anže Logar in Luigi Di Maio: nista sicer uspela doreči nekega blažjega režima prehajanja meje, sta pa
izjavila, da z optimizmom zreta v 15. junij kot dan, ko naj bi lahko končno spet svobodno prehajali
državno mejo. Slišali smo veliko lepih besed in obljub. Sedaj čakamo konkretne odločitve in dejanja.
  inulo soboto, 6. t. m, je bila obletna
spominska maša za žrtve revolucio-
narnega nasilja v Kočevskem Rogu.
Pripravili so jo ob roškem breznu pod Mace-
snovo gorico, tokrat pa je minila brez
množične udeležbe. Mašo je daroval ljubljanski
nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, sledila
sta nagovora predsednika republike Boruta Pa-
horja in premierja Janeza Janše. Letošnja slo-
vesnost je bila zaradi vsebin vseh treh nagovo-
rov izjemna, zato v Novem glasu objavljamo
nadškofovo pridigo in oba govora v celoti.
M
Globalizacija: bogastvo za maloštevilne,
covid-19 za vse
Plaža v Lignanu, 2. junij 2020, dan republike
Maša in slovesnost pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu
"Država pa mora popraviti krivice
in to tako, da ne dela novih!"
foto dd
Svet okrog nas11. junija 20202
Povejmo na glas
Končno je najhujše za nami
Tatjana Rojc Borutu Pahorju, Heleni Jaklitsch in Anžetu Logarju
Senatorka je pisala predsedniku in
ministroma
  reden so se člani zastop-
stva Slovencev v Italiji 5.
junija v Ljubljani srečali s
predsednikom Borutom Pahor-
jem ter ministroma Heleno Ja-
klitsch in Anžetom Logarjem,
je senatorka Tatjana Rojc, ki se
petkovih srečanj zaradi insti-
tucionalnih obveznosti ni mo-
gla udeležiti, poslala pisma
trem uglednim političnim
predstavnikom.
Predsedniku Pahorju je napi-
sala, da so njegova prizadevan-
ja za konstruktivne in prijatel-
jske odnose med sosednjima
Republikama so posebej za
Slovence v Italiji izredno po-
membna, “saj se zavedamo,
da bomo na teh temeljih lah-
ko še dalje pomagali graditi
trdno ekonomsko in kulturno
sodelovanje med državama”.
Meja, ki se je letos začasno spet
pojavila zaradi izrednih razmer,
“nas je prestrašila, ker je posebej
na obmejnem teritoriju pretok
ljudi, delavcev, šolarjev, obrtni-
kov, podjetnikov, družin, postal
del naše zavesti, da je ta prostor,
ki ga živimo, dejansko skupni ne
glede na to, če kdo živi ali dela
na eni ali drugi strani bivše me-
je”. Zahvalila se mu je za priza-
devanja za dokončno pridobitev
lastništva tržaškega Narodnega
doma: s skupnimi močmi smo
dosegli “zgodovinski rezultat, ki
našim prednikom vrača odvzeto
dostojanstvo, predstavlja pa za
vse nas tudi priložnost in vezilo
za prihodnost, saj smo pre-
pričani, da bomo s tvornim dia-
logom z večinskim narodom ter
vsemi tržaškimi dejavniki, v Na-
rodnem domu postavili temelj za
konstruktivno bodočnost”.
V upanju, da bomo skupaj z Va-
mi, cenjeni gospod Predsednik,
ter gospodom Predsednikom Ser-
giom Mattarello, lahko sprejeli
dediščino naših prednikov s spo-
minsko svečanostjo v Trstu 13.
julija 2020, ki bo gotovo tudi ve-
P zilo za bodočnost, Vas prisrčnoin hvaležno pozdravljam.
Ministrici Helena Jaklitsch je
izrazila zadoščenje, ker se je “ce-
lotna slovenska narodna skup-
nost enotno zavzela za vrnitev v
skupno last tržaškega Narodnega
doma, ki predstavlja simbolno
postojanko slovenske prisotnosti
sredi Trsta”. Podčrtala je, da so se
vsi dejavniki, od krovnih organi-
zacij do političnih in diplomat-
skih predstavnikov, “zedinili in
po celem stoletju udejanjamo
sanje o vrnitvi dediščine naših
prednikov v slovenske roke”. Tu-
di ne gre pozabiti na v glavnem
odprto sodelovanje državnih,
deželnih in krajevnih političnih
sil. “Prepričani smo, da bo Na-
rodni dom središče in torišče no-
vega poglavja dialoga z vsemi de-
javniki tržaške stvarnosti, kjer
bomo lahko še bolj zavzeto spre-
jeli nove odgovornosti za načrto-
vanje svoje bodočnosti, seveda
tudi v prepričanju, da nam bo
matična Država, tako kot doslej,
stala ob strani. Upam, da bomo
lahko tudi skupaj z Vami doživeli
zgodovinski dan 13. julija 2020,
ko bosta cenjena Predsednika
slovenske in italijanke Republike
Borut Pahor in Sergio Mattarella
de jure predala Narodni dom Slo-
vencem in dokončno zapečatila
prijateljstvo in sodelovanje med
obema Državama ter tako zapisa-
la konec tragični sosledici dogod-
kov, ki so se začeli pred natanko
sto leti”. Ministrico je opozorila
na težave, ki jih zaradi demograf-
skega padca doživlja slovensko
šolstvo v Italiji, pa tudi na tiste,
ki smo jih na eni in na drugi
strani nekdanje meje doživeli
v najhujši fazi pandemije, ko
je meja občasno ponovno po-
segla v naše življenje ter bre-
menila družine, posameznike,
delavce, šolarje, podjetnike.
Ministru Anžetu Logarju je se-
natorka napisala, da obisk ita-
lijanskega ministra za zunanje
zadeve Di Maia gotovo pred-
stavlja pomemben dogodek v
utrjevanju prijateljstva in so-
delovanja med državama, še
posebej v trenutku, ko je pande-
mija globoko pretresla gotovosti
in temelje celotne evropske skup-
nosti. Slovenci, ki živimo na ob-
močju med Slovenijo in Italijo,
smo omejitve “doživljali s poseb-
no tesnobo, saj so globoko pose-
gle v življenje posameznikov,
družin, šolarjev, gospodarstveni-
kov, delavcev, podjetnikov”. Za
našo manjšinsko skupnost bo
dokončna pridobitev lastništva
tržaškega Narodnega doma “po-
memben zgodovinski mejnik”,
do katerega smo prišli s skupni-
mi močmi. Dogodek bo za vse
nas tudi “priložnost in vezilo za
prihodnost, saj smo prepričani,
da bomo s tvornim dialogom z
večinskim narodom ter vsemi
tržaškimi dejavniki v Narodnem
domu postavili temelj za kon-
struktivno bodočnost”. Na kon-
cu je senatorka spomnila mini-
stra, da vsaj od leta 2007, ko je
bil podpisan sporazum med Re-
publikama, ni bilo obnovljenega
meddržavnega omizja, ki bi
začrtalo in obravnavalo teme, ki
so temeljnega pomena za sloven-
sko narodno skupnost v Italiji.
Zato ga je pozvala, naj se dogo-
vori za čim prejšnjo obnovo sled-
njega.
Vrnitev v normalno življenje se na srečo do-
gaja z velikimi koraki, in to nas seveda navdaja
z nemajhnim olajšanjem. Strogi, a nujni ukre-
pi omejitev na vseh ravneh vse bolj popuščajo
in spet smo lahko deležni tiste osvobojenosti,
ki smo se ji morali za dva meseca in pol odreči.
Ceste in ulice so spet oživele, odprle so se trgo-
vine, manjšajo se vrste pred uradi in ne na-
zadnje si moremo ponovno privoščiti tak ali
drugačen napitek ter se istočasno srečati in
pogovoriti z znanci in prijatelji. Vsekakor smo
takšno razbremenitev več kot zaslužili, saj so
bili časi zapore na svoj način težji, kot se nam
je zdelo, ko smo jih doživljali. In zato je še ka-
ko prav, da se novega izboljšanega stanja pri-
jetno zavedamo, čutimo njegovo blagodejnost
in se je veselimo. Na ta način nekako izravna-
vamo napore in utesnjenost preteklih tednov
in mesecev, ki gotovo niso vplivali dobro in
so marsikomu povzročali takšne ali drugačne
zdravstvene motnje v obliki zaskrbljenosti,
motenega spanja in oslabitve načrtovanja za
prihodnost - na to, kot da se ni dalo več kot
toliko misliti. Če odštejemo tiste, ki so se v
tem času prepustili gotovo prevelikemu nav-
dušenju z opustitvijo vsakršnega upoštevanja
varnega obnašanja, potem je verjetno res, da
smo postali bolj modri in umirjeni, saj je bilo
napadalno obdobje virusa tako močno in izra-
zito, da ga ni mogoče kar tako pozabiti. Boga-
tejši smo pač za zelo veliko preizkušnjo, ki po-
glablja našo misel in nas nasploh dela trdnejše
in odpornejše, kar je gotovo koristna življen-
jska popotnica. V tem smislu v izmenjavi
mnenj, kar takole mimogrede v trgovini ali v
čakalni vrsti, izključno prevladujeta zavest in
občutek, da velja biti previden tudi v prihod-
nje, ker bo virus v blažji obliki prisoten še kar
dolgo, vendar nam ne bo nevaren, če bomo
upoštevali temeljna varnostna pravila. Možno
je namreč, tako znanstveniki, da bo ob priha-
janju poletja v znatni meri izgubil moč in nas
ne bo več ogrožal. V tej svoji mirnosti smo tu-
di sposobni gledati naprej, in to z dobrim
občutkom, da bo prej ali slej, lahko že kmalu,
izdelano cepivo, ki nam bo vsem odločilno
pomagalo, da ga bomo premagali. K dobremu
občutku in pomirjenosti v veliki meri pripo-
more spoznanje - nedvomno srečen tisti, ki se
mu razkrije - da se po vsem prestanem dosti
bolj zavedamo, kaj vse smo imeli in kaj ima-
mo v siceršnjih normalnih razmerah. Spom-
nimo se, kako je npr. svoboda gibanja enkrat-
na dobrina, enako možnost srečavanja, se pra-
vi druženje vseh vrst, nemotena proizvodnja
ravno tako, da ne govorimo o množičnih ver-
skih, izobraževalnih in športnih dogodkih in
še dolgo bi lahko naštevali. Res je mogoče, da
smo postali bolj hvaležni, in tudi to je drago-
cena popotnica. Hvaležnost namreč v izobilju
daje dodatno vrednost prav vsaki stvari in nas
rešuje nezadovoljnosti ter naveličanosti, ki
prav vsaki stvari jemljeta ceno, da se čutimo
obubožane, in to ob vsem lepem, kar smo s
trudom pridobili in imamo.
Janez Povše
Tatjana Rojc na videokonferenci s šolniki  
Novo omizje vseh dejavnikov šol 
s slovenskim učnim jezikom
  četrtek, 4. junija 2020, se
je slovenska senatorka
Tatjana Rojc na video-
konferenci sestala z ravnatelji šol
s slovenskim učnim jezikom,
vodjo Urada za slovenske šole dr.
Igorjem Giacominijem, prof. To-
mažem Simčičem z deželnega
šolskega urada in predstav-
ništvom Sindikata slovenske
šole. Razprava je bila namenjena
številnim težavam in potrebam
slovenskega šolstva v Italiji tudi
v luči sestanka z najvišjimi pri-
stojnimi organi na ministrstvu,
ki ga je senatorka napovedala na
četrtkovem omizju. Uvodoma je
Rojčeva poudarila pomembnost
samega omizja, ki naj postane
stalnica pri obravnavanju pro-
blematike naše šole, gotovo ene-
ga temeljnih vprašanj naše na-
rodne skupnosti in naše prihod-
V nosti na Videmskem, Goriškemin Tržaškem.Vsi sogovorniki so poudarili dej-
stvo, da mora slovenska šolska
ponudba graditi predvsem na
kakovosti, ki jo lahko jamčita vi-
soko kvalificiran učni kader ter
seveda zanimiva ponudba. Igor
Giacomini je nanizal vrsto po-
treb, med katerimi je na prvem
mestu ureditev staleža učnega
osebja, ki je sicer številčno dobro
zastopano. Pomembno bo tudi
zapolniti manko, ki ga predsta-
vlja odločno prenizko število
neučnega osebja, ki ne odgovarja
stvarnim potrebam, glede šol-
skih tajnikov pa bo v kratkem
stekel nov natečaj. Zelo pomem-
bna je tudi novica zgodovinske-
ga razpisa za inšpektorja za slo-
venske šole, ki zapade 10. junija
in ki bo temeljnega pomena za
naš šolski sistem.
Vsi sogovorniki so se strinjali, da
so prioritete šolstva danes pov-
sem drugačne kot pred enim ali
dvema desetletjema. Nedopu-
stno pa je stanje nekaterih šol-
skih stavb, za kar je nujno po-
trebna pozornost vseh izvoljenih
slovenskih predstavnikov na kra-
jevni, deželni in državni ravni.
Na tem prvem srečanju sta prišli
do izraza predvsem potreba po
neki skupni strategiji, zaskrblje-
nost zaradi števila vpisov v slo-
venske vrtce, kar bo v bližnji pri-
hodnosti vplivalo na celoten šol-
ski sistem, in s tem se je treba
soočati. Razvoj šolske mreže in
stalnega omizja bosta gotovo pri-
spevala k boljšemu poznavanju
problematike, ki so jo vsi sode-
lujoči izpostavili jasno in ute-
meljeno.
Sporočilo SSO in SKGZ
Pismo ministrici za šolstvo
Lucii Azzolina
   olj ali manj stalni po-
segi v krhek manjšin-
ski šolski sistem šibijo
njegovo ureditev, vznemirjajo in
nestabilno delujejo na vodstveni
in učni kader in dajejo
vsem njegovim uporabni-
kom vtis šibke vzdržnosti
oz. sistemske spremenljivo-
sti”.
S temi besedami so pred-
sednica SKGZ, Ksenija Do-
brila, predsednik SSO, Wal-
ter Bandelj, ter deželni svet-
nik SSK Igor Gabrovec in
senatorka DS Tatjana Rojc
nagovorili italijansko mini-
strico za šolstvo Lucio Az-
zolina, ki so ji namenili do-
pis, v vednost sta ga prejeli
tudi ministrica RS za izo-
braževanje Simona Kustec
ter ministrica za Slovence v
zamejstvu in po svetu He-
lena Jaklitsch.
Namen pisma je spodbuditi čla-
nico italijanske vlade, naj sproži
sklic omizja Italija – Slovenije,
“ker gre za prvenstveno tematiko
“B sistema, ki ščiti slovensko narod-no skupnost v Italiji na podlagimednarodnih sporazumov ter
zaščitne zakonodaje”.
Dogodki, ki so se vrstili v zadnjih
tednih, od škedenjskega vrtca do
stolic na tehničnem zavodu Zois,
sodijo v sosledje ukrepov, ki šibijo
šolski sistem, med katerimi lahko
naštejemo tudi elektronske dnev-
nike v italijanščini in obvezno
preverjanje italijanščine na matu-
ri.
“Za slovenske šole v Italiji veljajo
večkrat podobna pravila in merila
kot za državne šole večinske-
ga naroda”. Izhodišče raz-
mišljanja podpisnikov pi-
sma pa je ugotovitev, da “se
ne povsem upošteva dejstva,
da je slovenska šola v Italiji
dejansko izraz manjšinske
skupnosti, ki posledično be-
leži bistveno nižje število
učencev od predvidenih
standardov”.
Predstavniki slovenske na-
rodne skupnosti v Italiji so v
dopisu omenili tudi ohlap-
nost 13. člena zaščitnega za-
kona, ki ne daje specifičnih
pristojnosti direktorju po-
sebnega urada za slovenske
šole na deželnem šolskem
uradu za FJK. Tudi avtonomija, ki
jo isti člen pripisuje Deželni šolski
komisiji za izobraževanje v slo-
venskem jeziku, ni bila nikoli
pravno izoblikovana.
Med novinarji naj bodo tudi
taki z znanjem manjšinskih
jezikov!
Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor
Gabrovec je med nedavnim zasedanjem
deželnega sveta FJK z vprašanjem na hitri
odgovor ponovno opozori l  na problem
pomanjkanja deželnih uslužbencev z znanjem
slovenskega jezika. Meseca maja je potekel
rok za prijavo na javni razpis za mesto treh
časnikarjev deželne agencije, ki je v službi
predsedstva Dežele FJK in odbora. V tem
primeru gre za stabilizacijo uslužbencev, ki
so bili že v organiku deželne uprave. Vendar
je tudi ta ponovni primer postopka, ki ne
upošteva zahtev in potrebe po uslužbencih,
ki bi obvladali manjšinske jezike, je poudaril
Gabrovec. “Novinarska služba pri deželni
vladi bi morala biti v stanju opravljati svoje
delo tudi v jezikih priznanih jezikovnih
manjšin FJK, torej v slovenščini, furlanščini in
nemščini. To bi po eni strani kazalo na
pozornost uprave do svojih avtohtonih
jezikovnih skupnosti gthin udejanjanje
namenov zaščitnih zakonov, po drugi bi
pristojna služba na ta način lahko veliko bolj
učinkovito spremljala dogajanje in medijsko
poročanje iz sosednjih držav Slovenije in
Avstrije”, je v povzetku svojega vprašanja
dejal Gabrovec. Svetniku SSk je odgovoril
odbornik Pierpaolo Roberti, ki je razložil, da
so zdaj vsi javni natečaji zamrznjeni zaradi
izrednega stanja zaradi okužbe z virusom
covid-19 in da je bil razpis za tri časnikarje
dolžni postopek za tiste, ki so bili že dalj časa
v službi deželne uprave. Med temi ni bilo
nobenega, ki bi obvladal manjšinske jezike.
Glede časnikarske službe je odbornik
pojasnil, da mora deželna uprava najprej rešiti
težave z nekaterimi neskladnostmi med
statusom deželnega uslužbenca in
novinarskimi pogodbami. Ko bo to doseženo,
bo deželna uprava, tako Roberti, gotovo vzela
v poštev možnost zaposlitve novinarjev z
znanjem manjšinskih jezikov. Gabrovec se je
Robertiju zahvalil za odgovor in dejal, da bo
svoje dokončno zadovoljstvo potrdil, ko se
bodo odbornikove napovedi udejanjile.
Deželni svetnik Igor Gabrovec o deželni službi za poročanje
Aktualno 11. junija 2020 3
  Zunanja ministra Di Maio in Anže Logar o odpiranju meje 
Z optimizmom vsi zremo 
v 15. junij
LJUBLJANA 
  b meji vsi z zaupanjem
čakamo 15. junij, dan,
ko naj bi Slovenija od-
prla meje tudi z Italijo. Novico je
6. junija na novinarski konferen-
ci sporočil minister za zunanje
zadeve Republike Slovenije Anže
Logar po srečanju z italijanskim
zunanjim ministrom Luigijem
Di Maiom. Slovenija dnevno
spremlja razvoj dogodkov v Italiji
in bo takoj, ko bodo zdravstvene
razmere to omogočile, odprla
meje.
Šef slovenske diplomacije je po
prvem obisku tujega državnika v
post-covid času na Ministrstvu za
zunanje zadeve v Ljubljani pou-
daril, da se zdravstveno stanje v
Italiji zelo hitro izboljšuje; razli-
kuje se sicer po posameznih
deželah, “v kratkem času pa je
Italija s pravilnimi ukrepi dose-
gla izjemen napredek”. S kolego
sta si izmenjala stališča o ukre-
pih, ki sta jih državi sprejemali v
zadnjih mesecih. Glede odpiran-
ja meje je Logar predstavil slo-
venski način odpiranja meje. Ze-
leno luč mora najprej dati Nacio-
nalni inštitut za javno zdravje, na
podlagi katere končno odločitev
sprejme slovenska vlada, je pou-
daril. Zato je večkrat ponovil sta-
vek: “Z optimizmom zrem v 15.
junij". To je tudi rok, ki ga je po-
stavila Evropska komisija. Mini-
stra sta izpostavila zelo dobro so-
delovanje med državama. Italija
je za Slovenijo pomembna
država in ključna partnerica,
druga trgovinska partnerica,
prva po turistih, druga po turi-
stičnih nočitvah; posebej po-
membno je gospodarsko sodelo-
vanje v času po krizi, ko je po-
trebno ekonomijo ponovno za-
gnati. Politični odnosi med
državama so dobri, kar je bilo
zaznati tudi na skupni tiskovni
konferenci. “Skupni cilj je te od-
nose še izboljšati v prihajajočem
času”. Dotaknila sta se tudi
vprašanja manjšin: dan prej je
namreč Logar v Ljubljani sprejel
zastopnike slovenske manjšine v
Italiji. Glede te je povedal, da je
“pri Di Maiu naletel na zelo ra-
zumevajočega sogovornika, ki se
je tudi osebno zavzel, da bo v iz-
postavljenih dilemah poskušal
najti ustrezne rešitve”. Ključen
dogodek v meddržavnih odno-
sih v prihajajočem mesecu bo
vprašanje vrnitve Narodnega do-
ma v Trstu slovenski skupnosti,
do katerega naj bi prišlo ob 100-
letnici požiga, 13. julija letos: “To
bo zelo pomemben mejnik, ki
bo medsebojne odnose dvignil
na novo raven in bo omogočil
zelo kvalitetno sodelovanje tudi
v prihodnje in na neki način do-
datno spodbudil dialog med
državama”.
Minister Di Maio se je izrecno
zahvalil kolegi Logarju za opti-
mizem glede odprtja meje 15. ju-
nija in poudaril, da je ta ukrep
ključnega pomena za gospodar-
stvo obeh držav. “Slovenski opti-
mizem je zelo pomemben za šte-
vilne naše sodržavljane”. Dogo-
vorila sta se, da z namenom čim-
prejšnjega gospodarskega okre-
vanja po posledicah pandemije
organizirata poslovno-investicij-
ske in promocijske dogodke tako
v Italiji kot v Sloveniji. Italijanski
minister je dodal, da moramo bi-
ti v času do 15. junija zelo pre-
vidni in odgovorni, tako da bo-
mo lahko mirno stopili v poletni
čas in podprli turistične dejavno-
O
sti. Kar se tiče varnega premikan-
ja med državami, je pomembno
določiti in spoštovati enotna pra-
vila in kriterije na evropski ravni.
Ne Di Maio ne Logar nista ome-
nila možnosti, da bi Slovenija od-
prla meje samo za nekatere itali-
janske dežele oz. za prebivalce ob
meji, o čemer je bilo v zadnjih
tednih večkrat slišati.
Di Maio je še povedal, da je obisk
v Sloveniji zanj drugi v tujini po
koncu lockdowna, saj je Sloveni-
ja “sosed in prijatelj Italije”. Med
pandemijo so ohranjali tesne
dvostranske stike: zato tudi česti-
ta slovenskim oblastem za
odlično upravljanje zdravstvene
krize, saj je razglasila konec pan-
demije že ob koncu maja. Izhod
iz krize lahko med drugim omo-
goči ponoven zagon turizma, ki
je temeljne važnosti za ekonomi-
jo obeh držav, saj pomeni kar 15-
odstotni delež italijanskega in
12-odstotni delež slovenskega
BNP-ja. Italija namerava še na-
prej ohranjati kar največjo tran-
sparentnost, kar se tiče podatkov
o epidemiološkem stanju. Italija
je bila prva država na zahodu, ki
jo je koronavirus hudo prizadel
in povzročil številne žrtve. Ukre-
pi so bili strogi, “tudi ko je mar-
sikdo mislil, da pretiravamo”. Za-
to “nočemo biti površni”, “govo-
riti želimo s številkami”.
Plodni so bili tudi pogovori o
“zdravju” manjšinskih skupno-
sti, ki so “pomemben vir za dvo-
stranske odnose, zaščiti katerih
dajejo prvenstven pomen”, je de-
jal Di Maio. Italijanski minister
se je dotaknil tudi za našo
manjšinsko skupnost že dolga le-
ta pomembnega političnega vo-
zla, vprašanja zajamčene oz.
olajšane zastopanosti naše
manjšine v rimskem parlamen-
tu. Odločno je zatrdil, da je treba
v okviru spreminjanja volilne za-
konodaje naši manjšini zagoto-
viti mesto v parlamentu. Logarju
je zagotovil, da bo njegovo mini-
strstvo upoštevalo stališča naše
manjšine v obravnavi oblike nje-
ne navzočnosti v parlamentu.
Gre za pravico skupnosti, ki živi
na italijanskem ozemlju, da v
parlamentu sedi tudi njen pred-
stavnik, kar pomeni “temeljno
obogatitev za italijansko zakono-
dajno dediščino”. Zagotovil je tu-
di največja možna prizadevanja
za vrnitev Narodnega doma slo-
venski manjšini do 13. julija, ko
bosta dogodek skupno obeležila
dva državna poglavarja, Matta-
rella in Pahor. Zatrdil je, da bo
naredil vse, kar je v njegovi moči,
da bo do vrnitve prišlo do omen-
jenega datuma, saj v tem trenut-
ku za to obstajata “popolno so-
glasje glede spoštovanja prejete
obveze in politična volja”.
Ministra sta si bila skupna tudi
glede svežnja ukrepov na ravni
Evropske unije za zagon in po-
spešek gospodarstva po korona-
virusni krizi. Di Maio se je zah-
valil Sloveniji za podporo itali-
janski liniji, je pa opozoril, da sta
pri skladu za okrevanje ključnega
pomena časovnica, kdaj se bo
začel izvajati, in poenostavitev
postopkov. Glede prihodnosti EU
je Di Maio še dodal, da je složen
z Logarjem tudi v stališču, da
morajo evropska ljudstva ostati
protagonisti na globalnem prizo-
rišču. Evropska unija naj
združuje, ne pa deli, naj načrtuje
prihodnost mednarodnih odno-
sov. Skupaj bomo na različnih
ravneh delali za razvoj odnosov
med narodi in državami v trenut-
ku, ki je težak za ves svet, zaradi
česar je posebno pomembno, da
smo še bolj enotni, da se bomo
lahko soočili s težavami, zdrav-
stvenimi in gospodarskimi, ki so
pred nami. “V teh dneh pišemo
prihodnost Evropske unije”.
Italijanskega ministra je v soboto
sprejel tudi predsednik republike
Borut Pahor, ki je spomnil na
redne stike z italijanskim pred-
sednikom Sergiom Mattarello, s
katerim se bosta udeležila slove-
snosti ob obletnici požiga
tržaškega Narodnega doma.
Danijel Devetak
  Borut Pahor, Helena Jaklitsch in Anže Logar
Tri srečanja zastopstva
Slovencev v Italiji
LJUBLJANA 
  red obiskom italijanske-
ga ministra Di Maia v
Ljubljani je zastopstvo
Slovencev v Italiji v Ljubljani
imelo v petek, 5. junija, tri po-
membna srečanja.
Pri predsedniku
Borutu Pahorju
Srečanja s predsednikom so
se udeležili deželni svetnik in
deželni tajnik stranke Sloven-
ska skupnost Igor Gabrovec,
deželni svetnik Lige Danilo
Slokar, predsednik SSO Wal-
ter Bandelj, predsednica
SKGZ Ksenija Dobrila in Maja
Tenze kot deželna koordinator-
ka Slovencev v Demokratski
stranki v imenu senatorke Tatja-
ne Rojc. Na pogovoru sta sode-
lovala tudi veleposlanik Tomaž
Kunstelj in generalni konzul v
Trstu Vojko Volk. Osrednja tema
pogovorov so bile priprave na
13. julij 2020, ko se bomo spom-
nili 100. obletnice požiga Na-
rodnega doma. Predstavniki so
predsednika seznanili s stanjem
glede vračanja Narodnega do-
ma. Povedali so, da se končuje
postopek ustanavljanja Fundaci-
je, ki sta jo za prevzem in upra-
vljanje Narodnega doma usta-
novili krovni organizaciji, in da
je v pripravi pravni akt, ki bo po-
trdil vrnitev Narodnega doma
slovenski narodni skupnosti in
opredelil roke za izselitev njego-
vih sedanjih uporabnikov. Pogo-
vor je tekel tudi o poslabšanju
vzdušja, ki so ga po eni strani
povzročili omejitveni ukrepi na
slovensko-italijanski meji, na
drugi odločitev tržaških oblasti
o razglasitvi 12. junija za dan
osvoboditve izpod jugoslovan-
skih partizanov. Še vedno je zaz-
nati glasove skrajnežev, ki na-
sprotujejo vračanju Narodnega
doma, a ti so v manjšini. Pred-
stavniki slovenske narodne
skupnosti so opozorili še na pro-
blem spreminjanja volilne zako-
nodaje, ki zmanjšuje možnost
izvolitve slovenskih poslancev,
v zvezi s čimer si prizadevajo za
ustreznejšo ureditev. Na koncu
pogovora so se predstavniki
manjšine spet zahvalili predsed-
niku Pahorju za vse napore, ki
jih je vložil, da bo Narodni dom
spet postal slovenski. Predsed-
nik je spomnil na odlične odno-
se s predsednikom Mattarello, s
katerim je v rednih stikih. Oce-
nil je, da smo glede vračanja do-
ma lahko zmerni optimisti, a bo
do dejanske vrnitve potrebno
opraviti še nekaj korakov. Pred-
sednik tudi podpira prizadevan-
ja manjšine za ustrezno ureditev
političnega zastopstva.
Pri ministrici
dr. Heleni Jaklitsch
Ministrici za Slovence v zamej-
P
stvu in po svetu dr. Heleni Ja-
klitsch so na petkovem srečanju,
na katerem je bil prisoten tudi
državni sekretar dr. Dejan Valen-
tinčič, predstavili aktualno stan-
je in dejavnosti manjšine. Glede
na to, da so v preteklih tednih
prek sodobnih komunikacijskih
tehnologij že imeli več pogovo-
rov, je bila razprava predvsem
vsebinska. Govorili so o vračan-
ju Narodnega doma v Trstu, za-
stopanosti v rimskem parlamen-
tu ter vplivu zaprtih meja na
manjšino. Ministrica je pozdra-
vila enotnost znotraj narodne
skupnosti in vsa prizadevanja v
povezavi z vračanjem Narodne-
ga doma, vsi pa so se strinjali, da
je potrebno v naslednjih tednih
vložiti vse napore, da do tega tu-
di pride. Predstavniki so nakaza-
li možne vsebine, ki bi jih lahko
vključili v Narodni dom. Pove-
dali so, da se zaključuje posto-
pek ustanavljanja fundacije, ki
jo ustanavljata krovni organiza-
ciji SKGZ in SSO. Poudarili so
pomen zajamčene zastopanosti
slovenske manjšine v italijanski
poslanski zbornici in senatu ter
razpravljali o možnih spremem-
bah volilne zakonodaje, ki bi
uresničevale te določbe zaščit-
nega zakona za Slovence v Italiji.
Pogovor je tekel tudi o želji po
čimprejšnjem odprtju meja, saj
ukrepi na slovensko-italijanski
meji delijo sicer zelo enoten ter
kulturno in gospodarsko močno
prepleten prostor. Eden izmed
ključnih elementov v zamejski
skupnosti je tudi šolstvo. Mini-
strico so seznanili s pismom, ki
sta ga krovni organizaciji posre-
dovali ministrici za izobraževan-
je Republike Italije, v katerem so
izpostavili odprta vprašanja slo-
venskega zamejskega šolstva.
Ministrica dr. Jaklitsch je pove-
dala, da je glede tega pisma že
govorila tudi z ministrico za izo-
braževanje, znanost in šport dr.
Simono Kustec, ki je prav tako
pozitivno podprla predloge, na-
vedene v pismu. Ministrica je
predstavnike manjšine seznani-
la tudi glede srečanja, ki ga je
imela s slovenskim Varuhom za
človekove pravice na temo slo-
venskih manjšin. Varuh Peter
Svetina je tej temi zelo naklon-
jen in je napovedal tudi srečanja
z varuhi človekovih pravic v so-
sednjih državah, kjer namerava
na pogovorih odpreti tudi
vprašanja spoštovanja in iz-
polnitve s tamkajšnjo zako-
nodajo že zagotovljenih pra-
vic slovenskih manjšin.
Pri zunanjem ministeru
dr. Anžetu Logarju
Predstavniki slovenske narod-
ne skupnosti v Italiji so mini-
stru za zunanje zadeve dr.
Anžetu Logarju (sestanku se
je pridružila tudi ministrica
Helena Jaklitsch.) predstavili
aktualno stanje uresničevanja
svojih pravic, ki izhajajo iz
mednarodnopravnih doku-
mentov in notranje italijan-
ske zakonodaje. Ob tem so še
posebej poudarili pomen vzpo-
stavitve učinkovitega mehaniz-
ma za zastopstvo predstavnikov
narodne manjšine v obeh do-
movih italijanskega parlamenta
ter izpolnitev zavez o vrnitvi Na-
rodnega doma v Trstu. Izposta-
vljen je bil tudi pomen postop-
nega odpravljanja omejitvenih
ukrepov v boju proti pandemiji.
Minister Logar je zagotovil, da
bo Slovenija še naprej podpirala
rešitve, ki bodo odražale legi-
timna pričakovanja slovenske
narodne skupnosti glede ure-
sničevanja njenih pravic. Pouda-
ril je, da so vprašanja slovenske
narodne skupnosti del rednega
in konstruktivnega političnega
dialoga z italijansko republiko.
Dne 5. junija so predsednik RS Slovenije Borut Pahor ter ministra
dr. Helena Jaklitsch in dr. Anže Logar sprejeli zastopstvo naše
narodne skupnosti v Italiji. V spremstvu gen. konzula Vojka Vol-
ka so se srečanj udeležili Walter Bandelj, Igor Gabrovec, Ksenija
Dobrila, Maja Tenze in Danilo Slokar.
Kristjani in družba11. junija 20204
  ripoved, ki se prenavlja
Kristusova pripoved ni de-
diščina preteklosti, je naša
pripoved, ki je vedno aktualna.
Kaže nam, da si je Bog k srcu vzel
človeka, naše meso, našo pripo-
ved, celo do te mere, da je po-
stal človek, meso in pripoved.
Prav tako nam pravi, da ne ob-
stajajo nepomembne človeške
pripovedi. Po tem, ko je Bog po-
stal pripoved, je vsaka človeška
pripoved na neki način božja
pripoved. V pripovedi vsakega
človeka Oče ponovno vidi pri-
poved svojega Sina, ki je prišel
na zemljo. Vsaka človeška pri-
poved ima dostojanstvo, ki ga
ni mogoče odstraniti. Zato je
človeštvo vredno takšnih pri-
povedi, ki bodo na njegovi višini,
na tisti neverjetni in fascinantni
višini, na katero ga je povzdignil
Jezus.
‘Očitno ste’ je pisal sv. Pavel (Ko-
rinčanom), ‘Kristusovo pismo...,
ki ni pisano s črnilom, temveč z
Duhom živega Boga, pa ne na
kamnite table, marveč na table
mesenih src’ (2Kor 3,3). Sveti
Duh, ljubezen Boga, piše v nas. In
s tem, ko piše, v nas utrjuje dobro,
nas nanj spominja. Vpisovati
namreč pomeni prinašati srcu,
vpisovati v srce. Po delovanju Sve-
tega Duha vsaka pripoved, tudi ti-
sta najbolj pozabljena, tudi tista,
ki se zdi, da je napisana z vijuga-
stimi črtami, lahko postane nav-
dihujoča, se prerodi v mojstrovino
in postane dodatek k evangeliju,
kakor Avguštinove Izpovedi, kakor
Ignacijeva Romarjeva pripoved,
kakor Povest duše Terezije Deteta
Jezusa, kakor Zaročenca, kakor
Bratje Karamazovi, kakor številne
druge pripovedi, ki so čudovito
predstavile srečanje med Božjo
svobodo in človekovo. Vsakdo
med nami pozna različne pripo-
vedi, ki dišijo po evangeliju in so
pričevale za Ljubezen, ki spremin-
ja življenje. Te pripovedi kličejo po
podelitvi, da se jih pripoveduje, da
v vsakem času, s kakršnim koli je-
zikom ali sredstvom oživijo.
Pripoved, ki nas prenavlja
V vsako veliko pripoved vstopi tu-
di naša pripoved. Medtem ko be-
remo Sveto pismo, pripovedi o
svetnikih, pa tudi tista besedila, ki
so znala vstopiti v dušo človeka in
prinesti na dan lepoto, ima Sveti
Duh svobodo, da piše v naše srce
in obnavlja v nas spomin na to,
kaj smo v Božjih očeh. Ko se spo-
minjamo ljubezni, ki nas je ustva-
rila in rešila, ko vnašamo ljubezen
v naše vsakdanje pripovedi, ko
tkemo z usmiljenjem votke svojih
dni, tedaj obrnemo list. Tako ne
ostanemo več zavozlani v objoko-
vanje, v žalost, vezani na nezdrav
spomin, ki nam zasužnjuje srce,
ampak ko se odpremo drugim, se
odpremo Pripovedovalčevi viziji.
To, da pripovedujemo Bogu svojo
pripoved, ni nikoli nekoristno: tu-
di če se potek dogodkov ne spre-
minja, se spreminjata smisel in
pogled. Pripovedovati Gospodu o
sebi pomeni vstopati v njegov po-
gled sočutne ljubezni do nas in do
drugih. Njemu lahko pripovedu-
jemo zgodbe, ki jih živimo, mu
prinašamo osebe, izročamo situa-
cije. Z Njim lahko ponovno za-
vežemo tkanino življenja, zašije-
mo luknje in raztrgana mesta. Ka-
ko to vsi zelo potrebujemo!
S pogledom Pripovedovalca, ki je
edini, ki vidi z vidika cilja, se nato
približujemo protagonistom, svo-
jim bratom in sestram, akterjem
poleg nas v sedanji pripovedi. Da,
saj nihče ni statist na sceni sveta
in zgodba vsakogar je odprta za
spremembo, ki je mogoča. Tudi
ko pripovedujemo o zlu, se lah-
ko naučimo dajati prostor
odrešenju, lahko prepoznamo
tudi dinamiko dobrega in mu
damo prostor.
Tako ne gre za to, da bi sledili
logiki pripovedovanja zgodb
(storytelling), ali delali reklamo
ali se reklamirali, ampak da bi
se spominjali tega, kar smo v
Božjih očeh; da bi pričevali to,
kar Duh piše v srca in razode-
vali vsakomur, da njegova pripo-
ved vsebuje čudovite reči. Da pa
bi mogli to storiti, se izročimo
ženi, ki je v telesu stkala človeškost
Boga ter stkala, kot pravi evangelij,
skupaj vse, kar se je dogajalo. De-
vica Marija je namreč vse shranila
in premišljevala v svojem srcu
(prim. Lk 2,19). Prosimo torej za
pomoč njo, ki je znala s krotko in
ljubečo močjo razvozlavati vozle
življenja.
O Marija, žena in mati, ti si v svo-
jem telesu tkala Božjo Besedo, ti
si s svojim življenjem pripovedo-
vala o čudovitih Božjih delih. Pri-
sluhni našim pripovedim, ohrani
jih v svojem srcu in naj postanejo
tvoje tudi tiste pripovedi, ki jih
nihče noče poslušati. Nauči nas
prepoznavati dobro nit, ki vodi
pripoved. Poglej na skupek vozlov,
v katere se je zapletlo naše življen-
je, ki hromi naš spomin. Tvoje ple-
menite roke lahko razvežejo
kakršen koli vozel. Žena Duha,
Mati zaupanja, navdihuj tudi nas.
Pomagaj nam pisati pripovedi mi-
ru, pripovedi prihodnosti. In po-
kaži nam pot, po kateri naj skupaj
hodimo.
/ konec
P
Poslanica papeža Frančiška za 54. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2020
Po delovanju Svetega Duha se vsaka
pripoved lahko prerodi v mojstrovino
in postane dodatek k evangeliju (2)
Ponovno vračanje v skupno
življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno
obdobje ustavila in nam spremenila način življenja.
Po tem prvem valu se nekako uvajamo nazaj v
družbeno življenje in opravila, čeprav še vedno visi
nad nami možnost okužbe. Gospodarstvo je dobilo
hud udarec in se bo v nekaterih panogah težko
zagnalo, šola je v veliki meri rešila otrokom eno
leto. Prav tako so opravili veliko delo medicinci in
druge službe. Za slovensko domovino lahko
rečemo, da nas je Marijina roka rešila, podobno
kot leta 1991. Hvaležni moramo biti temu daru od
zgoraj, da smo šli skozi pandemijo z manjšim
številom okuženih in se kot skupnost disciplinirali
pri ukrepih.
Tudi pastoralna
dejavnost stopa
ponovno v svoj tek.
K bogoslužju je
prišlo okrog polovico
nedeljnikov,
pogrešamo zlasti
družine z otroki in
mlade. Starejšim
smo svetovali, naj
obiskujejo
bogoslužje raje med
tednom, ko je manjši
obisk. Za nekatere bo težak korak k redni
zakramentalni praksi, ker so se med pandemijo
kar nekako zalenili. Če si niso jasno zadali, da
bodo obhajali nedeljo, si bodo težje ustvarili
nedeljski red. Manjši otroci nočejo nositi mask,
zato starši predlagajo sveto mašo na odprtem in
brez mask. Mladi so v času koronavirusa pridno
delali za šolo, vendar so nekateri zamenjali noč za
dan in tudi delavnik za nedeljo, zato neredki
ostajajo v svojem svetu in se še niso približali.
Verouk je potekal po elektronski pošti, nekateri so
imeli celo video povezave. Odzivi so bili različni,
nismo pa želeli otrok še dodatno obremenjevati.
Večji poudarek je bil na družinski molitvi,
spremljanju bogoslužja in nedeljskem kosilu. Ker
ni bilo velikonočne spovedi, vabimo vernike na
spovedni dan, kjer bo več duhovnikov za sveto
spoved. Še mnogi so prestrašeni in potrebujejo
pozornosti ter bližine.
Tudi v Italiji se počasi spravljajo k življenju. Zlasti v
nekaterih predelih Lombardije so ostali brez
starejše generacije. Italija je imela veliko žrtev med
duhovniki, redovniki in zdravniki. V Italiji so bile
omejitve hujše kot v Sloveniji. Bogoslužje za
javnost so začeli šele v zadnjem tednu, cerkve so
bile v tem času zaprte. Kljub temu je nastalo veliko
pobud medsebojne pomoči, nekateri so se žal
bolezni nalezli pri dobrodelnosti in delitvi
zakramentov. Pri duhovni podpori sta izstopala
papež Frančišek z jutranjo sveto mašo in
češčenjem Najsvetejšega ter kardinal Comastri z
opoldanskim in večernim rožnim vencem. Te in še
druge molitve so z bližino in blagostjo blažile
mnoge rane.
Pandemija je ob svojem koncu razkrila globoko
razdeljenost in
težave v slovenski
družbi. Tudi Italijani
se kregajo, vendar
ne tako kot v
Sloveniji. Naša
posebnost je, da če
naredimo skupaj
nekaj dobrega, je
treba to čim prej
umazati ali izriniti iz
spomina. Tako je bilo
z osamosvojitvijo in
tako bo verjetno z obvladanjem te pandemije.
Treba je razčistiti pretekle krivice, nepravilnosti,
neenakosti, lažne privilegije, vendar je prav tako
pomembno, da se trudimo poslušati drug drugega
in se sprejemamo v svoji drugačnosti. Tu vidim
pomanjkanje razmisleka v smeri dialoga in
medsebojnega sprejemanja v slovenski krščanski
misli. Molk, varna oddaljenost od dogajanja, celo
neopredeljenost, niso drže, ki izhajajo iz
krščanskega oznanila. V teh dneh premišljujemo
Jezusovo velikoduhovniško molitev, ki je en sam
klic k edinosti z Jezusom in med njegovimi učenci.
Tudi v družbi bi morali v tem času bolj izrazito
nastopiti s pogledi in predlogi, ki povezujejo in
pomirjajo. Hudič deli in razbija. Sveti Duh vedno
najde poti in povezave, da se odpravita sovražnost
in nasilje ter se začnejo ljudje pogovarjati. Skupne
točke so globlje in jih je več kot tistih, kjer so
pogledi različni ali celo razdvajajo.
KAJ NAM HOČE POVEDATI KORONAVIRUS? (10) PRIMOŽ KREČIČ
  onec maja 2020 se je
končala akcija zbiranja
sredstev za pomoč družini
Slejko, ki sta ji burja in požar 26.
marca 2020 vzela dom v Lokavcu.
Nakazila za pomoč so zbirali na
transakcijskem računu Karitas vi-
pavske dekanije Ajdovščina pod
geslom Požar in pri Medobčin-
skem društvu Prijatel-
jev mladine Aj-
dovščina po sms spo-
ročilih Hiša1 in hiša5.
V dveh mesecih se je
v ta namen skupaj
zbralo 66.149 evrov,
in sicer: pri Karitas
51.980 evrov, pri
MDPMA 14.169
evrov.
Darovali so posamez-
niki, podjetja,
družine, župnije,
obrtniki, skratka veli-
ko ljudi je darovalo
denar, nekateri pa so družini po-
nudili različne usluge in material,
ki ga bodo dostavili, ko ga bodo
potrebovali. Pomoč se je usklaje-
vala med obema humanitarnima
organizacijama in lokalno skup-
nostjo, zato je tudi prišlo do obo-
jestranskega dogovora, da Karitas
vipavske dekanije nakaže celotni
zbrani znesek 51.980 evrov Me-
dobčinskemu društvu prijateljev
mladine, ki bo poravnavalo
račune, ki jih bo, v skladu z name-
nom dostavljal gospod Marko Slej-
ko.
Dogovor o združitvi zbranih sred-
stev je bil podpisan v prostorih Ka-
ritas 3. junija 2020 s strani vodi-
teljice Karitas vipavske dekanije
Jožice Ličen, predsednice Me-
dobčinskega društva prijateljev
mladine Kristine Valič in prejem-
nika pomoči Marka Slejko.
V obrazložitvi piše: “V četrtek, 26.
marca, ni bilo na Ajdovskem zunaj
veliko ljudi, ker so zaradi korona-
virusa in močne burje 'ostali do-
ma'. Kot da ni vsega dovolj, je
družini iz Lokavca zgorela hiša.
Brez doma je v največji burji ostala
brez strehe nad glavo štiričlanska
družina iz Lokavca: oče, mama in
dve hčerki, dijakinja in študentka.
Velika zahvala gre hitri pomoči in
izrednim naporom gasilcev in Ci-
vilne zaščite iz Ajdovščine, saj bi
se ob burji lahko požar razširil na
sosednje stavbe.
Celotna dolina je takoj začutila sti-
sko družine; občina in civilna
zaščita sta že v nekaj urah družini
ponudili nadomestno stanovanje,
vendar prevladale so družinske ve-
zi, v prvih dneh je streho nad gla-
vo ponudil očetov brat, potem pa
so jim začasni dom ponudili ma-
mini starši. In tako so vsi štirje zdaj
v Velikih Žabljah.
Vendar želja po
obnovi pogorišča
je tako velika, da
že delajo načrte in
pripravljajo teren
za novi dom.
Na Karitas je še isti
dan prišel njihov klic na pomoč
in tako se je začela akcija zbiranja
sredstev, predvsem po FB in dru-
gih elektronskih medijih, saj je bi-
lo vsako drugo zbiranje zaradi epi-
demije koronavirusa nemogoče.
Prvi je zgled dal župan Občine Aj-
dovščina Tadej Beočanin, njemu
so sledili mnogi drugi. Čutenje
ljudi je bilo presenetlji-
vo, saj je bilo že v prvih
dveh dneh zbranih več
kot 15.000 evrov. Po
SMS sporočilih se je
vključilo še Medobčin-
sko društvo prijateljev
mladine.
V Vipavski dolini se je
dobesedno pisala zgod-
ba o dobrih ljudeh do-
ma in po svetu. Velika
zasluga gre sočutnim
ljudem, ki so pomagali
in objavo med seboj
delili, ter medijem, ki
so o stiski družine poročali. Ne-
pošteno bi bilo izpostaviti kogar-
koli, saj je bil razpon posamezne
darovane vsote med 1 evrom in
5.000 evri. Zato le besede, ki so jih
zapisali Marko, Mirjam, Kristina
in Nika Slejko:
'Ne glede na kakšen način nam
pomagate, verjemite, da to neiz-
merno cenimo in smo z vsako
malenkostjo zadovoljni. Tovrstni
dogodki znova in znova dokazu-
jejo, da ljudje znamo stopiti sku-
paj, pomagati drug drugemu in
biti človeški. Naša edina želja je,
da spet dobimo svojo skromno
hiško. Še enkrat najlepša HVA-
LA'”.
Jožica Ličen
K
Misel na 11. nedeljo med letom  
Njiva sveta in delavci
  mečka podoba njive je
kar pravšnja na pragu
poletja, ko tudi dejansko
potekajo žetve žita, zdaj pa je
obdobje prvih pravih pridel-
kov, vsaj v Sveti deželi. Prva
žetev, ječmena, je pa okoli Veli-
ke noči, zato niso slučajni
ječmenovi hlebi, ki jih od
dečka pridobi moj zavetnik, sv.
Andrej, saj so velikonočni sim-
bol, tudi zaradi sladkobe. No,
tu je govor najprej o moralnem
razsulu in duhovni lakoti ljud-
stva, ki je vselej osnovna težava
– nekoč in danes. Ovce brez pa-
stirjev so res nekaj žalostnega,
pa ni nujno, da pastirjev tudi fi-
zično ni. Že preroki so nam
namreč govorili o slabih pastir-
jih. Če je človek človek, je nje-
gova podoba vselej ovca, saj
priznava nad sabo neko avtori-
teto. Če bi pa to ne bilo tako,
vemo, da se uporabi podoba
kozla. Poleg duhovne in moral-
ne bede imamo torej še težavo
slabih voditeljev, šele nato na-
stopi težava “pomanjkanja ka-
dra”, torej delavcev. Božje ljud-
stvo je tako podoba črede, ka-
kor najdemo že pri Izaiju
(63,11) in Ezekijelu
(34,4.11.23). Ljudstvo “stari” ci-
K vilni voditelji (rimska nado-blast) zatirajo oz., če vzamemodobesedno, slačijo, zato potre-
bujejo nove voditelje oz. Vodi-
telja. Poznamo Janezovo prime-
ro Cerkve s stajo za čredo ovac.
Te ovce so tudi malodušne, ka-
kor pravi izvirnik, saj jim fari-
zeji in pismouki ne dajejo prave
duhovne hrane, pravega nau-
ka, še več, z obrekovanjem in
lažmi jih želijo odvrniti od
evangelija. Apostol in evange-
list Matej kaže ne samo na pro-
pad rimskega imperija, temveč
tudi na propad Izraela kot
takšnega, namesto njega pa bo
nastal Novi Izrael, torej sveta
Cerkev. Judovstvo je kmalu do-
končno propadlo, razvilo pa se
je nato novo, ki seveda še na-
prej zavrača Kristusa in njegov
evangelij. Te množice so torej
ta velika žetev, ki pa ni izko-
riščena. Kakor so šle zdaj v nič
tiste češnje, ki nam jih ni uspe-
lo pobrati pred dežjem z naših
dreves, tako je tudi z ljudskimi
množicami, ki duhovno in mo-
ralno propadajo v vseh časih,
če ni ustreznega delavca, ki bi
se z njimi ukvarjal. Že takrat je
bilo malo tistih, ki so iskali re-
snično duhovno dobro izrael-
skega ljudstva, podobno pa je
danes s kristjani, novim Izrae-
lom, ki prav tako potrebuje pra-
vo oskrbo z duhovno hrano.
Kristus torej sicer res prigovarja
učence, da bi skrbeli za dušno
hrano ljudstva, vendar jim naj-
prej naroča, naj molijo. Glavna
stvar je molitev, saj dobre pa-
stirje podari Bog, če pa ga v mo-
litvi, postu in zadoščevanju go-
reče ne prosimo, potem se se-
veda nimamo kaj hudovati nad
pastirji, ki jih prejemamo. Zato
je treba vsak dan moliti za sve-
tega očeta, najprej svojega ško-
fa, potem pa še za druge, za svo-
je in druge duhovnike, kakor
tudi za vse duhovne poklice, saj
močno primanjkuje tudi redov-
nih poklicev, pa misijonarskih
tudi. Matej ne govori o poklicu
apostolov, ki ga predpostavlja,
predvsem ga zanima, da bi se
širila Cerkev in oznanjal evan-
gelij. To je naloga tudi da-
našnjih dni, naloga in skrb, ki
pa ni samo zadeva posvečenih,
temveč tudi vsakega kristjana.
Posvečeni sprejemamo v Cer-
kev in službeno oznanjamo
evangelij, vsak kristjan pa v
Cerkev vabi, jo kaže, jo živi. Po-
dobno velja tudi za njegovo oz-
nanilo evangelija, za katero je
pomembno seveda tudi ustno
oznanilo, še bolj pa življenje po
njem.
Andrej Vončina
Karitas vipavske dekanije Ajdovščina
Ob koncu akcije zbiranja sredstev 
za družino Slejko
Jožica Ličen, Marko Slejko in Kristina Valič.  Foto: Alenka Tratnik
Kristjani in družba 11. junija 2020 5
Ob 30. obletnici prve spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu
“Slovenci nismo obsojeni na
razkol, zmoremo enotnost”
  luči narodne pomiritve in
sprave se je predsednik Re-
publike Slovenije Borut
Pahor udeležil spominske slove-
snosti in maše ob breznu pod Ma-
cesnovo gorico v Kočevskem Ro-
gu, ki jo je vodil ljubljanski
nadškof in metropolit Stanislav
Zore. Spominska slovesnost in
maša sta potekali v luči 30. oblet-
nice prve spravne slovesnosti v
Kočevskem Rogu. Pred pričetkom
slovesnosti sta predsednik republi-
ke Pahor in predsednik vlade Ja-
nez Janša položila venca k breznu
pod Macesnovo gorico, po maši
pa sta zbrane tudi nagovorila in
položila venca k spomeniku
žrtvam NOB v gozdu Smrečje pri
Turjaku.
Skoraj v celoti objavljamo njuna
nagovora in pridigo msgr. Zoreta.
Predsednik Pahor, nagovor
v Kočevskem Rogu
(...) Danes obeležujemo 30. oblet-
nico t. i. spravne maše v Kočev-
skem Rogu. Takrat sta spregovorila
tedanji nadškof in metropolit dr.
Alojzij Šuštar ter tedanji predsed-
nik Predsedstva Republike Slove-
nije Milan Kučan. V dveh čudovi-
tih govorih sta nagovorila Sloven-
ce k narodni pomiritvi in spravi.
Še danes, 30 let kasneje, se razha-
jajo občutki glede te spravne
maše. Z vseh strani je slišati dvo-
me o pomenu in o iskrenosti.
Jaz pa sem tedaj in danes to preso-
jal drugače. To je bil pomemben
dogodek za naš narod in našo na-
stajajočo državo.
Iz dveh razlogov. Prvič zato, ker sta
narodna pomiritev in sprava po-
stali legitimno, splošno sprejem-
ljivo stremljenje, za razliko od
molka, ki je glede tega vladal sko-
raj pol stoletja. In drugič zato, ker
je spravno sporočilo maše samo
nekaj mesecev po izvolitvi Demo-
sove vlade in pol leta pred plebi-
scitom o samostojnosti in neodvi-
snosti Slovenije pozvalo k enotno-
sti slovenskega naroda v prelom-
nih trenutkih.
Bližje kot sta bila pred 30 leti ple-
biscit in ustanovitev slovenske
države, bolj se je krepilo vse-
splošno ljudsko zavedanje, da bi
ponovni narodni razkol, kot smo
mu bili priča sredi druge svetovne
vojne, znova tragično, usodno raz-
delil Slovence, jih nemara znova
celo obrnil ene proti drugim in
žalostno končal osamosvojitvene
sanje.
Tudi vsled strahu pred vnovičnim
razkolom se je tedaj, v letu nasta-
janja naše države, kljub ogromnim
političnim zameram, razlikam in
nezaupanjem v slovenski politiki
in med vsemi ljudmi krepilo spoz-
nanje, da je veliko več tistega, kar
nas povezuje kot razlikuje, da mo-
ramo sodelovati in se zanesti eden
na drugega in biti enotni. Da nam
drugega ne preostane.
Ne nazadnje, prav enotnost v času
plebiscita, razglasitve države, nje-
ne vojaške obrambe in diplomat-
skega priznanja je bila sprava par
excellence. Bila je dokaz, da Slo-
venci nismo obsojeni na razkol, da
zmoremo enotnost, in da sta ena
in druga možnost stvar politične
izbire. To si dobro zapomnimo in
iskreno ravnajmo v tem duhu.
Skratka, spravna maša pred 30 leti
je bila morda res samo korak, toda,
kot sem rekel, pomemben. Vsak
korak je bil od tedaj naprej po-
memben. Še tako kratek. Tudi 30
let kasneje, ko smo glede poprave
krivic, stvarne in simbolne sprave
V storili mnogo tega, ne smemo ni-koli misliti, da je danes zadnji ko-rak. Sprava je pot, ki se nikoli ne
konča. Če se konča, se začne
trpljenje.
Spoštovane gospe in gospodje, za-
to smo tukaj. Ne želimo pozabiti,
a gledamo naprej. Ljudje bomo
vedno živeli z različnimi pre-
pričanji, nazori, idejami (...). Toda
to, kar nas lahko zbliža tudi ob ze-
lo različnih nazorih, je pogled na
bolečino našega bližnjega. Ne
smemo hoditi brezbrižno mimo
tuje bolečine.
Na tem kraju, v Kočevskem Rogu,
je bolečina neizmerna. Zato je tudi
zmožnost tega kraja, da nas zbliža,
zelo velika. To zmožnost moramo
Slovenci šele odkriti. In pot tega
odkrivanja je strpno razvijanje kul-
ture spomina.
Narod konstituirajo skupni spomi-
ni. Smo, kakršni smo, zaradi naših
spominov. Ni potrebno, da ima-
mo nanje enoten, enak, isti po-
gled, potrebno pa je, da vemo, da
so naši skupni spomini to, kar smo
mi. Da stojimo na ramenih naših
spominov.
Razumem vašo bolečino. Bo-
lečino po vojni pobitih in njiho-
vih svojcev. A vživimo se v bo-
lečino drugega. Vživimo se tudi v
bolečino partizanov in njihovih
svojcev, ki jih še vedno močno pri-
zadane, če se jim odvzame pristno
domoljubje in se jih krči na poli-
tične revolucionarje. Vživimo se v
bolečino drug drugega.
Odpuščanje in sprava sta najprej
globoka intimna vzgiba. Sta stvar
slehernega posameznika. Nihče
od nas se ne sme počutiti prizade-
tega v svojih najbolj osebnih
občutkih. To naš narod, našo
družbo in našo državo dela bolj
humano, bolj človeško in zrelo.
Vselej se moramo zavedati, da je
krepitev medsebojnega spošto-
vanja in zaupanja ter krepitev vse-
ga tistega, kar nas povezuje, ele-
mentarna moč naroda in države.
V tem smislu torej sprava ni dogo-
dek, ampak je stanje duha. V tem
duhu je bila ustanovljena
združena Evropa. V tem duhu je
bila ustanovljena naša ljuba Slove-
nija.  (...) Preteklosti ne moremo
spreminjati, lahko pa spreminja-
mo prihodnost. Naj bo za prihod-
nost navdih vse tisto iz naše slavne
preteklosti, kar nas je plemenitilo,
tako ljudi kot ves narod. Za pri-
hodnost pa naj nam bo opomin
vse tisto iz tragične preteklosti, kar
nam je jemalo dostojanstvo kot
ljudem in kot narodu.
Tudi ta slovesnost je majhen ko-
rak. Delamo ga s spoštljivim spo-
minom na vse žrtve vojne in po-
vojnih pobojev, a misleč na mirno
in srečno prihodnost vseh naših
otrok.
Skozi več kot dva tisoč let človeške
civilizacije in kulture in danes naj
svetijo Antigonine besede: “Ne da
sovražim - da ljubim, sem na sve-
tu”.
Janez Janša, nagovor
v Kočevskem Rogu
Pred 75 leti, 25. junija 1945 je Ed-
vard Kardelj iz Beograda poslal Bo-
risu Kidriču v Ljubljano osebno
depešo, v kateri je zahteval hitrejše
čiščenje oziroma pobijanje. Morija
se je okrepila in na transportu pro-
ti Kočevju se je znašel tudi moj
oče.
Ob začetku vojne ni imel niti 14
let. Kljub temu si je že leto kasneje
kopal grob ob raciji italijanskega
okupatorja, se nato skrival preko
nove nemško italijanske meje,
stražil v domobranski postojanki
v Polhovem Gradcu, bežal iz zapo-
ra na Ljubljanskem gradu, bil ob-
sojen na 20 mesecev prisilnega de-
la in poslan v nemško taborišče
Dachau, se z domobranci umikal
na Vetrinj, bil vrnjen v Jugoslavijo
in v partizansko taborišče Šentvid
nad Ljubljano.
Nato prav na tem mestu pod Ma-
cesnovo gorico skupaj s stotinami
svojih mladih in mladoletnih
vrstnikov postavljen pred strojnice
brez vsake sodbe in še manj kriv-
de.
Ko je v času okupacije odšel iz do-
mobranske postojanke, da bi po-
magal doma na kmetiji, nato pa še
pobegnil iz nemškega zapora, je
bil sojen in za kazen dezerterstva
poslan v Dachau. V brezno in smrt
v Kočevski Rog pa je bil s strani
osvoboditeljev poslan brez sodbe
in brez kakršnekoli krivde. Pekel
tega morišča in čas med umira-
jočimi sotrpini ga je zaznamoval
za vedno.
Kar je zgrešila morilčeva krogla, je
režim nadoknadil z vladavino stra-
hu, ki je ubijala spomin in resni-
co.
Čas nepredstavljive groze in
smrtne grožnje je pri dobrih lju-
deh oblikoval stavek novoreka, ki
se je glasil. “Bolje, da ne veste”.
Resnica je bila tako strahotna, da
njenim drobcem sprva mladi ni-
smo niti verjeli. Očitno je tako
strahotna, da v 75 letih v Sloveniji
še nihče ni posnel nobenega filma
o tej tragediji, ki nas je usodno raz-
klala. A resnica je kljub temu živela
v malih otočkih, po nekaterih cer-
kvah, v zamejstvu in po svetu,
med rešenimi in obvarovanimi. In
med morilci, ki so v neprespanih
nočeh strmeli v konec.
20. stoletje v Evropi je rodilo dva
velika zla. Nacionalsocializem in
komunizem. Na stotine milijonov
ljudi je trpelo zaradi obeh. Sloven-
ski človek še posebej, še prej pa so
naši primorski rojaki izkusili jarem
fašizma. Oba velika zla sta posne-
mala drug drugega in tekmovala
med seboj v grozodejstvih. Oba sta
bila genocidna.
Zlo je zlo zaradi svojega značaja in
posledic svojih ravnanj in ne zara-
di svojega ideološkega plašča. Zlo,
ki se spopade s svojim dvojnikom
zaradi interesov, zato še ne posta-
ne dobro. Zla se trajno tudi ne da
odpraviti niti z maščevanjem niti
s pozabo, ampak samo z vladavino
prava.
V naravi človeka je, da se upre kri-
vici. V naravi človeka je, da si želi
živeti svobodno in dostojno
življenje. Posameznik, ki je bil po-
tisnjen v vrtinec okupacije in
državljanske vojne in je želel ostati
zvest samemu sebi, pa velikokrat
ni imel dobre izbire.
A odpor proti kateremukoli zlu je
bil legitimen. Zato spoštujemo
vse, vse posameznike, ki so se
odločili iz tega nagiba in ki so se
borili proti fašizmu, nacionalso-
cializmu in komunizmu. Vsi, ki so
umrli v odporu ali zaradi njega,
imajo pravico do imena in spomi-
na, zaslužijo si dostojen grob in
naše spoštovanje. Samo to je lahko
trajna osnova narodne sprave Slo-
vencev.
Nekaj, kar so svojci pobitih in vsi
dobromisleči ljudje pred 30 leti na
tisti prvi žalni slovesnosti tu v Ro-
gu iskreno želeli, a so bili v glav-
nem prevarani. Zato smo šele da-
nes, po 75 letih, prvič tu na mestu
velikega morišča Slovencev.
In spravo bomo dosegli. Nekoč v
prihodnosti. Danes na žalost še
ne, saj so besede “še premalo so
jih pobili” in klici ter grožnje s
smrtjo drugorazrednim ponovno
postali del našega vsakdana, neke
izkrivljene, nove normalnosti.
Mnoge bolj moti ne-prepoved ne-
kega koncerta kot pa srhljivi od-
mev govorice, s katero so na tem
mestu opravičevali množično mo-
rijo in zločin proti človeštvu.
Zato se moramo namesto tega, da
bi živeli drug z drugim, še vedno
truditi vsaj za to, da ne bi živeli
drug proti drugemu, ampak vsaj
drug ob drugem. To nam zaenkrat
za silo uspeva.
Moramo pa na tem svetem kraju
groze tistim, ki po ulicah in trgih
Ljubljane spet javno grozijo s
smrtjo, zelo jasno povedati: Ne bo-
mo vam dovolili, da Slovence po-
novno pahnete v bratomorno div-
jaštvo. Preveč gorja je to slepo so-
vraštvo že povzročilo. Storili bomo
vse, kar je treba, da vam to ne bo
uspelo.
Kajti, zakopani v vsakdanje težave
ter izzive, vseeno tudi na tem me-
stu ne bi smeli spregledati bistva.
Kaj lahko danes odgovorimo ti-
stim rojakom, ki so svoja mlada
življenja pustili v tem breznu pod
Macesnovo gorico, ali tistim v
Smrečju pri Turjaku, ki so pod stre-
li protikomunistične strani umrli
tik pred koncem vojne?
Oboji, združeni in dokončno spra-
vljeni v smrti, nemo strmijo v nas
žive in že 75 let molče sprašujejo:
“Sta vas naša smrt in žrtev kaj
izučili”?
Odgovor je vseeno: Da. Resnica o
vaši in zame neposredno očetovi
usodi, ki je s polno težo legla na
nas tik pred osamosvojitvijo, je s
takšno silovitostjo pričala o tem,
kam lahko pripelje nacionalni raz-
kol v usodnem času, da smo storili
res vse, da pol stoletja kasneje ne
bi ponovno krenili v znano, gro-
zljivo smer. In uspelo je.
Druga, povojna generacija, ki jo
tukaj na svojevrsten način poose-
bljava s predsednikom Borutom
Pahorjem, je leta 1991 kljub vsem
mogočim slabim napovedim in
obetom dosegla slovensko državo,
ne da bi bila v tem neverjetnem,
čudežnem podvigu naroda prelita
bratovska kri.
Tudi zato imamo pravico, da vse
brez razlik pokopljemo v oz-
načenih grobovih.
Da se vrnemo med civilizirane na-
rode. Da vse umrle sprejmemo
med naše občestvo in da postane-
mo celota. Da sovraštvu odrečemo
domovinsko pravico ter se usme-
rimo v temeljno sporočilo naše
ustavne himne, ki pravi: edinost,
sreča, sprava, - naj spet k nam na-
zaj se vrnejo.
Prav na isti dan v letu, 25. junija
1991, natančno po 46 letih od gro-
zovitega povelja o čiščenju in po-
bijanju, smo Slovenci vsemu nav-
kljub postavili samostojno državo.
Ideja, sanjana na Svetih Višarjah
in skovana z Majniško deklaracijo,
je meso postala.
Usodnemu razkolu navkljub Slo-
venci nesporno imamo v svoji no-
vejši zgodovini obdobje, ki nas je
v zelo veliki meri poenotilo in
združilo s plemenitim ciljem. Ima-
mo vrednotno središče našega na-
roda. Imamo sveti dan, ko si je slo-
venski narod edinokrat v svoji zgo-
dovini res pisal sodbo sam.
Veličastna je bila ta sodba in, če bi
jo danes ponovili, bi bil rezultat
plebiscita podoben. In ko je prišla
ura preizkušnje, smo odločitev na-
roda skupaj branili sinovi partiza-
nov in domobrancev. Sinovi pre-
ganjane in izgnane emigracije so
se javljali kot prostovoljci v sloven-
sko Teritorialno obrambo.
Zato: delajmo za spravo, zdravimo
rane, varujmo spomin in resnico.
Na piedestal slovenske državnosti
postavljajmo v ospredje čas, ki nas
je združeval.
Tako bomo delali dobro za vse na-
slednje generacije naših potom-
cev. Imamo ustavo in ustavne
vrednote, ki so skupne in za vse
enake. Imamo samostojnost. Ima-
mo skupne nacionalne in državne
simbole. Imamo krasno domovi-
no, imamo vrt sveta, ki mu ni pa-
ra. Ko pridejo najtežje preizkušnje,
dokazujemo, da zmoremo. Zmo-
gli bomo, čeprav pozno, vrniti
ime in spomin tudi vsem nepoko-
panim. Vsem našim mrtvim. Bodi
zdrava, domovina. Bog te živi!
Nadškof Stanislav Zore, pridiga
pri sveti maši v Kočevskem Rogu
(...) Letos mineva trideset let od
prve svete maše v Kočevskem Ro-
gu, takrat pod Krenom, “na kraju
smrti in molka, ki je trajal dolga
leta v zamolčanosti dogodka in
nedostopnosti kraja. Danes javno
opravljamo simbolični krščanski
pogreb domobrancev, ki so tu ali
drugje našli svojo smrt. S tem sim-
boličnim krščanskim pogrebom
in mašo zadušnico stopajo v jav-
nost in enakopravnost v sloven-
skem občestvu mrtvih in živih”, je
svoj nagovor pri sveti maši začel
takratni nadškof dr. Alojzij Šuštar.
Približno v tistem času je nastala
tudi pesem Pod Krenom. Pijano
sovraštvo / nori / v žalostni rihti /
krvi. // V dolgi procesiji / vodijo
žrtve / v zakol / na oltarju / ideje.
// Padajo, / v skalni goltanec / pa-
dajo / s prošnjo, / naj Bog odpusti.
// Pod Krenom / morijo ljudi.
Pozneje smo po korakih prihajali
do spoznanja, da je bil nadškof
Šuštar skupaj z veliko večino slo-
venske demokratične javnosti za-
veden. Maše pred tridesetimi leti
ni daroval na kraju, kjer so domo-
branci našli svojo smrt. Kajti Pod
Krenom ležijo v isti ihtavi krvavi
rihti pomorjeni pripadniki drugih
narodov.
Slovenski domobranci pa so v
“skalni goltanec” padali tukaj, pod
Macesnovo gorico. Kako so prišli
do te ugotovitve. “Rožni venci, ja-
gode rožnih vencev, svetinjice s
slovenskimi napisi pri Macesnovi
gorici, novci tudi albanski, srbski,
madžarski, hrvaški in reichspfen-
nigi in lire pa v Breznu pod Kre-
nom”. Tako je povedal geograf, ki
je vodil odstranjevanje več kot 800
kubičnih metrov naminiranega
skalovja. “Slovenci so tukaj”, je de-
jal dr. Mitja Ferenc.
Danes torej prvič sveto mašo da-
rujemo na kraju, kjer so v smrt
množično omahovali Slovenci,
slovenski domobranci. Pa ne sa-
mo ti. Tudi drugi. V uniformah in
brez njih. Temno zelenje se je tiste
pomladi napilo njihove krvi. Ko-
renine rastejo iz src in prepletajo
kosti. Zakaj? Zakaj toliko morjen-
ja? Zakaj toliko krvi? Zaradi ideje?
– Morda kdo? Zaradi oblasti? –
Marsikdo? Zaradi ubijanja, iz sle
po krvi? – Žal, tudi teh je preveč?
Ta zakaj konec koncev ne dobi
pravega odgovora, kakor je pred
tridesetimi leti rekel nadškof
Šuštar: “Za nas ostaja vprašanje
brez človeškega odgovora”. Han-
nah Arendt, ki se je ukvarjala z na-
cističnimi zločini, je ustvarila po-
jem banalnost zla. Pravi, da
“večine zla na tem svetu ne pov-
zročijo ljudje, ki bi izbrali zlo, pač
pa mali ljudje, ki so se odtrgali od
svoje človeške narave … navadni
ljudje, ki so sprejeli premiso svoje
države (lahko bi rekli tudi svoje
ideologije) in sodelovali s predpo-
stavko, da so njihova dejanja nekaj
normalnega” (Aleš Čerin, Časnik).
/ str. 13
Goriška11. junija 20206
  Miriam Graunar 
Zvesti tradiciji ponujajo odlične jedi 
in proizvajajo kakovostna vina
POGOVOR  
  a cesti proti Števerja-
nu, ob potočku Groj-
nica, utopljena v na-
jrazličnejše odtenke zelene
barve, že dolgo let stoji gostil-
na Al ponte del Calvario. La-
stnica Miriam Graunar je ze-
lo prijazno pristala na pogo-
vor. Govorili sva o preteklo-
sti, o gostilni, taki, kot jo poz-
namo danes, o družinski
kmetiji, ki jo upravlja njen
brat David Graunar, in o
težavah, ki jih je koronavirus
povzročil pri njunem delu. Z
veseljem sta se pogovoru pri-
družila tudi gospa Bruna Mi-
klus, Miriamina mama, in
brat David, za kar sem jima
zelo hvaležna.
Najprej bi vas vprašala, ka-
ko je nastala vaša gostinska
dejavnost.
Na kraju, kjer je danes gostil-
na, je nekoč stala zelo ma-
jhna osmica, ki sta jo upra-
vljala dva brata, kmeta, zelo
dobra človeka. Moj oče je v
Ščednem imel kmetijo in
prodajal vino, tako se je
odločil in staro
osmico odkupil
ter leta 1955 zgra-
dil gostilno. Ma-
ma se mu je po
poroki pridružila
in z njima so dela-
li tudi teta in stri-
ci. Vsi so tukaj
živeli in se skupaj
trudili, dokler so
si po hudem po-
tresu iz leta 1976,
ki je poškodoval
staro kmetijo, v
Ščednem zgradili
nov dom. Mama
in tata sta ostala
tu in počasi, vsakokrat ko sta
imela dovolj denarja, sta stav-
bi dogradila nov del, tako da
se je gostilna večala.
Gospa Bruna, katere spo-
mine ohranjate na tista le-
ta?
Z možem sva bila v Ščednem
soseda, a začetno se sploh ni-
sva prenašala. Jaz sem delala
v tovarni masla v Gorici, on
pa me je prosil, ali bi mu ob
nedeljah pomagala v gostilni;
zaljubila sva se in tako sem
tukaj tudi ostala. Dela ni pri-
manjkovalo, nikoli si nismo
privoščili počitnic, a bilo je
lepo. Moj mož je dve leti tudi
delal v Švici, da bi zaslužil ne-
kaj denarja, bil je zelo prilju-
bljen; jaz pa sem s svakinjo in
zaposleno kuharico v tistem
obdobju vodila gostilno. V
štiridesetih letih trdega dela
je gostilna dobila današnjo
podobo.
Kaj pa turistična kmetija?
Proizvajate vino…
Kmetijo je ustanovil Miria-
min nono Carlo Graunar leta
1920, potem je delo prevzel
brat mojega moža, danes pa
jo vodi David. Posveča se
družinski tradiciji v proizvod-
nji dobrega vina.
Gospod David, kje imate
vinograde? Koliko hekta-
rov imate?
Vinograde imamo v Ščed-
nem. Jaz vodim kmetijo od
leta 1997, saj sem se dela lotil
takoj, ko sem dokončal ob-
vezno vojaško službo, že prej
N pa sem pomagalstricem pri deluv vinogradih in
kleti. Vedno sem
skušal ohranjati
visoko kakovost
vin. Pomagajo
mi dobro uspo-
sobljeni sodelav-
ci, poslužujemo
pa se sodobnih
načinov proiz-
vodnje in stekle-
ničenja naših
vin. Klet smo
obnovili leta
2007. Trenutno
imamo okoli 15,
20 hektarov,
sam pa sem
vključen tudi v
delo v gostilni.
Katere sorte
grozdja pride-
lujete?
Pridelujemo sa-
mo bele sorte.
Sivi pinot, sauvi-
gnon, charodonnay, friula-
no, malvazijo, rebulo, dobre,
tradicionalne sorte, ki lepo
uspevajo na našem
ozemlju.
Carlo Graunar je
odprl kmetijo le-
ta 1920, letos to-
rej imate 100-
letnico …
Res je. Po pravici
povedano nas je
epidemiološka kri-
za materialno in
psihološko tako
prizadela, da še ni-
smo začeli raz-
mišljati o prazno-
vanju 100-letnice.
Koliko steklenic
ste pripravili?
Povprečno pripravimo do
15.000 steklenic na leto.
Miriam, ali se doma vsi uk-
varjate z družinsko dejav-
nostjo? Ima vsak član
družine svojo vlogo?
Vsi družinski člani smo
vključeni v delo. Gostilna in
kmetija se skupaj razvijata.
Jaz se pretežno posvečam
upravljanju gostinskega obra-
ta, brat skrbi za vino in mi ob
sobotah in nedeljah priskoči
na pomoč, mama je vsekakor
vedno z nama in še vedno ra-
da pomaga.
Koliko zaposlenih imate?
Imamo sedem uslužbencev,
zaposlenih s polovičnim de-
lovnim urnikom. Vsi so bili
med obdobjem krize, od
prvega aprila dalje, na dopol-
nilni blagajni, svoj denar pa
so dobili šele na koncu maja.
Trenutno so vsi spet v službi.
Koliko časa je bila zaprta
vaša gostilna?
Že meseca februarja so zaradi
popravil zaprli cesto, ki
pelje do nas, tako je bi-
la gostilna odprta le
nekaj dni. Marca smo
spet imeli nekaj dni
odprto dejavnost, ven-
dar smo že občutili, da
se bliža nekaj hudega -
zelo malo ljudi je
prišlo k nam. Kmalu
zatem je vlada izdala
zakonsko odločbo in
morali smo zapreti.
Ponovno smo odprli
18. maja.
Ste med zaprtjem zara-
di epidemiološke krize
delali dostavo na dom? Ko-
mu ste dostavljali vaše je-
di?
Zelo malo, samo v tednu
pred Veliko nočjo. Naše jedi
smo dostavljali predvsem
strankam v Gorici, Števerja-
nu in Ločniku. Čas zaprtja
naše dejavnosti smo izkoristi-
li drugače. Nabirali smo na-
jrazličnejša zelišča in rastline,
pripravili smo pesto iz
čemaža, bezgov in akacijev si-
rup, posušili smo začimbe,
nabirali bodečo lobodiko in
hmelj. Ustvarili smo si lepo
zalogo - letos imamo vse iz
domače proizvodnje, saj smo
te pridelke ponavadi kupova-
li pri drugih dobaviteljih.
Kaj pa vino, David?
Večje število steklenic sem
prodal po spletu, saj sodelu-
jem z italijansko spletno trgo-
vino Tannico, ki ima sedež v
Milanu in ponuja vina ra-
zličnih vinarjev – z njimi so-
deluje 2500 kmetij iz Italije.
Veliko steklenic sem tako
prodal v Padovo, Milan, Tre-
viso, Verono, Firence, Rim in
druga večja italijanska mesta.
V nedeljo, 31. maja, sem
prvič po epidemiološki krizi
odprl vrata svoje kleti go-
stom. Veliko ljudi je prišlo iz
vse naše dežele. Ob spošto-
vanju vseh varnostnih pred-
pisov smo mize pripravili
pod češnjami in figami na ve-
likem travniku, s katerega so
naši gostje uživali ob čudovi-
tem pogledu na Števerjan in
Brda. Ponudili smo jim naše
vino, predjed, golaž, štrudelj
in druge poslastice. Lepo je
bilo in vsi so bili zado-
voljni.
Kako pa je potekalo
delo v turistični kme-
tiji?
Delo je bilo nekaj časa
ustavljeno. Bilo je
težko, saj delavci iz
Slovenije niso prihaja-
li, imel pa sem druge
sodelavce, ki so mi
priskočili na pomoč.
Gospa Miriam, kakšne
posledice je prinesel
koronavirus v vaše po-
slovanje?
Imeli smo veliko re-
zervacij, še posebno za mesec
maj. Vsako nedeljo bi morali
imeti štiri kosila za sveto
obhajilo, izgubili pa smo tudi
krste in štirje pari so odpove-
dali poročno svatbo, čeprav
je en par imel rezerviran ter-
min za junij. Veliko turistov
iz Benetk in Padove, ki bi mo-
rali priti do nas z
avtobusi, je od-
povedalo rezer-
vacijo.
Kako boste uredi-
li prostore vaše
restavracije, da
boste lahko
spoštovali vse
varnostne pred-
pise?
Dve mizi v zu-
nanjosti smo od-
stranili in ostale
razporedili tako,
da lahko spoštu-
jemo vse varno-
stne predpise.
Isto smo naredili
tudi v notranjih
prostorih. Med
stoli je 1 meter in
10 centimetrov
razdalje, glavni
vhod v gostilno
pa je po novem z
vrta. V vseh pro-
storih so na voljo
razkužilna sredstva in naše
lepe prte in prtičke smo za-
menjali s papirnatimi. Nati-
snjenih jedilnikov nimamo,
nekaj jedi sem sicer napisala
na veliko tablo, ki jo imamo
v gostilni, večinoma pa
našim strankam ustno pred-
stavimo vso ponudbo jedi,
med katerimi lahko izbirajo,
in vina, ki jih trenutno ima-
mo na razpolago. Največ lju-
di se usede ob mizah, ki jih
imamo na dvorišču. Občutek
imam, da so vsi raje na
svežem zraku, kjer se počuti-
jo bolj na varnem, in po dol-
gem obdobju, ki so ga morali
preživeti v stanovanjih, si ra-
di privoščijo okusno kosilo
na udobnih stolih v našem
zelenem vrtu. Vsi smo bili
dolgo časa kot v zaporu.
Kaj menite o vseh predpi-
sih, ki jih zakon določa gle-
de preprečevanja okužbe s
koronavirusom?
Predpise moramo vsi spošto-
vati. Skrbeti moramo za naše
zdravje in za zdravje ostalih
ljudi. V primeru, da bi prišlo
do novega širjenja epidemije,
bi morali vse dejavnosti po-
novno zapreti in gospodar-
stvo bi utrpelo tako veliko
škodo, iz katere bi si več ne
opomoglo. Jasnih smernic
glede varnostnih predpisov
nismo dobili takoj, zato smo
z odprtjem gostilne počakali.
Imate po ponovnem od-
prtju veliko gostov in re-
zervacij?
Nekaj imamo - ob nedeljah
prihajajo ljudje iz vse dežele,
Vidma in Pordenona, veliko
je motociklistov. Občutek
imam, da se morajo ljudje
ponovno naučiti hoditi v re-
stavracije. Za nikogar ni lah-
ko, nismo še sproščeni, ven-
dar vztrajamo.
Imate tudi večje praznike?
Trenutno nimamo še rezer-
vacij za naprej. Vsako leto
smo ob praznovanju svetega
Ivana, 24. junija, pri nas or-
ganizirali prijeten večer,
večerjo s posebnimi jedmi,
vabili smo priložnostne goste
in na koncu pripravili kres na
našem vrtu. Imeli smo nava-
do, da smo za naše goste pri-
pravili posebne šopke iz ze-
lišč, med katerimi so bili tudi
žajbelj, praprot, marjetice, vi-
jolice, sivka in druge rastline.
Gostje so šopke nesli domov,
jih posušili in obesili nad vra-
ti, saj po stari tradiciji pri-
našajo srečo; naslednje leto
pa smo jih v družbi zažgali na
kresu. Letos bomo kres pri-
pravili, za večerjo pa se ni-
smo še odločili.
Koliko prostorov imate v
vaši restavraciji? Jih imate
tudi zunaj?
Po ponovnem odprtju lahko
sprejmemo približno 50 ljudi
istočasno, in to pretežno zu-
naj, pred pandemijo pa smo
jih lahko pogostili okrog 100
v notranjih in zunanjih pro-
storih naše gostilne.
Od kod prihajajo vaši go-
stje?
Prihajajo iz vse Furlanije Ju-
lijske krajine, med njimi je
veliko Goričanov. Upam, da
bodo po odprtju mej spet
prišli tudi gostje iz Veneta,
Slovenije in Avstrije.
Kaj jih od vaše ponudbe
najbolj privlačuje?
Mi ostajamo zvesti domači
kulinarični tradiciji, ki je
povsem vezana na naše
ozemlje. Pri nas lahko gostje
okusijo njoke z marelicami, s
čemažem, kuhane štruklje s
koprivo, meso na žaru, polže
našega prijatelja Erika Raide,
prežganko, različne sladice s
češnjami, jedi z značilnim
goriškim radičem. Vsako ne-
deljo mama speče svež kruh
in pripravi domače testenine.
Naš jedilnik prilagajamo se-
zonskim pridelkom, ki jih
imamo na razpolago v našem
vrtu, in tistim, ki nam jih do-
stavljajo naši zvesti, krajevni
dobavitelji. Prepričana sem,
da ljudje prihajajo k nam za
naše dobre domače jedi.
Katere so trenutno vaše
glavne skrbi?
Skrbi me, ali bomo imeli do-
volj dela, ali bomo lahko red-
no plačevali vse položnice,
dobaviteljem in svo-
jim uslužbencem iz-
plačevali plače. Vse-
kakor ostajam opti-
mist in srčno upam,
da bomo spet prišli
na zeleno vejo. Na-
zadnje bi se rada zah-
valila vsem našim
uslužbencem, kuha-
rici Maji, sodelavkam
Luciji, Urški, Marile-
ni, Slavki, Vilmi, Zo-
ranu in Matteu.
Kaj načrtujete za pri-
hodnost? Nam lahko
kaj razkrijete?
Živimo in delamo
dan za dnem. Imeli smo veli-
ko načrtov, trenutno pa bi ne
rada razkrila še nič. Vztraja-
mo. Prepričana sem, da bo-
mo z optimizmom in dobro
voljo premostili tudi ta težki
trenutek.
Najlepša hvala za pogovor!
Katja Ferletič
Z leve: kuharica Maja, gospa Bruna Miklus, Miriam Graunar, David Graunar in gospa Lucija
Goriška 11. junija 2020 7
  Damijana Češčut, koordinatorka Srečanj 2020
“Posebno” poletno središče
na drevoredu
POGOVOR 
Mnogi se sprašujejo, ali bo le-
tos potekalo poletno središče
Srečanja …
Srečanja bodo! Jih pripravljamo
in srčno upam, da se bodo začela
15. junija, čeprav ni odvisno od
nas. Želeli smo začeti že 3. junija,
kot je bilo v začetku predvideno.
Zadeva se je zapletla, ker je bilo
treba predstaviti prošnjo občini
in zdravstvenemu podjetju Asugi.
Na splošno vlada precej zmede, a
upam, da nam bodo prošnjo
odobrili in bomo začeli 15. juni-
ja.
To bodo že deseta Srečanja, ki
jih v organizaciji več društev
koordiniraš ti.
Da, letos imamo obletnico. In go-
tovo se je bomo spomnili.
Srečanja organizira združenje
Olympia v sodelovanju s Skup-
nostjo družin Sončnica in ZSŠDI-
jem. Povedati moram, da so ne-
kateri animatorji, ki so prišli iz
krogov Sončnice, postali tudi tre-
nerji pri Olympii. Ni več tako, da
eni animatorji “pripadajo”
Olympii, drugi Sončnici ali ko-
mu drugemu. V resnici smo vsi
skupaj ena družina, saj delujemo
v društvih in stvarnostih, ki so-
delujejo in si pomagajo tudi med
letom.
Novost letošnjega leta je tudi ta,
da poletno središče ne bo pote-
kalo v Zavodu Sv. Družine, kot se
je dogajalo veliko let, temveč ob
telovadnici Olympie in v njej na
Drevoredu 20. septembra v Gori-
ci.
Kako ste organizirani? Kako bo
središče potekalo?
Organizirati smo morali tako, kot
hočejo drugi … Strogi predpisi
določajo, da lahko imamo polet-
no središče, ki poteka pretežno na
odprtem, moraš pa imeti velik
prostor, kamor se udeleženci za-
tečejo v primeru slabega vreme-
na. V zavodu primernega prosto-
ra ne bi imeli. Otroci bodo nam-
reč razdeljeni v manjše skupine,
ki ne bodo smele imeti medse-
bojnih stikov. Premikali se bomo,
kolikor bomo le mogli; če bo zelo
vroče, bomo iskali senco ali pa se
bomo zatekli v telovadnico.
Birokratska plat je bila zaplete-
na?
Prejšnja leta smo predstavili obra-
zec SCIA (Segnalazione Certifica-
ta di Inizio Attivita’), letos je v vel-
javi posebna prošnja; navodila
nam je dala deželna uprava. Pro-
jekt smo morali poslati občini in
podjetju Asugi. Ni pa vse tako pre-
prosto, saj so navodila tudi precej
kaotična in marsikaj se lahko za-
plete.
Od kdaj do kdaj bo odprto po-
letno središče?
Če gre vse dobro, od 15. junija pa
vse do 28. avgusta, skupno enajst
tednov, v bistvu celo poletje. Itak
letos smo na počitnicah že bili …
(se posmeje; op. p.) Ponavadi
smo prenehali sredi avgusta.
Kako je z vpisovanjem?
Plakatov in vabil nismo pripravi-
li, ker do zadnjega nismo vedeli,
ali bomo lahko sploh imeli po-
letno središče. V vrtcih in šolah
nismo obveščali, ker pouka ni bi-
lo. Na začetku maja smo objavili
obvestilo na Facebook skupini
poletnega središča in Olympie ter
po Whatsapp skupini staršev čla-
nov društva, da bi videli, če bi bil
sploh interes. V dnevu in pol sem
na seznamu že imela 50 vpisa-
nih. Pridružili so se še nekateri
prijatelji članov društva, tako da
imam - sicer razporejene v ra-
zličnih tednih - okrog 80 otrok.
Večina bo prišla junija in v začet-
ku julija; za to obdobje ne more-
mo sprejeti več nikogar. Od srede
julija pa do konca avgusta je še
nekaj prostih mest.
Koliko otrok boste sprejeli?
Ponavadi smo imeli hkrati največ
60 otrok; letos je število omejeno,
imeli jih bomo največ po 40.
Nihče nam sicer ni rekel, da v te-
lovadnici, ki ima 500 kv. metrov
površine, lahko imamo največ to-
liko otrok; če pa morajo biti raz-
deljeni po skupinah, ne moremo
pretiravati. Upoštevati moramo
tudi dejstvo, da je animatorjev
osem. Jaz bom koordinirala, ne
bom v stiku s skupinami. Po en
animator skrbi za skupino petih
otrok iz vrtca oz. sedmih iz
osnovne šole. Morda bomo po-
trebovali še kakšno “rezervo”.
Katere preventivne ukrepe bo-
ste morali upoštevati?
Ob prihodu bomo otroke sprejeli
v triaži pred telovadnico: najprej
jim bomo morali zmeriti
vročino, starše bomo vprašali, ali
imajo otroci morda druge sim-
ptome, ali so bruhali itd. Če ima
otrok manj kot 37.5 vročine, bo
pozdravil mamico, ki nima vsto-
pa v telovadnico; pospremila ga
bom v kopalnico, kjer si bo moral
roke umiti in razkužiti, in nato do
animatorja njegove skupinice. Ko
bo animator imel vse otroke svoje
skupine, bo lahko začel njen pro-
gram. Otroci si bodo morali se-
veda skrbno umivati roke, ko gre-
do v kopalnico in ko se vrnejo iz
nje, pred malico in po njej itd. Zu-
naj maska naj ne bi bila potrebna;
v telovadnici jo bomo rabili, sa-
mo če ne bomo mogli spoštovati
primerne varnostne razdalje.
Kaj imate na programu?
Na programu imamo v glavnem
običajne dejavnosti: skupaj bo-
mo risali, izdelovali ročne izdel-
ke, brali pravljice, se sprehajali itd.
Imeli bomo nekaj športa: žogo
bomo lahko brcali, ne bomo pa
se je smeli dotikati z rokami, zato
letos žal ne bo odbojke. “Odboj-
ko” bodo lahko kvečjemu igrali
posamezniki, vsak s svojo žogo.
Imeli bomo npr. jutranjo telovad-
bo, ne bomo pa smeli delati pre-
valov, saj ne moremo zagotoviti,
da bi bile blazine tako pogosto
sčiščene in razkužene. Veliko dela
bomo imeli z razkuževanjem flo-
mastrov, družabnih iger itd. Letos
seveda ne bomo imeli bazena in
niti izletov. Marsikaj bomo mo-
rali šele razumeti, kako in kaj, saj
ni vse jasno in do nas prihajajo
tudi protislovne vesti. Delali bo-
mo marsikaj, ne bomo mogli pa
vsega. Najbolje je, da začnemo in
potem sproti vidimo, kako pote-
kajo stvari.
Še zadnji poziv, če bi se morda
še kdo želel vpisati …
Kdor želi, da bi njegov otrok
preživel sproščene ure v družbi in
zdravem okolju, v juliju in avgu-
stu, lahko najde vse potrebne in-
formacije pri meni (mobi št. +39
335 595 2551). Ker je prostih sa-
mo še nekaj mest, pohitite!
Danijel D.
Srečanje na skupnem goriškem trgu
MePZ Ciril Silič je spet
zapel z dirigentom
  zadnjih mesecih, ko je
pandemija dejansko za-
rezala v družbeno tkivo
Goričanov na obeh straneh
meje, so željo po preseganju
“nove meje”, ki jo je postavila
ograja, večkrat izrazili ne le
politiki, ampak tudi - in predv-
sem - “navadni” ljudje. Takih
in drugačnih srečanj je bilo
več, kar nekaj so jih bolj ali
manj spontano “zrežirali” kul-
turni in prosvetni delavci.
Do prijetnega dogodka je
prišlo v nedeljo, 31. maja, ko
so se na Trgu Evrope zbrali
pevci Mešanega pevskega zbo-
ra Ciril Silič iz Vrtojbe, ki letos
praznuje 75. obletnico nepre-
kinjenega delovanja. Tudi nje-
gove pevske vaje - in priprave
na praznovanje - je, tako kot
drugim pevskim zborom, pre-
V
Obvestila
Katoliško tiskovno društvo v
Gorici  razpisuje prosto
delovno mesto čistilke. Pisne
pri jave s kratkim
življenjepisom lahko pošljete
do 21. junija 2020 na naslov
ktd. stc@gmail. com ali jih
osebno oddaste v Katoliški
knjigarni - Travnik 25, v Gorici.
Sožalje
Ob izgubi drage mame in none
Nade izrekajo števerjanska
sekcija Slovenske skupnosti,
ekipa civilne zaščite, župnijska
skupnost in SKPD F. B. Sedej
sinovoma Florijanu in Marinu
Langu ter družinama in
sorodnikom občuteno sožalje.
kinil koronavirus. Ker zboro-
vodja Silvan Zavadlav prihaja
iz Štandreža, so se pevci z njim
srečali “v živo” na skupnem
trgu dveh Goric. Pevci so se
zbrali na slovenski strani, zbo-
rovodja na italijanski in na
trgu je spet zazvenela njihova
pesem. Pridružilo se jim je pre-
cej prijateljev zbora, pa tudi
mimoidočih z obeh strani
ograje na državni meji, za ka-
tero vsi upamo, da bo čim prej
odstranjena.
In memoriam
Marija (Mara) Kuzmin
por. Leban
  arija (Mara) Kuzmin
se je rodila 30. juni-
ja 1931 v Sovodnjah
Bogomiru in Mariji Tomsič
kot prva od šestih otrok v za-
vedni slovenski družini,
vključeni v domačo prosveto.
Osnovno šolo je obiskovala v
Sovodnjah. Že kot otrok je
morala delati na kmetiji pri
sorodnikih, pri katerih je
preživela otroštvo. Po vojni je
bila zaposlena kot tajnica pri
Iskri v Kranju, po vrnitvi pa v
goriški tovarni Iglea. Konec
petdesetih let je spoznala in
kasneje poročila Isidora (Do-
rota) Lebana in se preselila v
Gorico na Rafut, čeprav stikov
z rojstnimi Sovodnjami ni nikoli
pretrgala. Možu je po rojstvu
prvega otroka prepustila mesto v
tovarni in se posvetila družini in
domačemu kmečkemu delu.
Dolga leta je nosila zelenjavo na
tržnico in bila zelo znana med
pridelovalci in trgovci z zelenja-
vo. Že od vsega začetka je z
možem redno obiskovala nedel-
jsko sv. mašo na Travniku. Ni bi-
la v prvi osebi aktivna pri
društvenem delovanju, je pa do-
gajanja v slovenski in cerkveni
skupnosti redno spremljala po
otrocih in njunih družinah ter
po Novem glasu. Kot starejša se
je rada udeleževala romanj in
potovanj. Pridružila se je tudi go-
riškemu društvu upokojencev.
Njena energična in pozitivno na-
ravnana narava je prevzela vsa-
M
kega, ki je prišel z njo v stik. “Če
se smeješ, se bo veliko ljudi sme-
jalo s tabo; če se pa samo jočeš,
se boš jokal sam”, je vedno pra-
vila. Ko ji je zadnja leta opešalo
srce in ni mogla več skrbeti za vrt
in za svoje kokoši, je prevzela
vlogo šefa in rada širokosrčno
delila nasvete in … navodila.
26. maja ji je v 89. letu starosti
srce dokončno odpovedalo v
bolnišnici v Tržiču. Tako se je po-
slovila od otrok Maura in Daria,
od snah Nevie in Ketty in ljublje-
nih vnukov Simona Petra, An-
drejke in Jasne. Zapušča pa še
najmlajšega brata, svakinji in pet
nečakov. K večnemu počitku so
jo položili 6. junija po pogrebu
v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
Družini in svojcem izražamo
iskreno sožalje!
(od 12. junija 2020 do 18. juni-
ja 2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu
s frekvencami za Goriško
97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7,  103.9 Mhz;  za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5
Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00
do 21.00. Spored:
Petek, 12. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia
2.
Sobota, 13. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 14. junija, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 15. junija (v studiu
Katja Volpi): Svet v razcvetu.
Torek, 16. junija (v studiu
Matjaž Pintar) :  Utr inki v
našem prostoru - Glasbena
oddaja z Matjažem.
Sreda, 17. junija (v studiu
Dani lo Čotar) :  Samotni
past ir :  Puščavec,  pt ič
samotar. – Izbor melodij.
Četrtek, 18. junija (v studiu
Andrej Bavcon): Četr tkov
večer z glasbo - Zanimivosti,
obvestila in humor.
Dne 3. junija so spet odprli javnosti prostore Kulturnega centra Lojze
Bratuž v Gorici. Na ogled je bogata dokumentarna razstava ob 60-
letnici Zveze slovenske katoliške prosvete. V kratkem bodo stekle še
nekatere prireditve.
Kultura11. junija 20208
Prešernovo gledališče Kranj / Ob jubilejnem Tednu slovenske drame
Nagrado za mlado dramatičarko
prejme Varja Hrvatin
  ot smo že pisali, v Prešer-
novem gledališču Kranj
gledališke dejavnosti ni
zaustavil niti koronavirus, mar-
sikaj namreč živahno žubori
na spletu. V sklopu zlatega, 50.
Tedna sloven-
ske drame
(TSD), za kate-
rega se še ne ve,
kdaj ga bodo
lahko izvedli,
se dogaja več
zanimivosti,
med drugim
razstava z na-
slovom Dogo-
dek je tu, dogo-
dek imate v
mestu, ki je na
ogled na Gradu
Khislstein. Pre-
gledna razstava
petdesetih let
festivala TSD je
nastajala v so-
delovanju PG Kranj z Goren-
jskim muzejem, Slovenskim
gledališkim inštitutom in Ra-
diem Slovenija – Programom
Ars.
Ob odprtju razstave so pri PG
Kranj odločili tudi razglasiti
prejemnico letošnje nagrade za
mladega dramatika/drama-
tičarko, ki bi sicer morala biti –
tokrat že osmič – z vsemi preo-
stalimi nagradami podeljena
na slovesnem večeru ob koncu
50. Tedna slovenske drame, ki
bi moral biti 6. aprila 2020. A
koronavirus je vse to preprečil!
Strokovna komisija, ki so jo se-
stavljali literarni in gledališki
kritik Matej Bogataj (predsed-
K nik), prevajalec in lektorSrečko Fišer in gledališka terplesna kritičarka Amelia Krai-
gher, je med šestnajstimi pri-
spelimi besedili soglasno
odločila, da nagrado podeli
perspektivni dramatičarki Varji
Hrvatin za besedilo Vse se je
začelo z golažem iz zajčkov.
Uprizoritev te njene stvaritve bi
morala biti na sporedu med
drugimi deli spremljevalnega
programa 50. Tedna slovenske
drame. Načrt je seveda pre-
prečila epidemija covida-19.
Komisija je v obrazložitvi na-
grade zapisala:
“V času, ko je vse tako zelo per-
formativno, da se komaj še kdo
ve, kako je v resnici že pro for-
ma, se najde mlada avtorica, ki
na prvo stran svojega besedila
zapiše: ‘Danes igrata: dramski
pisec in bralec’, in naprej:
’Igrišče: domači teren, strani
dramskega besedila’. Niti doga-
jalni čas se ne meri v urah in
minutah: ‘Trajanje: okoli 30
strani, odvisno od podaljškov’.
Pa smo tam: beseda kot osno-
va, protagonistka, mera. No,
ljubitelji staroveške
literarne dramati-
ke se le ne radujmo
prezgodaj: zadeva
gre malo, kako bi
rekli, vovinek; a če
že ni poti nazaj, je
razveseljivo, da se
sluti vsaj steza na-
prej. Igra, po kateri
dramski pisec, tj.
avtorica, vodi bral-
ca, ni igra v pome-
nu odrskega poo-
sebljanja; je ra-
zumska, kombina-
torna igra, nemalo
podobna tisti, ki je
ugajala piscem v
času, ko je bil po-
stmodernizem tako mlad, da je
prehiteval črke svojega imena,
in temu primerno vitalen; uga-
jala je kakemu Cortazarju, Pe-
recu, Calvinu. A časi so drugi,
malce je le drugače: bralec naj
bi bil sostorilec pri pripovedi,
ki je deklarativno avtobiograf-
ska, izkustvena, prvoosebna,
jaz-drama, tako rekoč po defi-
niciji material za prej omenje-
no formo, medtem ko za
dramsko besedilo ni najboljše
izhodišče. Sostorilec, pajdaš pri
pripovedovanju zgodbe, ki se
je že zgodila, in sicer dramske-
mu piscu osebno? Cepič racio-
nalne distance podeli opisu iz-
kustva, ki ni nikoli več kot pol
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (115)
Primorski spomini na brate
Plečnik (3)
Otroci so škofu Antonu Vovku, ki je posvetil
obnovljeno cerkev, deklamirali naslednje, povsem
pomenljive besede: “Treba b’lo je mnogo truda, /
dela, žuljev naših rok. / Kaj med tem smo vse
prestali, / to ve sam dobri Bog. / Vse pretkano je
s trpljenjem, / v vsakem kamnu srčna kri; / v
tramih, strehi znoj in žulji, / delo dolgih, težkih dni”.
Kot rečeno, so se že pred gradnjo pojavile velike
težave, saj je povojna oblast na vse kriplje skušala
preprečiti obnovo cerkve, ki so jo nacisti požgali.
Najprej so le zamujali z izdajo gradbenega
dovoljenja, kar je na koncu bilo rešeno s
posredovanjem samega Plečnika, a prave težave
so se pojavile z zbiranjem materiala in s
prostovoljnim delom, ki ga je oblast na razne
načine skušala omejiti ali prepovedati, čeprav so
ljudje sproti dokazovali, da so to pridobili z lastnim
trudom, in se niso vdali. Celo žganje apna so jim
očitali kot nekaj spornega, a domačini so oblastem
odvrnili: “S svojim apnom lahko naredimo, kar
hočemo” (vir: Andrej Praznik, druzina. si). Po obnovi
so oblasti celo zahtevale davek na prostovoljne
prispevke in župnika obsodile na zaporno kazen
(ki so jo potem preklicali) in ga oglobile (globo je
plačal z dediščino pokojne tete, vir: Karla Kofol).
Arhitekt prof. Jože Plečnik je po prvi svetovni vojni
zelo obžaloval, da je naša domovina izgubila tako
velik del svojega ozemlja na zahodu. Zanj so bili
Kras, Goriška in Trst najlepši del Slovenije (vir: arh.
Vinko Lenarčič). Teološki referent prof. Jožeta
Plečnika pri načrtovanju in gradnji sakralnih
prostorov je bil njegov starejši brat Andrej Plečnik,
duhovnik, kasneje pa tudi nečak Karel Matkovič,
prav tako duhovnik. Mlajšemu bratu, ki je zgradil
več cerkva in se ukvarjal tudi z liturgičnimi
predmeti, je Andrej bil mentor in vzornik. Nekoč je
Jože celo izjavil: “Če sem kaj in kar sem, je njegova
zasluga” (vir: Ksenija Hočevar, druzina. si). Mag.
Anton Berčan v članku za revijo Družina navaja
pismo, ki ga je arhitekt pisal bratu duhovniku, in
priča o gledanju človeka, ki je res izhajal iz liberalne
družine, hkrati je pa bil tudi globoko veren: “Kadar
pa Boga v rokah držiš, prosim Te – reci Mu, da
sem grešnik – reci Mu, da ga ljubim – reci Mu, da
ne maram denarja – reci Mu, da ne lažem – no
On to ve – da naj moji želji življenje da: fantazijo –
moč in ponižnost naj vsadi v me, da bodo moja
dela v čast Njegovo. Kakršna dela mi hoče dati –
boljša naj vedno bodo v čast Njegovo /…/” Znan
je Plečnikov socialni čut, saj je bratu Andreju pisal
tudi: “Jaz sem celi socialni demokrat - nisem v
nobeni zvezi, ne berem socialnih listov - vendar
vem, da čutim kakor soci …”. Brata sta bila zelo
navezana drug na drugega in sta skupaj tudi
precej potovala. Andrejeva janzenistična miselnost
je bila nedvomno eden glavnih razlogov, zaradi
katerega so bili njegovi odnosi z dijaki, z ljubljansko
duhovščino in celo z ljubljanskim škofom Jegličem
zelo napeti. Damjan Prelovšek v članku Plečnikov
prizidek k bratovi hiši v Trnovem (Acta Historiae
artis slovenica 23/1 - 2018) nam pove, da je bil
Andrej Plečnik kazensko premeščen v Idrijo in
Kočevje. Tudi preučevalec Plečnikovega opusa
Andrej Hrausky je ugotovil, da je slavni arhitekt
zameril škofu degradacijo brata, ki je bila po
njegovem mnenju krivična. Obojestranska zamera
je šla tako daleč, da je škof celo ustavil gradnjo
Plečnikove cerkve sv. Frančiška v Šiški, ker naj bi
bila preveč poganska.
Arhitektu prof. Jožetu Plečniku, ki je zgradil več cerkva in se
ukvarjal tudi z liturgičnimi predmeti, je bil starejši brat Andrej
mentor in vzornik. Na sliki: t. i. “Andrejev kelih”, ki ga je Jože
Plečnik leta 1913 oblikoval in izdelal za brata duhovnika.
Družina Plečnik leta 1889. Z leve proti desni stojijo bratje Jože,
Andrej in Janez ter sestra Marija, sedita pa mati Helena in oče
Andrej.
Z dovoljenjem administratorja dr. Mihaela Toroša je cerkev
19. oktobra 1958 posvetil pranečak pesnika Franceta
Prešerna, ljubljanski mučeniški škof, Božji služabnik in veliki
Slovenec Anton Vovk (1900-1963), “najslavnejši škof v
zgodovini ljubljanske škofije” po besedah arh. Plečnika, znan
tudi po tem, da so ga leta 1952 z ideologijo zaslepljeni rojaki
polili z bencinom in zažgali (vir slike: nadskofija-ljubljana. si).
Portret arhitekta prof. Jožeta Plečnika
Kip prof. Jožeta Plečnika v Narodni in univerzitetni
knjižnici v Ljubljani
Dimitri Tabaj
Nekdanja odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije
V večnost je odšla 
Vera Celcer
  o težki bolezni je v pone-
deljek, 1. junija, umrla
nekdanja odgovorna
urednica in namestnica direk-
torja Slovenske tiskovne agen-
cije (STA) Vera Celcer. Velik del
poklicne poti
je prehodila
prav na na-
cionalni ti-
skovni agen-
ciji, kjer se je
zaposlila ta-
koj po njeni
ustanovitvi v
času osamo-
svajanja Slo-
venije.
Sprva je dela-
la kot novi-
narka, preva-
jalka in
dežurna
urednica, le-
ta 1995 pa je postala pomočni-
ca direktorja. Odgovorna ured-
nica STA je bila v letih od 1999
do 2001, kot vršilka dolžnosti
pa še od oktobra 2005 do fe-
bruarja 2006. Nato se je vrnila
v upravni del agencije, kjer je
bila namestnica direktorja, pri-
stojna za marketing.
P V času, ko je Vera Celcer vodilauredništvo STA, je agencija do-končno spremenila organizaci-
jo dela z enotnega deska na sa-
mostojna uredništva. STA je v
tem obdobju med drugim
uspešno pokrila obisk ame-
riškega predsednika Billa Clin-
tona in drugi obisk papeža Ja-
neza Pavla II. v Sloveniji.
Vera Celcer se je rodila leta
1949 v Ljubljani. Na Filozofski
fakulteti v Ljubljani je diplomi-
rala iz italijanščine in fran-
coščine. Pred prihodom na STA
je bila zaposlena na ministrstvu
za informiranje.
Gornje skope vrstice o pleme-
niti Veri Celcer je objavila STA,
sam bi pa dodal še to, da je Vero
odlikovalo več dobrih lastnosti,
od tega, da je bila mar-
ljiva, tiha, zelo delov-
na, do tega, da je imela
posluh za vse nas, Slo-
vence, ki živimo v za-
mejstvu in po svetu.
Prav tako je imela po-
sluh za vse tiste, ki
smo kristjani, nevsilji-
vo, a odločno je tudi
sama dosegla, da je
STA postala taka agen-
cija, ki ni izključevala
nikogar. Do našega
prostora je imela pose-
ben odnos; ko se je
upokojila, je večkrat
vodila izlete upokoje-
nih slovenskih novinarjev naj-
prej v naše kraje: na Goriško,
Tržaško, v Oglej, v Benečijo in
šele nato v tujino.
Naj ji bo slovenska zemlja lah-
ka, Večni naj ji poplača za vse
dobro, ki ga je naredila, in naj
ji sveti večna Luč!
JUP
koraka od solipsizma (in iz-
mučenega opazovalca), iskro
besednega življenja, ki je – glej
– zanimivo. Poudarek se od lu-
dističnega elementa premakne
v psihološko analitičnega; jaz
se razsredišči, postane dialek-
tičen, v sebi izkaže željo biti
drug, kakor bi govoril: ’Hočem
biti, kot me hočeš ti’. Ampak
seveda za to, da je zanimivo, ni
dovolj (nikoli ni) prava ideja ali
koncept: najmanj tako po-
membna je veščina ubeseden-
ja, ritmika, kontrapunkt seg-
mentov, pulziranje besede,
stavka, pasusa, premolka. Do-
sežek, ki ga ponuja besedilo, je
izstopajoč. Resda ima prav tu,
v formulaciji – tudi čisto teh-
nično jezikovni – ta pisava še
rezerve; zato pa je mlada.
Nagrajenki iskreno čestitamo”!
Monolog nagrajene avtorice
Varje Hrvatin z naslovom Kako
se že reče tej črtici, ki ti utripa
v wordu? Si lahko vsakdo ogle-
da na spletu v ponudbi Mono-
logi s kavča.
IK
Kultura 11. junija 2020 9
V sredo, 10. junija, so v Fotogaleriji STOLP v Mariboru odprli razstavo
fotografij Goričana Marka Vogriča. Po poklicu je elektronski inženir,
v svet fotografije ga je vpeljal oče Zdenko. V 80. letih se je včlanil v
Fotoklub Skupina75, s katerim še aktivno sodeluje. Pretežno ustvarja
v črnobeli analogni tehniki s camero obscuro (pinhole camera), s
katero najpogosteje snema iz zanj značilne “mišje perspektive”.
Tako je zapisal o razstavi Stolne priče fotografski izvedenec Robi
Jakomin: “V vsakdanjem življenju se srečujemo s fotografijami in
smo močno odvisni od njih, saj nam posredujejo številne informacije
in čustva. Brez njih v sodobni družbi sploh ne bi mogli govoriti o
komunikaciji.
Danes smo tako preplavljeni z vojnimi in krutimi fotografijami, z
vsakodnevnim nasiljem in trpljenjem, s tem pa izgubljamo
sposobnost odzivanja. Dela Marka Vogriča sicer ne spadajo v
kontekst vojne ali dokumentarne fotografije, čeprav so tesno
povezana z dogajanjem prve svetovne vojne. So torej sad procesa,
ki zaobjema avtorjevo ustvarjanje, raziskovanje in intelektualno
poglobitev. Fotografije širijo aromo krajev in spominov, dišijo kot dež.
Delujejo kot stare podobe s črno-belimi sencami, ki predstavljajo
prostor in dogajanja včeraj, danes in jutri. Vogrič, umetnik, ki išče in
ustvari podobe ter nam razlaga stvarnost skozi prizmo osebne
resničnosti. Vogričeve fotografije so proizvod umetnika, so predmet,
ki ga je naredil človek s pomočjo posebnega aparata oz. s posebnim
postopkom ustvarjanja in omogočajo vzpostavitev čustvene povezave
med fotografom, fotografijami in obiskovalcem”.
Razstava bo na ogled do 11. julija 2020.
Razstava fotografij Marka Vogriča
STOLETNE PRIČE
V sodelovanju s SLORI-jem je pri založbi Aracne editrice izšla nova publikacija
Znanstvena monografija 
o slovenskem jeziku v Italiji
  letošnjem februarju je
pri rimski založbi Arac-
ne izšla znanstvena
monografija z naslovom Da
sistema a simbolo. La lingua
slovena in Italia tra linguisti-
ca, sociologia e psicologia
(Od sistema do simbola. Slo-
venski jezik v Italiji med jezi-
koslovjem, sociologijo in psi-
hologijo) . Delo ponuja širok
pregled vsebin, ki so predmet
jezikoslovnih, sociolingvi-
stičnih in psiholingvističnih
raziskav manjšinskega jezika.
Avtorice Matejka Grgič, Ma-
rianna Kosic, Susanna Pertot
izhajajo iz raziskav o sloven-
skem jeziku v Italiji, pri
čemer obravnavajo predvsem
teme, ki so skupne mnogim
čezmejnim manjšinskim jezi-
kom.
Vse tri avtorice izhajajo iz slo-
venske skupnosti v Italiji oz.
so z njo povezane.
Matejka Grgič je zaposlena na
Slovenskem raziskovalnem
V
inštitutu (SLORI) v Trstu,
Znanstvenoraziskovalnem
središču (ZRS) v Kopru in na
Oddelku za prevajalstvo Filo-
zofske fakultete Univerze v
Ljubljani. V knjigi obravnava
pojave jezikovnega stikanja
med manjšinskim in večin-
skim jezikom, pa tudi nekate-
re prakse (samo) izključevan-
ja govorcev, ki lahko privede-
jo do pešanja manjšinskega
jezika.
Marianna Kosic je psiholo-
ginja, doktorica znanosti na
področju čezmejnih politik,
trenerka učenja človekovih in
manjšinskih pravic. Sodeluje
z mednarodnimi raziskoval-
nimi skupinami in redno ob-
javlja v znanstvenih revijah.
V svojem poglavju razmišlja
o pomenu identitete v dobi
globalizacije, pri tem pa
upošteva dejavnike, ki najbolj
vplivajo na identitetne opcije
in izbire različnih generacij.
Susanna Pertot je psihologin-
ja in psihoterapevtka, docen-
tka za področje psiholingvi-
stike na Univerzi na Primor-
skem v Kopru. Je avtorica šte-
vilnih znanstvenih in poljud-
nih publikacij. V knjigi sta
objavljeni dve njeni poglavji;
v prvem obravnava usvajanje
več jezikov v otroštvu in pred-
nosti, ki iz tega izhajajo, v
drugem pa psiho dvojezične-
ga govorca, ki z rabo različnih
jezikov razčlenjuje svoja
čustva in izkustva, jih razu-
me, sporoča in prepoznava
pri sogovorcih.
Predgovor je napisala Fabiana
Fusco, redna profesorica za
področje jezikoslovja na Uni-
verzi v Vidmu.
Monografija je izšla pri za-
ložbi Aracne Editrice v sode-
lovanju s Slovenskim razisko-
valnim inštitutom. Izid je so-
financiral Urad Vlade Repu-
blike Slovenije za Slovence v
zamejstvu in po svetu.
Nakup knjige je mogoč na
spletni strani založbe:
http: //www. aracneeditrice.
it/aracneweb/index.
php/pubblicazione. html?
item=9788825530247
Podrobnejši opis knjige lahko
dobite na spletni strani: http:
//www. slori. org/categoria-
pubblicazione/knjige/
Za dodatna pojasnila:
info@slori. org.
Slovensko narodno gledališče spet odpira svoja vrata
Dne 18. junija nova
premiera
  lovensko narodno gleda-
lišče (SNG) Nova Gorica je
svoje duri zaprlo 12. marca,
ko so ukrepi slovenske vlade v bo-
ju za zajezitev širjenja epidemije
koronavirusa covid-19 zaustavili
vse javno življenje v Sloveniji. Ta-
krat se je dejavnost novogoriškega
gledališča preselila na splet. Po 31.
maju, ko je slovenska vlada pre-
klicala epidemijo, je SNG Nova
Gorica po 80 dneh spet odprlo
svoja vrata v tej, po sili razmer,
okrnjeni sezoni. Vodstvo gleda-
lišča si prizadeva, da bi do konca
sezone uresničili čim več načrto-
vanih predstav.
Po tem dolgem obdobju zatišja,
ko se je vse dogajalo le na spletu,
je vodstvo novogoriškega gleda-
lišča imelo prvo tiskovno konfe-
renco 3. junija. Na njej je direkto-
rica Maja Jerman Bratec med dru-
gim napovedala, da bo v gleda-
lišču v ponedeljek, 8. junija, prva
na sporedu, in sicer na malem
odru, plesna predstava z naslo-
vom Ponedeljek ob osmih. Do
konca letošnje sezone, ki jo je tako
nepričakovano prekinila epidemi-
ja, bodo uprizorili še delo Jakiš in
Pupče izraelskega avtorja Hanoha
Levia. Premierno bo zaživela 18.
junija, in to bo njena prva sloven-
ska uprizoritev. Kot je pojasnila na
novinarski konferenci Maja Jer-
man Bratec, je bila premiera
načrtovana 9. aprila, a preprečila
jo je razglasitev epidemije.
Vaje za to predstavo potekajo že
dva tedna pod vodstvom izrael-
skega režiserja Yonatana Esterki-
S na. O delu so povedali, da jemračna komedija. Ob njej igralcivadijo tudi za druge uprizoritve,
ki pa jih ne bodo mogli premier-
no odigrati v tem spomladan-
skem času. Premiero bodo zato
doživele šele v jeseni. Direktorica
gledališča je povedala tudi, da so
abonentom dolžni 25 predstav,
tako za odrasle kot za otroke. Zdi
se, da bodo večino teh lahko odi-
grali do konca sezone, ki jo bodo
podaljšali do sredine julija. Vse
predstave, ki jih ne bodo mogli
ponuditi v tem času, bodo na spo-
redu konec avgusta in v začetku
septembra. Nekaj svojih predstav
bodo gledalcem ponudili v po-
gled kar na prostem. Letošnja ne-
navadna sezona se bo končala 17.
julija, ko bodo gledališče zaprli za
letni dopust. Ta bo letos krajši, saj
bodo spet začeli delati 17. avgusta.
Kot so obrazložili na tiskovni kon-
ferenci, v gledališču so bili dejavni
tudi v času epidemije, ker niso ho-
teli, da bi se prekinila vez z gledal-
ci. Igralci so najmlajšim pripravili
niz pravljic, ki so jih posneli in
predvajali po spletu. Po spletu in
družbenih omrežjih so se nadal-
jevale tudi vaje za dve koproduk-
cijski predstavi, ki bosta na spore-
du jeseni.
V SNG Nova Gorica upajo, da jim
bo finančno priskočila na pomoč
država, ker so ostali skoraj tri me-
sece brez kakršnihkoli prihodkov.
Menijo, da bi bilo to za to po-
membno kulturno ustanovo na
Primorskem lahko tudi usodno.
IK
In memoriam
Tomaž Bizajl
  ne 14. maja 2020 se je v
Kopru za zmeraj poslo-
vil od nas Tomaž Bizajl,
profesor na koprskem oddelku
Višje šole za predmet sociologija
(Pedagoške akademije v Ljublja-
ni), politik, urednik in publicist.
Rodil se je na Bregu pri Žirovnici
21. 12. 1934 v primorski delavski
družini, ki se je zaradi težkih
življenjskih razmer izselila iz vasi
Grant v Baški grapi na Goren-
jsko, v takratno kraljevino Jugo-
slavijo. Med vojno pa se je
družina, ob ponemčevanju Go-
renjske, vrnila v Baško grapo. V
njej je Tomaž
kot otrok
doživel naj-
prej vso tragi-
ko vojnega
spopada in
potem velik
zanos, ki ga je
prinesel 1.
maj 1945, ko
je po vasi za-
donela bese-
da “svoboda”.
V Tolminu je
leta 1954
končal učiteljišče in tam spoznal
bodočo soprogo Štefko, ki mu je
potem postala neločljiva družica
v življenju in mu rodila hčerko
Milojko in sina Tomaža. Že v
otroštvu in rani mladosti je po-
srkal vase ideale o svobodi in so-
cialni pravičnosti in se zgodaj z
zanosom udeleževal akcij delov-
nih brigad, s posebnim poudar-
kom na izgradnji Nove Gorice,
za katero je izgorevala vsa Pri-
morska. Vera v boljši novi svet
ga je že kot mladostnika pripel-
jala v prve spore najprej z ožjim
okoljem, v šoli in dijaškem do-
mu, in tudi že s širšim, ko je npr.
oporečniški nastop Milovana
Djilasa začel buditi v njem prve
dvome o idealizirani podobi, ki
si jo je ustvaril o novi družbi.
Svojo delovno kariero je Bizajl
začel kot vzgojitelj v dijaškem
domu v Cerknem, nadaljeval s
poučevanjem na dvooddelčni
osnovni šoli v Godoviču, sep-
tembra 1959 prevzel mesto refe-
renta za šolstvo in kulturo na
občini Idrija in leta 1963 končal
prvo stopnjo oddelka za socio-
logijo Filozofske fakultete v Lju-
bljani. Vmes je odslužil vojsko v
šoli za rezervne oficirje v Saraje-
vu, ki ga je s svojo, mestoma tudi
brezdušno disciplino odbijala. S
prevzemom mesta sekretarja
ZKS v Idriji in zatem v Kopru, ko
je hkrati končal drugo stopnjo
študija sociologije, je za daljše
obdobje prešel v politiko in to
sredi velikega plesa, ki ga je v 60.
letih sprožil spopad med zago-
vorniki dialoško sproščene in
strpne samoupravne družbe,
večje avtonomije republik, uva-
janja tržnih zakonitosti in ra-
zličnih oblik lastnine, ki jih je
poosebljal Kavčič, ter zagovorni-
ki centralizma in z močno ZK di-
sciplinirane ter prek represivnih
organov tudi ustrahovane
družbe, ki jih je predstavljal
Aleksander Ranković, tedaj za Ti-
tom drugi najmočnejši človek v
jugoslovanski državi. Bizajl se je
pridružil Kavčičevemu gibanju
ter leta 1972 sprejel ponujeno
mesto člana Izvršnega sveta, od-
govornega za prosveto in kultu-
ro, najprej v Kavčičevi vladi in
po padcu Kavčiča še v Mari-
ničevi. Vendar je po tem spopa-
du postajalo politično delo du-
hamorno in utrujajoče, zato je
Bizajl izstopil iz Mariničeve vla-
de, se rešil stresnega stanja, a si
hkrati s tem in svojo podporo
Kavčiču nakopal zamere poli-
D tičnih vrhov.Po izstopu iz Izvršnega sveta jeleta 1974 prevzel mesto direktor-
ja Primorskih novic ter v svojem
poldrugem mandatu pripeljal
časopis od enkrattedenskega na
trikrattdensko izhajanje in se po
tihem že začel spogledovati z
dnevnikom. V času političnega
delovanja v Kopru je sodeloval
tudi pri ustanovitvi revije Obala,
ki je kasneje z združitvijo z go-
riško revijo Srečanja in Idrijskimi
razgledi prerasla v Primorska
srečanja. To obdobje je Bizajl
doživel kot enega boljših v svoji
karieri, a so ga
napori v zvezi s
krpanjem fi-
nančnih sred-
stev za potrebe
časopisa začeli
utrujati; leta
1980 se je zapo-
slil kot peda-
goški svetovalec
za družboslovje
na koprski enoti
Zavoda za šol-
stvo. To je bilo v
letu Titove
smrti, ko so počasi začeli bruhati
na dan nakopičeni gospodarski
in politični problemi (30-odstot-
na inflacija, vrtoglavo naraščan-
je cen, padec standarda, rast zu-
nanjih dolgov, nedorečeni me-
detnični odnosi, napetosti med
republikami, pojav velikosrbstva
idr.), kar je vse kasneje eskaliralo
v razpad družbenoekonomske-
ga sistema in same jugoslovan-
ske države. Bizajl se je leta 1991
upokojil in ta krvavi ples opazo-
val iz svoje mirne oaze na Korti-
ni pri Kopru, kjer si je zase in
svojo družino ustvaril košček ra-
ja, odmaknjenega od hrupa in
norosti sveta. Poskusil se je na
lokalni ravni ponovno nepo-
klicno vključiti v politiko, bil iz-
voljen v svet MO Koper na listi
LDS, bil krajše obdobje tudi ne-
poklicni župan, a je tudi v no-
vem okolju LDS, pijanem od
zmagoslavja, naletel na toliko
nerazumevanja, primitivnosti in
prerivanja ob koritu, da se mu je
sodelovanje uprlo in je ponovno
stopil z voza. Ostala sta mu samo
še osebno življenje in civilna
družba, kjer je več let sodeloval
najprej v Kulturnem klubu Istra
Koper in v Mnenjskem gibanju
za Slovensko Istro ter kasneje v
Kulturnem klubu Koper.
Vso to pot, od mladosti do izsto-
pa iz politike, je opisal v svoji
knjigi Čas velikih pričakovanj –
Moja pot,  (Samozaložba, Koper
2009). Pisec spremne besede v
knjigi in Bizajlov tovariš Franci
Šali je dejal, da se je ta generacija
pognala v vrtinec življenja v ve-
ri, “da je naša zmaga tu, da je
naša in večna”. A je potem v zre-
lih letih previharila burne ter
protislovij polne čase zadnjega
pol stoletja in pred svojimi osu-
plimi očmi nemočna in priza-
deta opazovala, kako se mnoge
njene sanje sesuvajo. Sam avtor
pa je v uvodu knjige na jesen
življenja razmišljal, kako je vsak
človek, s svojimi dosežki in po-
razi vred, nekaj enkratnega, ne-
ponovljivega in so zato njegova
hotenja, cilji in dejanja, ne glede
na njegovo politično, ideološko
ali versko prepričanje, svoje-
vrsten prispevek k duhovni za-
kladnici družbe, pa da sleherna
generacija nosi v sebi svoje
značilnosti, posebnosti, radosti,
travme ter svoje zmage in pora-
ze. Menil je, da je tako bilo, od-
kar svet stoji, in tako bo, očitno,
tudi ostalo.
Milan Gregorič
FOTO Andraž Gombač
Sodelavki Vladki Tucovič Sturman
ob izgubi dragega očeta
MILANA
izrekamo iskreno in občuteno sožalje 
vsi pri 
NOVEM GLASU
V celotnem slovenskem jezikovnem prostoru še naprej raste zanimanje
in povpraševanje po prvem romanu o požiga Narodnega doma v Trstu
Črnem obroču. Številnim člankom in intervjujem se pridružujejo tudi
predstavitve v živo. Med temi izpostavljamo dve v neposredni časovni
bližini. V ponedeljek, 15. junija, ob 18. uri, bo v amfiteatru Kosovelovega
doma (v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani) sežanska
predstavitev Čukovega romana. Prirejajo jo številne organizacije in
sežanska Občina, na njej pa bodo sodelovali avtor Marij Čuk, časnikar
Martin Brecelj, urednica založbe Mladika Nadia Roncelli in gojenci
sežanske glasbene šole.
V sredo, 17. junija, ob 20. uri, pa bodo roman Marija Čuka predstavili v
Ljubljani, in sicer v prestižni Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Gre
za velik dogodek in enega redkih (zaradi covida-19) v programu tega
vseslovenskega kulturnega in kongresnega središča. O romanu Črni
obroč bodo spregovorili prvi predsednik vlade samostojne Slovenije
Lojze Peterle, član mešane italijansko-slovenske kulturno-zgodovinske
komisije Boris M. Gombač in avtor, moderirala bo Nadia Roncelli.
Predstavitvi romana Marija Čuka
Tržaška11. junija 202010
Veleposlanik Tomaž Kunstelj v Trstu
O meji, Narodnem domu in odnosih
med Italijo in Slovenijo
  eleposlanik Republike
Slovenije v Rimu To-
maž Kunstelj je bil v
četrtek, 4. junija, na obisku v
Trstu. Sestal se je s prefektom
Valeriom Valentijem, pred-
sednikom FJK Massimilia-
nom Fedrigo in z županom
Robertom Dipiazzo. Prevla-
dala je tematika o meji, govor
pa je bil tudi o slovenski na-
rodni skupnosti v Italiji in
vrnitvi Narodnega doma v
Trstu. Veleposlanik Tomaž
Kunstelj je pozitivno ocenil
vse tri sestanke z italijanski-
V mi političnimi predstavnikiin pojasnil, da si bodisi Slo-venija kot Italija želita čim
prej odpreti mejo, pozorno
pa je treba monitorirati števi-
lo okužb, saj je virus še priso-
ten med nami. To je delo pri-
stojnih ustanov, ki kontroli-
rajo podatke okužb in so v
stalnem stiku z državnima
oblastema. Veleposlanik je
povedal, da obstaja več
možnosti o tem, kako bi se
meje ponovno odprle in ka-
ko bi potekalo premikanje
med FJK in Slovenijo, ter do-
dal, da se bo v naslednjih
dneh zvrstilo več srečanj na
diplomatski sceni med Slove-
nijo in Italijo, zato bomo
kmalu dočakali pozitiven
razplet glede prostega preho-
da državne meje med država-
ma.
V četrtek je za javnost objavil
tiskovno sporočilo srečanja
tudi guverner Massimiliano
Fedriga. Tudi deželni pred-
sednik ocenjuje, da je bil
obisk veleposlanika zelo po-
zitiven. Guverner si prizade-
va za takojšnje odprtje meje
  Občinski svetnik SSk Igor
Gabrovec o izobešanju slovenske zastave
Županja naj spoštuje
določila občinskega
statuta!
DEVIN-NABREŽINA 
   e gre za jalove
polemike in tu-
di ne za brez-
predmetno rovarjenje”, piše
Igor Gabrovec, občinski
svetnik SSk, izvoljen na listi
Skupaj-Insieme, v odgovor
na odziv županje Daniele
Palotta v zvezi z odsotnostjo
slovenske zastave na pročel-
ju nabrežinskega županstva
ob praznovanju 2. junija.
Slovenska zastava, piše Ga-
brovec, je tista, ki jo že četrt
stoletja sicer le občasno izo-
bešamo na pročelje občin-
ske hiše in visi ob vhodu
vseh vrtcev in šol s sloven-
skim učnim jezikom. Gre za
zastavo, v kateri se do novih
izbir ta trenutek prepoznava
avtohtona in zaščitena
manjšinska skupnost dežele
FJK. Isto velja za italijansko
trobojnico, ki je za italijan-
sko manjšino v Sloveniji in
na Hrvaškem priznan sim-
bol prav tako avtohtone na-
rodne skupnosti. “Ko bi bili
tamkajšnji Italijani pri-
krajšani za to pravico, bi se
jaz prvi zgražal in uprl. Do-
dajanje simbolov bližnjega
“N je znak sprejemanja,vključevanja, priznavanja insožitja. V našem primeru
gre tudi za dolžnost spošto-
vanja občinskega statuta, ki
sloni na zaščitni zakonodaji,
na mednarodnih dogovorih
in na sami ustavi. Mimogre-
de se županja tudi povsem
napačno sklicuje na pravila,
ki urejajo izobešanje zastav
tujih držav. Slovenska zasta-
va v tem primeru ni zastava
neke tuje nacije, temveč je
razpoznaven in priznan pra-
por skupnosti, ki sooblikuje
občinsko stvarnost. Županjo
bi rad spomnil, da predsta-
vlja vse občane. Tudi mene.
Zato sem ji tudi tokrat pri-
jazno in prijateljsko pripo-
ročil, da na dan praznovanja
rojstva Republike Italije brez
oklevanja izobesi ob itali-
janski in evropski tudi slo-
vensko zastavo. Mislim, da
ni šlo za jalovo polemiko.
Moj molk pa bi bil neopra-
vičljiv. Z molkom bi se tudi
izneveril vlogi in mandatu
občinskega svetnika”, za-
trjuje Gabrovec v svojem
sporočilu.
ne le zaradi pomena, ki ga
ima le-ta pri gospodarskih in
turističnih dejavnostih, am-
pak tudi za ponovni zagon
življenja in sobivanja dveh
skupnosti na tem območju.
Slovenski veleposlanik je de-
jal, da so tudi glede Narodne-
ga doma vsi italijanski sogo-
vorniki istega mnenja in da
je vrnitev tega slovenskega
hrama ob pomembni okrogli
obletnici konec dolge zgodo-
vinske zgodbe in začetek še
bolj plodnega sodelovanja in
sobivanja med dvema skup-
nostima.
Za izjavo smo prosili tudi ge-
neralnega konzula RS Vojka
Volka, ki je ves čas spremljal
veleposlanika. Povedal nam
je, da sta z veleposlanikom
zelo zadovoljna, saj sta ugo-
tovila, da je koronavirus, kot
vsako zlo, prinesel tudi nekaj
dobrega, in to je zavedanje,
da meje med Italijo in Slove-
nijo res ni več. Življenje za-
prte meje ne more več prene-
sti in tega se dobro zavedata
obe državi. 13. julij in vrnitev
Narodnega doma bosta zato
samo potrditev dejstva, da si
državi želita in prizadevata za
skupno ter boljše naslednje
stoletje.
MČ
Foto MČ
  Z mislijo na skorajšnje snidenje 
“Obračun” prisotnosti našega gledališča na
spletu v času koronavirusa
SSG TRST 
  o zrahljanju strogih ukre-
pov, ki jih je italijanska,
Contejeva vlada uvedla za
preprečevanje širitve epidemije
koronavirusa, zaradi katerega je
zbolelo veliko število ljudi, predv-
sem v nekaterih deželah severne
in srednje Italije, kjer je bilo tudi,
žal, veliko število smrtnih žrtev,
zlasti med starejšimi, življenje po-
stopoma prehaja v vsakdanjost.
Marsikdo sicer zatrjuje, da ta ne
bo več taka, kakršna je bila pred
izbruhom te strašljive, nalezljive
bolezni. A upanje umre zadnje!
Spes ultima dea, so pravili modri
Latinci. Zato si tudi sami želimo,
da bi se čim prej vse umirilo in da
bi nam ta bridka preizkušnja pri-
nesla kanček več modrosti in člo-
večnosti. Pri tem seveda upamo,
da bodo polagoma zaživele tudi
kulturne prireditve, ki so pred tem
neverjetnim časom, ki nas je vse
presenetil in našel popolnoma ne-
pripravljene, živahno žuborele v
naši narodni skupnosti. Med te
spadajo tudi gledališke predstave,
po katerih se še posebno toži
častilcem modrice Talije. Kot
večina gledališč se je tudi Sloven-
sko stalno gledališče Trst v času
razsajanja epidemije preselilo na
spletna družbena omrežja in po
njih predvajalo zlasti ob koncu
tedna, v sodelovanju z nekaterimi
italijanskimi gledališči, raznolike
predstave. Gledalci so tako lahko
kar doma podoživljali marsikatero
že videno predstavo ali si ogledali
tiste, ki jih v gledališču niso videli.
To je bila zelo hvalevredna zami-
sel našega SSG. In v tem izrednem
času je, kot ugotavljajo v SSG, ime-
lo izreden pomen arhivsko gradi-
vo, ki je postalo še bolj dragoceno
kot sicer. Prav na tej osnovi je naše
gledališče lahko uresničilo nekaj
samostojnih zamisli in dve novi
P sodelovanji. Platforma severnov-zhodnih gledališč Sezona nakavču je združila štiri sorodne
ustanove na italijanskem ozemlju:
ob SSG Stalno gledališče iz Veneta,
Stalno gledališče iz Bocna in Stal-
no gledališče Furlanije Julijske kra-
jine. V aprilu so se začeli konci ted-
na pred računalniškimi zasloni v
družbi navedenih gledališč. Vsako
izmed njih je ponudilo eno izmed
svojih predstav. Predzadnji konec
tedna na zaslonih je bil ob koncu
maja. Gledalcem je ponudil pred-
stavo gledališča iz Bocna, Europa
Cabaret, mednarodno koproduk-
cijo s štiriročno režijo Serene Sini-
gaglia in Carlosa Martina. Na Fa-
cebooku in Youtubu sodelujočih
gledališč so si gledalci ogledali
prvi del predstave z večjezično
igralsko zasedbo. Naslov tega dela
je Evropa na Marsu, podpisal ga je
Roberto Cavosi. Stalno gledališče
iz Veneta je predstavilo novost, ki
je nastala prav v času karantene
pod naslovom Shylockova hči. Po
Shakespearju (Beneški trgovec) jo
je napisal in režiral Giuseppe Emi-
liani, ki si predstavlja srečanje med
avtorjem in likom v Benetkah.
Predstava je nastala na daljavo:
režiser je bil v Benetkah, igralka v
Trevisu, scenograf v Vidmu, gla-
sbenik v Bruslju. Izvedba je vir-
tualna in hkrati realna, “pravi dia-
log med tradicionalnim gleda-
liščem in digitalnimi sredstvi”.
V nedeljo, 31. maja, je SSG postre-
glo s srhljivko Pes, noč in nož Ma-
riusa von Mayenburga. Delo v pre-
vodu Štefana Vevarja je doživelo
prvo uprizoritev v Italiji prav v
SSG, in sicer 15. januarja 2016.
Drama je zgodba Gospoda M, ki
se znajde v nekem drugem svetu,
v praznem mestu, kjer psi grozeče
lajajo, prebivalci so lačni in obo-
roženi ter vznemirljivo podobni
drug drugemu. Sosledje dogod-
kov je podobno nočni mori,
“montaža” predstave pa filmska,
v režiji Matjaža Fariča. Predstava je
napisana za tri igralce. V SSG so jo
izvajali Tadej Pišek, Vladimir Jurc
in Tina Gunzek, ki sta odigrala
vsak po pet vlog. Stalno gledališče
FJK pa je predvajalo dramo Hedda
Gabler Henrika Ibsena, v režiji An-
tonia Calende. Naslovno vlogo
igra Manuela Mandracchia.
Slovensko stalno gledališče se je
pojavilo na spletu desetkrat, dva-
krat izven nedeljskih objav, ob po-
sebnih priložnostih (s predstavo
Juda na veliki petek in s komedijo
Kako postati Slovenci 1. maja).
Predstave platforme so bile
opremljene z italijanskimi podna-
pisi. Gledanost je nihala glede na
rahljanje vladnih ukrepov o večji
ali manjši možnosti premikanja.
Največ ogledov
so zabeležili v
obdobju popol-
nega zaprtja do
18. maja. Digi-
talno predvajan-
je predstav se je
končalo prvi ko-
nec tedna v ju-
niju. Sodelujoča
gledališča iz Ve-
neta, Bocna in
Trsta so še zad-
njič namenila
svojim gledal-
cem spletne
predstave z
upanjem, da se
bodo kmalu vsi
spet preselili v dvorane in se bo
dramska umetnost spet pretakala
v živo.
Vsako od sodelujočih gledališč je
ponovilo najbolj gledano oz. naj-
boljšo predstavo te domiselne po-
nudbe v virtualnem svetu.
Tako je bila v petek, 5. junija, na
sporedu predstava Tempo di Chet,
glasbeno-gledališka produkcija
gledališča iz Bocna, v kateri se pre-
pletata dramaturgija režiserja Lea
Muscata in glasba trobentača Pao-
la Fresuja. V središču zgodbe je gla-
sbenik Chet Baker v uspešnici, ki
je tri sezone gostovala po Italiji.
Ob tej predstavi je bocensko gle-
dališče imelo v ponedeljek, 8. ju-
nija, še dodatek, drugi del diptiha
Europa Cabaret.
Stalno gledališče iz Veneta je naj-
več ogledov naštelo na spletni pre-
mieri predstave Andree Pennac-
chija Homer nikoli ne joka, ki so
si jo spletni gledalci lahko spet
ogledali v soboto, 6. junija. Nasto-
pajoči igralec pripoveduje zgodbe
iz Iliade in jih povezuje s spomini
na osebne izkušnje.
V nedeljo, 7. junija, je bila na
ogled Cankarjeva drama Hlapci v
izvedbi Slovenskega stalnega gle-
dališča in režiji Sebastijana Horva-
ta. Premiera je bila v sezoni
2014/2015. Nenavadna, večkrat
nagrajena uprizoritev (naslovno
vlogo Jermana igra gledališki
prvak Radko Polič Rac) je “spre-
menila perspektivo gledalca ne sa-
mo v odnosu do drame, a tudi do
lastne odgovornosti v družbenih
procesih”.
V nedeljo je bila na sporedu tudi
uspešnica tržaškega gledališča
Rossetti, in sicer predstava Ano-
malia domačega pisatelja Maura
Covacicha v režiji slovenskega
režiserja Igorja Pisona. Drama je
triptih o vojni, ki je nastal ob spo-
minu na dogodke v nekdanji Ju-
goslaviji.
Poleg te ponudbe predstav za
odrasle je SSG ob koncu aprila po-
skrbelo tudi za najmlajše gledalce.
V sodelovanju z Narodno in štu-
dijsko knjižnico je malčkom po-
darilo pet spletnih predstav z na-
slovom Gledališče na obisku. To
darilo so najmlajši gledalci zelo
dobro sprejeli. Mala šola za klovne
v režiji Renate Vidič, z igralkama
Niklo Petruško Panizon in Patrizio
Jurnčič ter igralcem Adrianom Gi-
raldijem (premiera je bila v Trstu
11. januarja 2016), je dosegla kar
976 ogledov.
Ob koncu tega otroškega niza je
direktorica NŠK Luisa Gergolet po-
dala obračun spletnega sodelo-
vanja: “V tem posebnem obdobju,
ko smo bili zaprti doma, ko so od-
padle vse dejavnosti in vsi dogod-
ki, je iznajdljivost našla svojo pot.
Slovensko stalno gledališče in Na-
rodna in študijska knjižnica sta si
domislila Gledališče na obisku.
SSG je velikodušno ponudilo, da
bi posnetke petih iger delilo z
NŠK-jem na spletu in tako pope-
strilo dneve samoizolacije.
Knjižničarke so na spletni strani
in profilu NŠK-ja na Facebooku
napovedale predvajanje posnetka
na sporedu in na določen dan, ob
določeni uri se je aktivirala pove-
zava. Pregled statistike je pokazal,
da je bil odziv na pobudo dober.
Interesenti so si objave ogledali in
nekateri so jih delili na svojih pro-
filih. Menimo, da bi se za izvedbo
tovrstnih in drugačnih dejavnosti
lahko dogovorili tudi v ‘normal-
nih’ časih, sicer je pred zaprtjem
že potekala pobuda Igralci primor-
skih gledališč berejo pravljice”.
Iva Koršič
Mala šola za klovne (SSG/ foto Luca Quaia)
Tržaška 11. junija 2020 11
DAROVI
Misijonski krožek Rojan je prejel:
Za slovenske misijonarje:
Tatjana Janežič – Nemčija 20
evrov.
Darove lahko nakažete tudi
na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  Cerkev sv. Ivana
Po dolgem premoru
spet sv. maša
BOLJUNEC 
  o dolgem premoru je
bilo v nedeljo, 7. junija,
ponovno bogoslužje v
cerkvi sv. Ivana v Boljuncu.
Župnik Klemen Zalar je prav
na dan praznovanja Svete
Trojice med homilijo pouda-
ril pomen te skrivnosti, ki jo
vsak kristjan doživi v najglo-
bljem pomenu. Zahvalil se je
Bogu in vsem, da smo ponov-
no vsi skupaj. Verniki so ure-
jeno sledili predpisom in
obisk je bil kar zadovoljiv. V
cerkvi je prostora za več kot
P 50 vernikov ob upoštevanjuvarnostnih razdalj. Škofijskiprostovoljci so poskrbeli za
upoštevanje varnostnih na-
vodil ob prihodu v cerkev in
dezinfekcijo pred mašo in po
njej. Ob nedeljah bodo svete
maše ob 11. uri. Za tedenske
večernice pa bo treba še
počakati. Oznanila in urniki
bogoslužij slovenskih župnij
tržaške škofije so objavljeni
na spletni strani www. oglas.
it.
Albert Tul
Odziv tržaške škofije 
Nadškof Crepaldi sočustvuje z delavci železarne
in Zenom D’Agostinom
  prejšnjih dneh je
tržaško realnost pretre-
sla vest, da je ANAC (na-
cionalni organ za pre-
prečevanje korupcije)
Zenu D’Agostinu raz-
veljavil funkcijo pred-
sednika pristaniškega
sistema, ki jo opravlja
od leta 2016. Zena so
odstavili zaradi ne-
kompatibilnosti z me-
stom predsednika pod-
jetja Trieste Terminal
Passeggeri, ki je delno
v lasti prav tržaškega
pristanišča. Tržaška
javnost, politiki,
predvsem pa delavci v
pristanišču so izrazili
solidarnost in bližino
priljubljenemu pred-
sedniku, češ da je
odločitev popolnoma
nesprejemljiva in sad
tistih, ki si želijo pro-
pad tržaškega prista-
nišča. Delavci se bodo
udeležili javne manifestacije,
ki jo je sklical sindikat USB v
soboto, 13. junija, ob 12. uri
na Velikem trgu v Trstu.
Bližino Zenu D’Agostinu je
izrazil tudi tržaški škof Giam-
paolo Crepaldi, ki je v svojem
V pismu zapisal, kako je mestoTrst pretresla ta novica in kakoje nastalo stanje zelo hudo za
pristaniško in celotno tržaško
realnost. “Tržaška škofija je v
tem težkem trenutku z molit-
vijo blizu osebnosti, ki je na-
redila veliko za naše mesto.
Živimo v času virusa, ki je pri-
silil na kolena našo socialno in
ekonomsko realnost. Tržaška
škofija se zato pridružuje preo-
stalim, ki pričakujejo, da se ta
nepravična odločitev in nasta-
lo razmerje čim prej razrešita,
saj je pristanišče pomembna
strateška vrednost za sedanjost
in prihodnost našega mesta”,
je poudaril Crepaldi.
Nadškof je izrazil veliko
bližino tudi delavcem škeden-
jske železarne, ki je letos zaprla
  Skrb za okolje, razvoj in varnost občanov 
Rezervat doline Glinščice in
občinski prometni načrt
DOLINA 
  aše življenje je v
prejšnjih tednih zopet
zaživelo, prav tako tu-
di delovanje občinskih uprav.
Na Občini Dolina je bilo po-
sebno živahno, saj so svetniki
po izrednem stanju zaradi ko-
ronavirusa na prvem zasedan-
ju občinskega sveta, ki je sicer
potekalo po spletu, soglasno
podprli načrt za zaščito narave
in obenem razvoj območja
naravnega rezervata doline
Glinščice.
Naravni rezervat je ustanovila
Dežela Furlanija Julijska kraji-
na leta 1996 in leta 2006 je
Občina Dolina prevzela upra-
vljanje le-tega. Sledil je javni
razpis, ki naj bi dodelil nalogo
za razvoj in ohranitev rezerva-
ta. Podjetje, ki je zmagalo na
razpisu, ni dobro opravljalo
svojih zadolžitev, zato je leta
2015 prevzelo to nalogo pod-
jetje Naturstudio. Po številnih
popravkih, osnutkih in posve-
tih so 20. maja letos v občin-
skem svetu podprli načrt.
N Svetnik liste Skupaj in odbor-nik za okolje Davide Štokovacnam je po telefonu zadovoljen
povedal, da je načrt po 12 le-
tih končno dočakal zeleno
luč. Pomembno je bilo to, da
je pri načrtu sodelovalo veliko
ustanov, saj so vsi zainteresi-
rani posredovali upravi ideje,
želje, skrbi, projekte in potre-
be. Strniti vse to v en sam do-
kument ni bilo enostavno, a
prav te začetne želje so bile te-
melj končnega načrta, kar je
svetnik poudaril tudi v občin-
skem svetu. Do srečnega raz-
pleta je prišlo šele po dolgih
letih prav zato, ker ni bilo
enostavno uskladiti želje po
ohranitvi tega naravnega bo-
gastva in istočasno ugoditi
razvoju, ki ga ljudje na tem ob-
močju potrebujejo. Poleg
deželnih pravil o ohranjanju
mora rezervat upoštevati tudi
določila evropske mreže Natu-
ra2000, za kar se dodatno ob-
vezuje za ohranitev neokrnje-
nega okolja. Prve točke
splošnega poročila poudarjajo
prav to, da je cilj načrta traj-
nostni razvoj, kar odraža tudi
željo, ki jo je vedno imela
Občina Dolina. Načrt, pri ka-
terem so sodelovali številni iz-
vedenci, vsebuje več doku-
mentov. Na začetku so ob-
sežne kartografije, splošno po-
ročilo z glavnimi smernicami
in mejami rezervata. Zajeten
dokument je poročilo okoljske
in prostorske analize, ki so ga
sestavili strokovni izvedenci.
Potem sta še dva dokumenta,
ki sta vezana na upravljanje in
projektiranje. Prvi vsebuje po-
sege, ki so vezani na vizijo raz-
voja doline Glinščice, oz. ka-
teri so cilji, ki jih želi doseči
občinska uprava v naslednjih
letih, ker pač meni, da so po-
membni za razvoj območja.
Drugi dokument vsebuje izva-
jalne norme, ki pojasnjujejo,
kateri posegi so dovoljeni v
določenem območju rezerva-
ta (le-ta je razdeljen na cone)
na podlagi ohranitvenih
smernic. Cone se delijo na tri
skupine. Cone RN, v katerih je
zaščita okolja prednostna
(npr. območje soteske
Glinščice), cone RG, kjer velja
splošna zaščita (npr. kraški del
in gozdovi nad Dolino) in na-
zadnje cone RP, ki so namen-
jene infrastrukturam rezerva-
ta (npr. objekti, ceste, ki so
funkcionalni za rezervat). Na
koncu so še dokumenti, ki so
vezani na okoljske presoje, to
se pravi na preverjanje spre-
jemljivosti vplivov na okolje.
To je predvideno za posege
znotraj območij z evropsko
zaščito (Natura2000). Ob-
sežen načrt so sprejeli v občin-
skem svetu, zdaj pa je še mesec
dni časa, da vsi zainteresirani
predložijo morebitne pripom-
be, nato bodo dokumentacijo
poslali na pristojne deželne
urade, ki jo bodo pregledali,
na koncu pa bo Dežela FJK
odobrila načrt.
Občinski prometni načrt – an-
keta za občane
Občinski prometni načrt je
pomemben člen političnega
programa uprave Občine Do-
lina, ki je že leta 2019 določila
potrebna sredstva za pripravo
tega načrta. Po sklepu sveta so
uradi opravili analizo možnih
ponudnikov in po oceni refe-
renc je bila za načrtovanje iz-
brana pisarna Stradivarie v
Trstu, s katero je občina skle-
nila pogodbo oktobra lani.
Po podpisu pogodbe so se
začele prve analize in zbiranje
podatkov. Prometni načrt je
zelo pomemben, saj omogoča
usklajeno in celovito upra-
vljanje prometa znotraj občin-
skih mej. Njegov glavni cilj je
predvsem zaščita bolj ranlji-
vih uporabnikov cest, to se
pravi pešcev in kolesarjev.
Uprava si prizadeva za varnost
predvsem v naseljih in rezi-
denčnih conah. Določila je,
da bo vzporedno s prometnim
načrtom pripravila tudi načrt
kolesarskega omrežja, brez ka-
terega ni mogoče zaprositi fi-
nančnih sredstev za ureditev
kolesarskih poti.
Začetna faza priprave promet-
nega načrta se bo sklenila z
zbiranjem podatkov na osnovi
ankete, ki so jo pripravili
načrtovalci in bo na razpolago
bodisi na občinski spletni stra-
ni kot v papirnati obliki na
občini. Tovrstno zbiranje po-
datkov je ključnega pomena,
saj omogoča neposredno po-
vezavo med uporabniki cest,
prebivalstvom in načrtovalci.
S pomočjo ankete lahko pre-
bivalci opozorijo na težave in
skrbi ter dajo predloge. Zaradi
tega uprava vabi vse občane,
da množično izpolnijo anke-
to, saj je prihodnost območja
odvisna tudi od kakovosti bi-
vanja na le- tem. “Promet in
varnost na cesti sta v zadnjih
letih vedno bolj
pereča tema.
Promet vpliva
na naše življen-
je na več
načinov. Zave-
dati se moramo,
da tretjino vse
energije, ki jo
uporabljamo v
Evropi, porabi-
mo v prometu,
kar hkrati po-
meni, da četrti-
no toplogrednih plinov pov-
zroča ravno cestni promet. Za-
to, če želimo pustiti mlajšim
generacijam za bivanje prime-
ren planet, se moramo soočati
s temi tematikami. Zaradi tega
smo pripravili anketo, s katero
želimo dobiti čim več infor-
macij, da se bo naše načrto-
vanje lahko čim bolj prilago-
dilo realnim potrebam. Zato
vas vljudno prosimo, da si
vzamete čas in izpolnite anke-
to, saj je življenje v naših na-
seljih odvisno tudi od naših
skupnih izbir. Ceste naj bodo
spet v domeni prebivalcev”! je
v uvodu v anketo poudaril od-
bornik Štokovac. 
Anketo je mogoče izpolniti do
torka, 30. junija.
MČ
svoja vrata. To so kočljivi časi
za vse delavce železarne in nji-
hove družine, predvsem zato
ker ni še prišlo do programske-
ga dogovora, ki naj bi
določal pri zaposlenih.
Delavci imajo sicer
delno plačo z dopol-
nilno blagajno, treba
pa je, da pride čim prej
do dogovora, da bodo
imeli tudi delovno per-
spektivo. “V tem času
pandemije se obračam
na vse javne in privat-
ne akterjev in jih pro-
sim, naj podpišejo pro-
gramski dogovor in
načrt, tako da socialno
in ekonomsko življen-
je mesta Trst doživita
ponovni zagon. Danes
moramo še toliko bolj
postaviti v osprednje
osebe, saj z brezposel-
nostjo tvegamo dosto-
janstvo ljudi in družin,
ki so bistvo naše
družbe. Če ljubimo naše me-
sto, moramo garantirati zapo-
slenost, da lahko skupno gra-
dimo prihodnost in prispeva-
mo k napredku mesta Trst”, je
sklenil msgr. Crepaldi.
MČ
Foto DD
Foto DD
Aktualno11. junija 202012
  ebruarja letos sem se spet
odpravila v Etiopijo. To-
krat tretjič in v družbi s
prostovoljko Gabrijelo, doma
na avstrijskem Koroškem. Pove-
zal naju je nihče drug kot pater
Andolšek.
Iz Pirana sva se z gooptijem od-
peljali do Milana. V avtu sva se
zapletli v prijeten pogovor s
simpatično gospo iz Moldavije,
ki si je v Sloveniji ustvarila
družino. Tudi njen mož je Mol-
davec in je v Sloveniji našel de-
lo. Prišla je za njim. Z univerzi-
tetno diplomo v žepu dela kot
prodajalka v neki ogromni trgo-
vini z oblačili. V eni od teh, kjer
ni niti malo dnevne svetlobe.
Pripovedovala nama je o Mol-
daviji. “Lepa je kot Slovenija in
tudi po značaju smo podobni
Slovencem”. Z žalostjo v očeh
je povedala, da se odpravlja na
obisk k bolnemu očetu. “Morda
ga bom videla zadnjič v življen-
ju …” Izstopila je v Benetkah,
medve pa sva nadaljevali pot do
letališča v Milanu.
Pozno zvečer sva z Ethiopian
Airlines poleteli proti Adis Abe-
bi. Tja sva prišli zgodaj zjutraj
in na letališče sta naju prišli
iskat s. Nigisti in madre Abre-
het. Veselo sem bila prese-
nečena ob pogledu nanjo.
Prejšnja leta so ji delale težave
sladkorna bolezen in bolečine
v hrbtenici, zdaj pa kar sije od
zdravja in malo je tudi shujšala.
Prav občudovati sem jo morala,
kako spretno se je po stopnicah
povzpela v toyoto in sedla za vo-
lan. Tudi zelo spretna voznica
je, sem lahko ugotovila. Kako le-
pa presenečenja že takoj na
začetku enomesečnega bivanja
med prijatelji v Etiopiji.
F V provincialni hiši v Bole namasestre pokažejo sobo. Tople vo-de ni, se opravičijo, in spali bo-
sta v eni sobi. Nič hudega, si mi-
slim, ko sem bila tu prvič, vode
sploh ni bilo, niti hladne.
Odložim potovalke, pospravim
zimsko bundo in čevlje in se od-
pravim v mesto. Gabrijela je ne-
kam izginila, zato grem sama.
Uberem pot proti veliki koptski
cerkvi. Na cesti srečujem berače,
ulične otroke, invalide, ljudi, ki
gredo v službo, ulične prodajal-
ce čevljev, oblek, spominkov,
sončnih očal, cigaret, mobi kar-
tic in raznih drobnarij. Mali
otroci sledijo pešcem, posebno
takim z belo kožo, in jim s pro-
sečimi očmi skušajo prodati za-
vojček papirnatih robčkov …
Žalostno je, da so nekateri od
teh beračev tudi žrtve trgovine
z ljudmi.
Pod drevesi na pločniku pred
koptsko cerkvijo zagledam Bite-
oush. Spoznala sem jo ob svo-
jem prvem obisku Etiopije. Sedi
na tleh in steguje roko. Sklonim
se k njej in jo pozdravim. Ker ne
poznam njenega jezika, jo
sprašujem: “Biteoush”? Ja, pri-
kima. “Sister Letegebriel”? Ja,
ponovno prikima. Po še nekaj
takih vprašanjih se obrne stran.
Noče se več pogovarjati. Poslo-
vim se in grem počasi čez veliko
ploščad proti koptski cerkvi. Ne-
kateri se ustavljajo in priklanja-
jo skoraj na vsakem koraku na
poti do cerkve. Tam poljubljajo
zidove in tla, se dotikajo vrat in
jih poljubljajo, molijo kleče na
stopnicah, se jih dotikajo s
čelom in jih poljubljajo, a praga
cerkve ne prestopijo. Kopti so
ostali zelo tradicionalni, izvem
od sester, pri njih grešniki nikoli
ne vstopijo v cerkev. Njihove
ženske ne smejo k maši in niti v
cerkev, kadar imajo menstrua-
cijo. Nam katolikom očitajo, da
imamo do božjih reči preveč
posveten odnos. Njihovi du-
hovniki se lahko poročijo. Tudi
poročeni moški ali ženske se
lahko kasneje odločijo in stopi-
jo med menihe in nune. Lahko
pa tudi zapustijo meniško
življenje in se poročijo.
Tisti, ki si upajo v cerkev, se pred
vrati sezujejo. S šalom si pokri-
jem glavo, sezujem čevlje in
vstopim. Sedem v prvo klop bli-
zu vrat. Čevlje dam na tla, a star-
ka, ki sedi v isti klopi, mi pokaže
poličko pod klopjo. Tam je pro-
stor za čevlje, pove s pogledom
in kretnjo. V prostrani cerkvi je
kar precej ljudi. Večinoma žen-
ske, v tradicionalnih oblačilih
in pokrite z belimi tančicami.
Klečijo pred oltarjem, sedijo v
klopeh, same, skupaj s sorodni-
cami ali prijateljicami, tudi z
otroki. Molijo ali si kaj šepetajo.
Vlada mir. Tu in tam vidiš koga,
ki v tišini dolgo in zbrano bere
iz Svetega pisma. Kje v naših
cerkvah pa še kdo bere iz Svete-
ga pisma, se vprašam. Ali pa pri-
de v cerkev tudi takrat, ko ni
maše? Opazujem moža v zrelih
letih, ki pokleka, se uleže na tla,
zopet poklekne, se dvigne, dvi-
ga roke proti nebu, se pokriža,
zopet poklekne, se uleže … To
molitev s telesom ponavlja ve-
liko več kot pol ure, in to z veli-
ko hitrostjo. Najprej se čudim,
potem si mislim, kaj mu je treba
toliko telovaditi, saj je že tako
ali tako suh, kot bi bil podhran-
jen, potem pa se zopet samo
čudim. Ko sestri povem, kaj sem
videla, reče: “To ni telovadba,
Špela. Kopti temu rečejo pro-
stracija. Sicer pa, Bog je vsakega
človeka ustvaril drugače, zato
vsak moli na svoj način. Vsake-
mu od nas je dal različne spo-
sobnosti in nagnjenja. In vsak
človek si sam izbere, kakšno
žrtev bo dal Bogu in kako bo
molil”.
V klopi ostanem kar dolgo. Cer-
kev je mogočna, oltar je skrit za
zaveso. Tla so pokrita s prepro-
gami, stene in strop, tudi no-
tranji del kupole, so bogato
okrašeni s stenskimi slikami.
Prizori iz Svetega pisma so na-
slikani z živimi barvami, zelo
nazorno in v stilu, ki je značilen
za Etiopijo. Velike črne oči, re-
sni obrazi, temni lasje. Vse to
zbuja spoštovanje, če ne straho-
spoštovanje. Pokleknem. Nena-
doma začutim, kot da sem v
srcu Boga. Ja, tam smo doma,
sredi Jezusovega srca. Izza želez-
ne ograje se prikaže koptski du-
hovnik. Oglasijo se bobni, nato
poje z zategnjenim glasom. Po-
tem stopi med vernike in jih
blagoslavlja z velikim križem.
Oklevam. Nisem koptinja in be-
la tujka sem. Po pravici poveda-
no, se tudi bojim za čevlje. Stara
gospa poleg mene mi pomigne,
naj grem po blagoslov. Stopim
do duhovnika, se sklonim, saj
je zelo majhen, in s križem na
čelo me blagoslovi. Ko se vrnem
v klop, starke ni več. Čevlji pa
so, si oddahnem. In tudi sram
me postane. Kakšne posvetne
skrbi v tem posvečenem prosto-
ru, med temi globokovernimi
ljudmi. Še nekaj časa ostanem
tiho v tej mogočni cerkvi in
opazujem ljudi. Prihajajo
spoštljivo, molijo in potem
odhajajo naprej po svojih
opravkih. Tudi sama se počasi
odpravim. Vzamem svoje
čevlje, si jih pred vhodom obu-
jem, grem čez ploščad. Biteoush
je še vedno pod drevesom. Da
naju ne bi spravljala v zadrego,
jo samo prijazno pozdravim in
se vrnem po isti poti nazaj. Mala
knjigarna na vogalu ulice, kjer
živijo sestre, je še zaprta. Pa dru-
gič, si rečem.
Zvečer nama s. Nigisti prinese
toplo vodo. Dve polni vedri to-
ple vode, za vsako eno. Segrela
jo je v kuhinji, na velikem plin-
skem štedilniku. Vedro dam v
kopalno kad, stopim vanjo in se
začnem umivati. Najprej
zmočim obraz. Kakšen blago-
slov je topla voda! Nenadoma
se počutim kot Samarijanka pri
vodnjaku. Spomnim se besed,
ko je vsa začudena vprašala Je-
zusa: “Kako to, da ti, ki si Jud,
prosiš mene, ki sem Samarijan-
ka, naj ti dam piti”? In spom-
nim se tudi Jezusovega odgovo-
ra … “Če bi poznala Božji dar in
če bi vedela, kdo je, ki ti pravi:
'Daj mi piti', bi ga ti prosila in
dal bi ti žive vode”. Vse mi bo
dal, za kar ga bom prosila, za-
slutim. Preplavi me občutek go-
tovosti in miru.
Naslednjega dne s s. Nigisti
obiščeva katedralo. Tu pod ko-
rom visi slika blaženega Debre
Mikaela, prvega etiopskega
mučenca. Sestra nama pripove-
duje njegovo zgodbo. Ogleda-
mo si nekaj trgovin z ročnimi
izdelki. Kupit gremo še etiopsko
mobi kartico in letalsko vozov-
nico za Makelle. Ker sva v Etio-
pijo prispeli z etiopskim letal-
skim prevoznikom, je vozovni-
ca bolj poceni. Sicer so notranji
leti kar dragi.
Na letalu Gabrijela sedi pri ok-
nu in občuduje pokrajino, ki jo
jaz že poznam. Ko prispeva v
Makelle, njenih kovčkov ni. Tu-
di nekaj drugih potnikov mora
počakati na naslednje letalo, ki
prispe uro kasneje in pripelje še
ostalo prtljago. Sestra Abeba
čaka pred letališčem skupaj s
šoferjem Solomonom. Na poti
v mesto se nam pridruži še neka
starejša gospa, ki nima drugega
prevoza. S sestro Abebo klepeta-
ta, izmenjata si telefonski števil-
ki in se pred restavracijo, kamor
gremo na kosilo, poslovita kot
najboljši prijateljici. Medtem ko
kosimo, pokliče sestro Abebo. V
redu je prispela domov, vse je v
redu, vesela je, da smo jo peljali
do mesta, se zahvaljuje po tele-
fonu. Kako lepo je zaupati lju-
dem, pomislim.
V Kobo prispemo proti večeru.
Deklice nas čakajo na dvorišču,
pojejo, ploskajo in vsaka od na-
ju dobi šopek lepih rož. Tako
sem ganjena, da komaj
zadržujem solze. One pa so ve-
selo presenečene, ker se še ved-
no spomnim vseh njihovih
imen. Od veselja jih dvigam vi-
soko v zrak.
/dalje
Spet na afriških tleh
Etiopija tretjič
  ijana Borić ima devet-
najst let in je srbskega
porekla, a je obiskovala
vse stopnje slovenskih šol v
Gorici. Po nižji srednji šoli
Ivan Trinko se je vpisala na
trgovski zavod Žiga Zois, kjer
končuje zadnji letnik. Po
kratki izkušnji in po uspehu
na reviji Talent show je po-
stala znana v svetu glasbe s
psevdonimom Tish. Spoznali
smo jo in z njo poklepetali.
Kako si preživljala te tedne
in mesece v času karante-
ne? Je bilo to obdobje zate
negativno?
Po eni strani je bilo negativ-
no, ker je glasba, s katero se
rada ukvarjam, večkrat tudi
timsko delo in na daljavo ni
vedno mogoče sodelovati v
najboljši meri, vse se
upočasni. Zdaj pripravljam
nov album in nov CD, ki bo
izšel letos decembra ali v
začetku naslednjega leta, a
delo gre počasneje, kot sem
si mislila. Jaz sem pač v Go-
rici, moji sodelavci pa v Mi-
lanu. Pozitivna plat karante-
ne je ta, da delam sama do-
ma, sem zaprta v svoji sobi in
ustvarjam, kar me zelo veseli,
a zahteva tudi precej časa in
napora. Gotovo se ne dol-
gočasim. Seveda pogrešam
tudi koncerte in stik s publi-
ko, saj prav glasba v živo mi
daje največ zadoščenja.
S čim se ukvarjaš poleg
glasbe?
Sem v zadnjem razredu
T trgovske šole Žiga Zois v Go-rici in zdaj se pripravljam namaturo, ki jo bomo morali
opraviti po spletu. Upam, da
bo šlo vse v redu. Zaradi gla-
sbe sem morala lansko leto
biti več časa zdoma in sem
praktično “izgubila” šolsko
leto. Zdaj hočem nadoknadi-
ti izgubljeno.
Kakšni so bili začetki in
kdaj si se pravzaprav
odločila, da se boš preizku-
sila v svetu glasbe?
Pri petih letih sem se začela
učiti violino in v šoli sem
vedno sodelovala pri šolskem
zboru. To je bil zame kon-
jiček in sem se zelo zabavala,
nikoli pa nisem mislila, da
bo glasba postala tudi moje
delo. S prijatelji sem že prej
sodelovala v band skupini in
igrala po “šagrah” oziroma
raznih lokalih na Goriškem.
Začela sem tudi študirati pet-
je na glasbeni šoli, in ko so
poslali moj posnetek na talk
show Amici v Rim, so me ne-
pričakovano poklicali in po-
vabili na sodelovanje.
To je bil tvoj prvi
uspeh? Kako si to
doživljala?
Zelo čudno sem to
doživljala in sem se
morala precej po-
truditi, saj sem mo-
rala živeti leto dni v
Rimu. Bila sem tudi
zelo zaskrbljena,
ker sem mislila na
prijatelje, starše, na
šolo. Morala sem
namreč “prenesti”
šolsko leto. Vseeno
je bilo to lepa iz-
kušnja, ki mi je do-
volila, da sem se uk-
varjala s tem, kar
mi res ugaja in kar mi je pri
srcu.
Ali študiraš še naprej violi-
no ali kak drug inštru-
ment?
Seveda, še vedno nadaljujem
študij, pravzaprav zdaj igram
tudi violo. To je bil “podsta-
vek”, saj je violina popoln
inštrument, ki mi je omo-
gočil, da sem se potrudila in
si pridobila znanje, ki mi je
služilo, da sem lahko igrala
tudi kitaro, klavir in bas.
Kje se navdihuješ pri
ustvarjanju glasbe in kdo
piše tvoje pesmi?
Melodije in tekste pišem sa-
ma. V glavnem pišem pesmi
v angleščini, ker stanujem v
Gorici, kjer imam prijatelje,
a sem srbske narodnosti in
imam vsepovsod sorodnike:
v Italiji, Sloveniji, Avstriji,
Srbiji itd. in zato bi hotela, da
bi me vsi razumeli.
Koliko osebnega je v tvojih
pesmih?
Največ pišem ljubezenske pe-
smi in zato so tu predvsem
moje ljubezenske želje, iz-
kušnje.
Katera je tvoja največja žel-
ja?
Moja največja želja je, da pri-
dem čim dlje s svojo glasbo,
da se ne ustavim le na komer-
cialni plati, ampak da se bo-
do moje pesmi resnično do-
taknile duše poslušalcev.
Katera je tvoja najljubša
pesem?
Moja najljubša pesem je Ca-
sino, mogoče prav zaradi te-
ga, ker je prva pesem, ki sem
jo napisala.
Katero glasbo in katere
znane pevce redno po-
slušaš?
Poslušam skoraj vso glasbo,
vse mi ugaja. Najbolj me nav-
dihujejo pesmi angleške pev-
ke Amy Winehouse, ki je bila
judovskega izvora in se je
preizkusila v različnih gla-
sbenih zvrsteh.
Kako bi imenovala glasbo,
ki jo poješ?
Moje prve pesmi so tipične
pesmi pop glasbe, a zdaj z
novim CD-jem sem se pri-
bližala bolj afroameriški gla-
sbi, kot so soul, blues in jazz.
S kom sodeluješ pri izdaji
svojih pesmi?
Imam skupino, s katero sem
podpisala pogodbo in me
spremlja. Sem stalno v stiku
z njimi in mi pomagajo pri
ustvarjanju in izdajanju pe-
smi.
Kakšni so tvoji načrti za
prihodnost?
Moje želje so, da bi čim prej
končala šolo in se lahko po-
svetila glasbi in temu, kar me
res zanima.
Kaj bi povedala vsem ti-
stim mladim, ki bi si želeli
postati pevci?
Mladim pev-
cem in pevkam
bi rada poveda-
la, da sta v
življenju poleg
sreče pomem-
bna trud in
vztrajnost pri
tem, kar si kdo
želi in za kar
čuti pri-
vlačnost. Sreča
se te lahko do-
takne, a če se ti
ne potrudiš, bo
vse zaman.
Hvala, draga Ti-
jana, bralci No-
vega glasa se
pridružujejo čestitkam za
tvojo glasbeno dogo-
divščino in želijo, da bi te
lahko čim prej videli na
naših odrih in doživeli to,
kar nam iz srca hočeš da-
rovati. Res imaš veliko ta-
lentov!
Karlo Nanut
  Tijana Borić, mlada goriška pevka 
Rada bi se dotaknila duše poslušalcev
POGOVOR 
Slovenija 11. junija 2020 13
Poudarki predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše na spominski maši za žrtve revolucionarnega nasilja
15. junija skoraj gotovo odprtje meje z Italijo!
  Sloveniji sta politično
in družbeno življenje
tako pestri in raznoliki,
da sta izvor in namen celotne-
ga dogajanja težko ali celo ne-
mogoče določljiva in dokaza-
na. “Resnicam”, ki jih vsilju-
jejo politične stranke, njihovi
voditelji, organizacije civilne
družbe in seveda mediji, je
skupna zgolj ugotovitev, da v
Sloveniji poteka srdit boj za
oblast, torej za prevlado bodisi
tako imenovane leve ali tako
imenovane desne politične
opcije. Soočanje med obema
poloma se stopnjuje po ostrini
in dobiva dramatične raz-
sežnosti, kar potrjuje ugotovi-
tev, da v politiki skoraj nihče
ne upošteva omejitev in pre-
povedi, ki jih navajata parla-
mentarna demokracija in po-
litični pluralizem. V oddaji
Tarča nacionalne televizije so
celo zatrjevali, da je vlada med
epidemijo novega koronaviru-
sa odločala o tem, kateri varo-
vanci v domovih za starejše bi
bili deležni bolnišničnega
zdravljenja in kateri ne. To naj
bi bilo označeno na nekih
obrazcih in v Tarči je bil zato
govor o smrtnih obsodbah
ministra za zdravje ali kar ce-
lotne vlade nekaterih varo-
vancev v domovih za starejše
V ljudi. Minister za zdravje dr.Tomaž Gantar in drugi znanizdravniki so navedbe avtorjev
oziroma spodbujevalcev Tarče
prepričljivo ovrgli in dokazali,
da so politično izrabljeni
obrazci v resnici bili namen-
jeni temu, da bi imel zdrav-
nik, ki bi sprejel v obravnavo
bolnika z okužbo, na njem na-
pisano vse o njegovem zdrav-
stvenem stanju pred okužbo,
na podlagi česar bi se lažje
odločil o nadaljevanju zdra-
vljenja.
V Ljubljani in nekaterih dru-
gih krajih se nadaljujejo pro-
testi kolesarjev in tudi pešcev
zoper vlado. Na protestu v pe-
tek, 5. junija, so protestniki pi-
sali gesla in trditve na pločni-
kih in cestah, proti zgradbi
državnega zbora pa metali
igračam podobna papirnata
letala. Ponavljali so besedo lo-
povi in zahtevali odstop vlade
z Janezom Janšo na čelu. Aka-
demik dr. Kajetan Gantar je v
slovenskem katoliškem tedni-
ku Družina zapisal, “da gre za
provokativno kolesarjenje, ob
katerem se zastavlja vprašanje,
ali naj vlada ulica ali parla-
ment. Kolesarji poskušajo s
provokativnimi žvižgi po jav-
nih površinah in pred parla-
mentarno zgradbo blokirati
delo vladnih ustanov, kar naj
privede do kaosa. Še bolj izra-
zito to počne javna TV Slove-
nija, ki ukrepe vladnih usta-
nov in služb kritizira in jih
omalovažuje, podpira pa kole-
sarje, ki bojkotirajo higienske
predpise. Tudi če bi bilo pro-
testnikov na kolesih res deset
tisoč, kot navajajo
njim naklonjeni
mediji, je to manj
kot
odstotek prebival-
stva Slovenije. Med
kolesarji se pogosto
slišijo gromoviti kri-
ki ‘Smrt za janševi-
ke’ ali kaj podobne-
ga. Pod to grožnjo se
prepoznava naj-
manj 14 odstotkov
volilnih upravičen-
cev, ki jim protestni-
ki grozijo s smrtjo. Skratka, ta-
ko pri nekdanjih nacističnih
kot pri sedanjih slovenskih ko-
lesarjih’ ne gre samo za enako
metodo načrtovanega izsilje-
vanja, da se zruši zakonita vla-
da, ampak tudi za
grozljivo sorodno ideologijo
zastraševanja in sovraštva”.
Za dopolnitev mnenj in ugo-
tovitev akademika dr. Kajeta-
na Gantarja navajam, kar v
novi številki tedenskega maga-
Zeliščna kmetija Vila Lavanda blizu Lokavca pri Ajdovščini
Rožni vrt oddaja svoje 
omamne vonjave
  a posestvu v bližini Lo-
kavca pri Ajdovščini so
te dni pobrali dišeče li-
stiče vrtnic, ki jih predelujejo v
majhni destilarni. Posestvo, na
katerem se bohoti 400 teh žlaht-
nih cvetlic, je največji rožni vrt v
Sloveniji, kjer gojijo vrtnice za
destilacijo in uporabo v kozme-
tiki.
Kot je ob obisku dišečega vrta po-
vedala njegova lastnica Urška Le-
mut Šušterič, so vrtnice od nek-
daj njene najljubše rože, v vrtu
pa goji vrsti galika in damaščan-
ke. Iz rožnatih galik izdeluje ek-
strakte in tinkture, rožne lističe
tudi posuši in jih uporablja za
kuhanje čaja. Damaščanke pa so
uporabne za destilacijo. Vrtnične
cvetove je potrebno obirati zgo-
daj zjutraj, najkasneje do 9. ure.
Za predelavo pa so lističi vrtnic
najboljši takoj, potem ko se od-
prejo cvetovi. “Za kilogram ete-
ričnega olja je potrebnih kar 3,5
tone cvetnih lističev vrtnic. Cena
kilograma eteričnega olja se
začne pri 8.000 evrih, prodaja pa
se po gramih”, je za STA poveda-
la predsednica Goriškega društva
ljubiteljev vrtnic Katja Kogej. Lo-
kavški nasad sicer ni edini na slo-
venskih tleh, kjer gojijo vrtnice
za destilacijo, je pojasnila Koge-
jeva. Ni pa v Sloveniji nobenega
N rožnega nasada, kjer bi jih gojiliza uporabo v kulinariki. Za ta na-men tako uvažajo ekološko pri-
delano eterično olje iz Bolgarije,
je dodala. Na zeliščni kmetiji Vila
Lavanda pri Lokavcu je sicer
živahno skozi vse leto, saj tam
gojijo in predelujejo tudi druga
zelišča. Lemut Šušteričeva tako
skrbi še za večje polje sivke, na
katerem raste okrog 2.000 grmov
te sredozemske rastline, ter
okrog 1.000 grmov gorske sivke,
ki jo goji tudi na bližnji planoti
Nanos. Obdeluje tudi 900
rožmarinovih grmov, 400 rastlin
smilja, v nasadu sta tudi žajbelj
in ameriški slamnik. Zelišča upo-
rablja predvsem za izdelavo koz-
metike, kot so različna mazila,
mila, eterična olja, hidrolati in
drugo. Z rožnimi lističi in drugi-
mi zelišči napolni tudi vzglavni-
ke, iz njih izdeluje sveče. Zelišča
in njihova predelava so bila njen
hobi, že ko je še delala kot zdrav-
stvena delavka. Takrat je bil to
njen “ventil za sproščanje”, je
povedala za STA. Pred dobrim
desetletjem pa je začela ob ma-
jhnem vodnem izviru ob potoku
Lokavšček urejati rožni vrt. “Že
kot majhna sem pri noni nabira-
la vrtnice in jih namakala v vodi,
takrat sem želela narediti svoj
parfum, in to me je spremljalo
celo življenje. Zato so me zani-
male različne cvetice, dišavnice
in zelišča. To me je nekako
spremljalo vse življenje. Doslej
mi parfuma še ni uspelo narediti,
vendar ga bom zagotovo v pri-
hodnosti”, je v smehu dejala ob
obisku v njenem rožnem vrtu.
Znanje na področju gojenja
vrtnic in zeliščarstva je pridobi-
vala na različne načine. Veliko je
hodila po botaničnih vrtovih in
rozarijih, prebirala strokovno li-
teraturo in se udeleževala ra-
zličnih delavnic o tej temi. “Kar
se je pač dalo takrat dobiti, saj to
področje ni bilo tako odprto, kot
je zdaj”. Sčasoma je pridobila tu-
di nacionalno poklicno kvalifi-
kacijo in postala zeliščarka.
Vrtnice je začela saditi kot ljubi-
teljica, posamezne grme kot zbi-
rateljica. Kmalu se jim je pri-
družila tudi sivka. “Vrtnice so bi-
le tedaj še kot nekakšna zbirka,
nasajala sem vedno nove in se
učila. Vedno bolj sem si ob tem
želela, da bi pustila službo in
živela samo od vrtnic in sivke,
zbirala sem pogum, da to nare-
dim”, je pojasnila Lemut
Šušteršičeva. Pred petimi leti ji je
uspelo prijaviti dejavnost skozi
zeliščno kmetijo. Na kmetiji iz-
delke tudi prodaja, k njej pa za-
hajajo tudi drugi, ki se želijo
učiti. Pogosto jo obiskujejo go-
stje iz tujine. Kot je pojasnila,
kupci iz tujine radi kupujejo ka-
kovostne izdelke, ne glede na ce-
no, Slovenci pa pri izbiri pazimo
tudi na ceno. Vrtnice so najbolj
cvetoče in s tem dajejo dovolj
cvetnih lističev šele, ko so stare
okrog deset let. Zato jih je po-
trebno nasajati premišljeno, po-
jasnjuje Lemut Šušteršičeva.
Rožne nasade namerava še
razširiti, gre pa pri tem za daljše
časovno obdobje. Vsaj do takrat,
ko bo izdelala svoj parfum.
zina Reporter sporoča koordi-
nacija Združeni za Slovenijo.
Zatrjuje
namreč, da je peticijo z naslo-
vom Potrebujemo vlado, ki
zna in zmore, in taka vlada
nas potrebuje, podpisalo že
okoli sto tisoč podpornikov
sedanje vlade.
Med najbolj pomembnimi do-
godki v prejšnjih dneh je bil
delovni obisk italijanskega mi-
nistra za zunanje zadeve in
mednarodno sodelovanje,
Luigija Di Maia. S slovenskim
zunanjim ministrom
Anžetom Logarjem sta se po-
govarjala o sproščanju omejit-
venih ukrepov pri prehajanju
meje med državama, gospo-
darskem in drugih oblikah so-
delovanja in o že dogovorjeni
vrnitvi Narodnega doma v
Trstu slovenski narodni skup-
nosti. Slovenski zunanji mini-
ster je glede ponovnega od-
prtja meje z Italijo povedal, da
mora Nacionalni inštitut za
javno zdravje vsako zaintere-
sirano državo, v tem primeru
Italijo, najprej uvrstiti na tako
imenovano varno listo.
Zatem lahko vlada mejo
odpre za obnovitev pro-
meta. Pogoj je zagoto-
vljena varnost pred no-
vim virusom in okužbo.
V Italiji se stanje glede
virusa še naprej iz-
boljšuje, zato je Anže
Logar pač utemeljeno
dejal, “da lahko oba mi-
nistra z optimizmom
zreta proti 15. juniju,
kar je tudi rok za od-
prtje meja, ki ga je po-
stavila Evropska komisija”.
Med odmevnejšimi dogodki,
ki so mu tokrat tudi mediji na-
menili nekaj pozornosti, je bi-
la obletna spominska maša
pod Macesnovo gorico v
Kočevskem rogu za žrtve revo-
lucionarnega nasilja, namen-
jena tudi 75. obletnici
množičnih pobojev iz avstrij-
ske Koroške vrnjenih
domobrancev. Po maši in pri-
digi ljubljanskega nadškofa
metropolita Stanislava Zoreta
sta udeležence nagovorila
predsednik slovenske države
Borut Pahor in predsednik
vlade Janez Janša. Oba sta iz-
postavila pomen enotnosti
Slovencev, dosežene v obdob-
ju osamosvajanja, kot koraka
na poti k narodni spravi. Do-
kazali smo, da Slovenci nismo
obsojeni na
razkol, temveč da zmoremo
enotnost. Državni poglavar je
dejal, “da razume bolečino
svojcev po vojni pobitih in
drugih žrtev revolucionarne-
ga nasilja”, je pa pozval k te-
mu, “da se vživimo tudi v bo-
lečino partizanov in njihovih
svojcev, ki jih še vedno močno
prizadene, če se jim odvzame
domoljubje in se jih krči samo
na politične revolucionarje”.
Premier Janez Janša pa meni,
“da v Sloveniji sprave še ni-
smo dosegli. Morda jo bomo
nekoč v prihodnosti. Besede
‘še premalo so
jih pobili’ ter klici in grožnje
s smrtjo so spet postali del
našega vsakdana, neke izkri-
vljene, izprijene nove normal-
nosti. Tistim, ki po ulicah in
trgih Ljubljane javno grozijo s
smrtjo drugorazrednim, je tre-
ba zelo jasno povedati, da ne
bomo dovolili, da Slovence
znova potisnejo v bratomorno
divjaštvo. Preveč gorja je to
slepo sovraštvo že povzročilo
in storili bomo vse, kar je tre-
ba, da jim to ne bo uspelo”.
Marijan Drobež
Ob 30. obletnici slovesnosti v Kočevskem Rogu
“Slovenci nismo
obsojeni na razkol ... ”
  ar se tukaj ni dogajalo
nekaj podobnega? Seve-
da to zločinu nikakor ne
zmanjšuje njegove v nebo vpijoče
zločinskosti, pač pa naše vprašanje
in bolečina pred skrivnostjo odgo-
vora, ki ga ni, postaneta še večja, še
bolj skelita in režeta.
Ta banalnost zla se pokaže v vsej
svoji protislovnosti, če pomislimo,
kakšni ljudje so tukaj padali v “skal-
ni goltanec”. Čigave krvi se je tiste
pomladi napilo temno zelenje.
V sredo smo v Velikih Laščah po-
kopali duhovnika Antona
Masnika. Marca leta 1945
so ga poklicali k domo-
brancem. Prehodil je pot
iz Velikega Gabra v Vetrinj,
potem pa iz Vetrinja preko
Kranja v Škofove zavode v
Šentvidu nad Ljubljano.
Tam je čakal na smrt. Nje-
gov brat France je umrl
nekje v Kočevskem Rogu,
morda prav tukaj, pod
Macesnovo gorico. Sam je
bil med tistimi, ki še niso
imeli osemnajst let in so še ostali
živi. Vsak dan so ustrelili po dva.
Pretresljiva je njegova pripoved, ka-
ko je premišljeval o svoji smrti: Ali
bom videl kroglo, ki me bo zadela?
Ali se bom takoj zvrnil po tleh? Ali
me bodo zagrebli kar za zidom po-
slopja? Pozabil sem že, koliko časa
se me je oklepal smrtni strah. Vem
pa, da smo se ves groze polni čas z
gorečo molitvijo pripravljali na
smrt … Veliko smo molili. Rožni
venec je bil naš stalni spremljeva-
lec; zmolili smo vse tri dele po dva-
krat na dan. Tako smo se pripravlja-
li na smrt”. Zato nas ne preseneča,
da so ravno rožni venci razpoznav-
no znamenje, kje so umirali slo-
venski domobranci. V tistem “gro-
ze polnem času”, kakor je dejal go-
spod Masnik, sta se na tem kraju
prepletali kletev tistih, ki so morili,
in molitev tistih, ki so umirali - se-
M daj mora spregovoriti tišina. Srčnoupam, da nas bo ta tišina nagovo-rila k molitvi.
Ob vseh vprašanjih, ki se porajajo
na tem kraju zla in vere, se posta-
vlja tudi vprašanje, ki je za nas
življenjskega pomena. Kako bomo
z dogodki in iz dogodkov, ki so to
zemljo prepojili pred 75 leti, živeli
mi? Kakšne odgovore bosta v nas
prebudili kletev in molitev, ki sta v
tistih mračnih majskih dneh od-
mevali med stoletnimi drevesi?
(...)
Kako zapeljivo je, da bi odgovore
oblikovali iz svoje pameti. Ne. Od-
govore na ta vprašanja nam mora-
jo dati ljudje, ki so zlo doživeli in
preživeli. Ljudje, ki so se sprijaznili
s smrtjo, pa je nazadnje le niso bili
deležni. Njihovi odgovori namreč
niso leporečje, ampak postanejo
življenje, ki zajema iz Božjega in ga
živi v človeškem.
Dovolite mi, da vam predstavim
zgodbo Ernesta Simonija, alban-
skega duhovnika, sedaj kardinala.
V času režima Enverja Hoxhe in
njegovega naslednika Ramiza Alie
je bil v zaporu 28 let: najprej na
gradbiščih, potem v rudnikih in
nazadnje v kanalizaciji mesta Ska-
dar. Ves čas je, glede na okoliščine,
z izrednim pogumom in mogočno
vero ostajal duhovnik, čeprav je
mogel duhovništvo zares zaživeti
šele ob padcu režima. O njegovi
mučeniški poti je Mimmo Muolo
napisal knjigo Mučeniški duhov-
nik v komunistični Albaniji. V knji-
gi duhovnik pripoveduje o
mučeniški smrti svojega nasledni-
ka v župniji, ki jo je upravljal in pra-
vi: “Umrl je z vzklikom: ‘Naj živi
Jezus, naj živi Devica Marija’! Zad-
nje stavke je izgovoril s čustvenim
nabojem, ki ga je nemogoče spre-
gledati. Zdaj se zdi, da lovi sapo. Pu-
stim, da med naju sede trenutek
tišine, ki podčrtuje zaključne spo-
mine njegove dolge pripovedi. Po-
tem ga nenadoma vprašam: 'Kaj
pa danes čutite do tistih, ki so vam
prizadejali toliko trpljenja'? Du-
hovnik se je po tem kratkem pre-
moru, kot kaže, že opomogel. V
njegove oči se je vrnila njihova na-
ravna živost. Zazre se vame in takoj
odgovori: 'Vsak dan pri maši mo-
lim za svoje mučitelje in ves alban-
ski narod. Nadnje kličem Božje
usmiljenje. Prav oni ga gotovo naj-
bolj potrebujejo. Kar se mene tiče,
ne čutim zamere in sem jim iz srca
odpustil. Tako upam, da bo nekega
dne Gospod tudi meni odpustil
moje grehe” (Mimmo Muolo, Er-
nest Simoni, 112).
S podobno mislijo je tudi nadškof
Šuštar zaključil nagovor pred 30 le-
ti: “Kaj nam govorijo mrtvi, ki jim
danes izkazujemo spoštovanje in
molimo zanje? Prvo, kar nam pra-
vijo, je: Odpuščamo vsem, ker smo
sami pri Bogu našli odpuščanje.
Odgovorimo jim: Tudi mi od-
puščamo vsem in vsakomur, da bi
tudi sami našli odpuščanje pri Bo-
gu. Drugo, kar nam govorijo mrtvi,
je: Rotimo vas, storite vse, kar je v
vaši moči, da se nikdar več ne po-
novi kaj takega, kot se je dogajalo
v Kočevskem Rogu. In tretje: Izpol-
nite vrzeli, ki so nastale z našo prez-
godnjo smrtjo, gradite boljšo pri-
hodnost slovenskega naroda na
trdnih temeljih resnice, svobode,
pravičnosti, spoštovanja, prijatel-
jstva in ljubezni”.
Dragi bratje in sestre. To je vse, kar
potrebujemo. To so pogoji, da bo
pšenično zrno, ki je tukaj padlo v
zemljo, obrodilo svoje sadove. Naj
Oče, ki je usmiljeni in milostljivi
Bog, tudi po žrtvah naših mučen-
cev poveliča svoje ime. Amen.
Foto DD
Aktualno11. junija 202014
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih
podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko 
brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 9. junija 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (295)Erika Brajnik
Agrimony
Poglejmo prvo cvetno esenco dr. Bacha. To
je Agrimony, cvetna esenca harmonije.
Oseba, ki potrebuje to esenco, ima težave z
vzpostavljanjem harmonije v telesu. Navzven
se taka oseba zdi  vesela,  pr i jazna,
pomir jena,  v
resnici pa v njej
vrejo jeza,
nezadovoljstvo,
žalost .  Taka
oseba ima veliko
navideznih
pr i jatel jev,  do
vseh je prijazna,
vsem hoče
ugoditi, a o sebi
nikomur nič ne
pove, ne zaupa,
se ne odpre.
Harmonija je
samo navidezna,
zaigrana.
Pogosto imajo
takšne osebe težave s ščitnico, ker ne
povedo, kar mislijo, ker bi bilo to nevljudno,
neprimerno, ker bi jo zaradi tega lahko
napačno ocenili. Agrimony je tudi cvetna
esenca pubertetnikov, ker imajo v sebi
mnogo kontroverznih misli.
Oseba Agromony v deficitu ne more biti
sama s seboj v tišini, potrebuje veliko
hobijev, veliko ljudi okoli sebe, polno,
mondeno življenje, ki pa je vse površinsko.
Težko je sama s seboj, ker ne more in noče
poslušati svojena notranjega glasu. Rada
ima najlepšo obleko, najlepši avto, najlepše
dekle ali fanta, najboljši hobi. Vse samo
zato, da izgleda “cool”, vendar je vse skupaj
navidezno in zaigrano, ni pristnosti.
Agr imony je  cvetna esenca ponosno
občutljive osebe, ki ve, kaj si drugi želijo od
nje, vsem ugodi,
ne zna reči ne.
Če pa jo  kdo
užal i ,  tega ne
pokaže, ampak si
to močno vzame
k srcu, to občuti
preveč osebno.
Če ste se
prepoznal i  v
def ic i tu osebe
Agrimony, potem
si kupite cvetno
esenco in
vzemite 5 kapljic
zvečer  pred
spanjem pod
jezik .  Bachova
cvetna terapija ne more škoditi in nima
nobenih stranskih učinkov, lahko se je
poslužujejo vsi.
Cvetna esenca Agrimony bo uredila vibracije
zaupanja vase,  poštenost i  in  prave
harmonije, tako da bo oseba snela masko,
na pravi način povedala, kar misli, in se
osvobodila zadržanosti, igre in navidezne
umirjenosti. Odlična esenca za pubertetnike!
Iščimo zdravje
www. saeka. si
Pletarstvo je
veščina, ki jo
je včasih ob-
vladal marsik-
do, danes pa
postaja spret-
nost redkih
posamezni-
kov. Gre za
eno najstarejših obrti, ki je spremljala člo-
veštvo skozi tisočletja, še pred tkanjem blaga
in obdelovanjem gline, znanstveniki nam-
reč pravijo, da se je pletarstvo razvilo že pred
11.000 leti, vzporedno z razvojem poljedel-
stva. Pravzaprav lahko rečemo, da je človek
vedno potreboval posode, v katere je posta-
vljal naravne sadeže, ki jih je nabiral, od tod
potreba po pletenju prožnih vej različnih
vrst rastlin ter izdelo-
vanje košar različnih
velikosti. Prvi izdelki
so bili zagotovo zelo
preprosti, s časom pa
je človek izpopolnil
svoje veščine in začel
izdelovati pletene po-
sode tudi z zelo zaple-
tenimi vzorci. Za
ljudstva, ki so živela v
tesni povezavi z zem-
ljo, so bili pleteni iz-
delki prepotrebno
orodje: potrebovali so
košare za setev in spravljanje pridelkov, za
prevoz lesa, sena, slame ali gnojila, košare
za shranjevanje hrane, za ribolov, za lov na
ptiče, krajše in odpadne vejice pa so upora-
bljali za vezanje trt.
Pletarstvo je umetnost, ki se je iz roda v rod
prenašala po ustnem izročilu. Košare so iz-
delovali iz različih materialov. Najbolj pri-
merne za pletenje pa so bile nekaj tednov
sušene veje - če so bile presuhe, so jih nare-
dili bolj prožne tako, da so jih za en dan na-
močili v vodi. Povsod so nekoč pletli enako,
razlike so bile le v detajlih po pokrajinah in
v surovinah, ki so bile na razpolago v okolju.
V naši deželi je bilo v preteklosti veliko ple-
tarskih šol. Pomembna šola je bila ob koncu
19. stoletja tudi v Foljanu, kjer so mlade
obrtnike učili pletenja različnih naravnih
materialov, predvsem vrbovih vejic. Njihove
izdelke so nato prodajali na tržnicah po vsej
deželi in v tujino - na vlakih so košare pre-
važali po vsej Evropi. Šola je obstajala do šti-
ridesetih let prejšnjega stoletja.
Različne vrste vrb rastejo tudi na pasovih ob
rekah, območjih peska in mivke, ki jih reka
ob visoki vodi preplavlja in spreminja, iz se-
men, ki so prišla z bližnjih bregov ali jih je
prinesla voda. Ponekod so vrbove veje poleti
uporabljali tudi za lovljenje muh: vezali so
jih v snope in pritrjevali na strop sobe. Po-
noči so se muhe zatekle med veje, tako so
hišni gospodarji naslednje jutro snop posta-
vili v žakelj, ga dobro otresli in muhe ulovili.
Žakelj so nato odstranili, zavezali, dečki pa
so radi z njim udarjali ob stene ali na tla,
dokler ni bilo več slišati brenčanja muh.
Na sotočju Soče in Vipave, na Špiku, kot mu
pravimo v Sovodnjah, je bilo včasih zelo ve-
liko grmov različnih vrst vrbe in akacije.
Vrbe so imele v preteklosti zelo pomembno
vlogo v življenju naših kmetov, prožne veje
te rastline, “bake”, so uporabljali za pletenje
košar, vezenje “fšin” in zelenjave. Sosed mi
je povedal, da jih je poleti rezal s svojim
“faučem”, tudi po več tisoč so jih nabrali -
“kmet je imu zmirej fauč u varšti”. Najboljše
so bile tiste črne vrbe, bile pa so tudi “pita-
ne”, to pomeni, da so stare veje odstranili,
da so lahko zrasle nove “bake”. Z osušenimi,
debelejšimi vejami so izdelovali toporišča
za kmečko orodje (vsak kmet je imel svoje
toporišče), jeseni pa so v štalah iz “bak”, ki
so jih prej namočili in obdelali, spretne
moške roke pridno pletle košare različnih
velikosti. Take košare so bile lahko uporabne
tudi po dve leti, saj so jih ob potrebi popra-
vljali. Nekateri so košare pletli tudi iz akaci-
jevih korenin: ko je Soča narasla, je odnesla
zemljo pod drev-
jem in svetle, čiste
korenine so prišle
na površje, tako so
jih kmetje z lahko-
to porezali. Vrbove
“bake” so za vezen-
je zelenjave večkrat
uporabili, močili
so jih v vodi, da so
ostale prožne. Veli-
ko jih je raslo še po-
sebno v Šeletu, na
sotočju rek. Z “ba-
kami” vrbe so veza-
li tudi glave solate endivije, ko so še rasle v
zemlji, tako da so listi v notranjosti postali
beli.
V Šeletu so sosedje pridelovali tudi česen, ki
so ga prodajali na tržnici v Gorici. Nekoč se
je zgodilo, da je Soča tako narasla, da je
česen preplavila - “s koreninami se je česen
tako branil, da ga voda ni odnesla. Vsakega
posebej pa smo morali s šublo prekriti”. So-
seda mi je povedala, da iz glavne čebulice
“rusega” česna zraste visoko cvetno steblo -
temu delu rastline pravijo pri nas “pes česni-
ka”. Tako imenovano cvetno steblo pravza-
prav ne nosi cvetov, ampak skupek drobnih
čebulic. Ko se pri rastlini česna pojavi steblo,
je najprej mehko in se upogne navzdol, ka-
sneje se izravna in otrdi. Pri gojenju te ra-
stline cvetna stebla v fazi, ko se začnejo upo-
gibati navzdol, morajo kmetje porezati ali
nalomiti, da ima rastlina potem dovolj
moči, da postane čebulica česna večja. “Pse”
pobirajo maja in na začetku junija, “če ni
suše, lahko postanejo debeli kot šparglji”.
“Psi česnika” so zelo uporabni v kulinariki,
pri nas so jih ponavadi enostavno skuhali,
obelili in servirali s kuhanim jajcem.
PSI ČESNIKA
Sestavine:
500 g stebelc, olje, kis, sol, poper.
Priprava:
“Pse česnika” operemo in zrežemo na
koščke, nato jih dvajset minut kuhamo v
slani vodi. Skuhane obelimo po okusu z ol-
jem, kisom, soljo in poprom. Navadno jih
serviramo s kuhanim jajcem - nekoč so ru-
menjake posebej zmečkali in jim dodali ma-
lo olja, soli in vode, v kateri so se kuhala ste-
belca, da je nastala omaka. Z omako so pre-
lili “pse”, beljake pa so narezali in dodali na
koncu.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (86)
Umrl je dolgoletni dr. Janez Kocijančič
Odšel vplivni prijatelj našega športa
  dmevna novica, ki je
prizadela športno
srenjo tudi pri nas, je
bila zadnje dni ta, da je v
ponedeljek, prvega junija, po
hudi bolezni umrl Janez
Kocijančič. Bil je predsednik
Olimpijskega komiteja
Slovenije med letoma 1991
do 2014, od leta 2017 pa tudi
predsednik Evropskih
olimpijskih
odborov. Od leta
1981 je bil član
predsedstva
Mednarodne
smučarske zveze
FIS, od leta 2010
pa tudi njen
podpredsednik. Še
prej je bil tudi
predsednik
slovenske in
jugoslovanske
smučarske zveze.
Star je bil 78 let,
po izobrazbi je bil
pravnik.
Kocijančič je
močno
zaznamoval
slovenski šport. Bil
je prvi predsednik
OKS in na tem
položaju ostal pet
mandatov. V
preteklosti je bil
tudi viden politik
in
gospodarstvenik. Rodil se je
20-ega oktobra 1941 v
Ljubljani. Bil je minister v
vladi Staneta Kavčiča, po
padcu Kavčičeve vlade je
presedlal v gospodarske
vode. Od leta 1982 do 1993
je bil direktor družbe Adrie
Airways.
"Bil je izjemna osebnost,
zelo smo ga cenili. Učili pa
smo se ne iz njegovih besed,
ampak iz njegovih dejanj.
Nobeno še tako izurjeno
pero ne more pričarati
takega leposlovja, take
knjige, kot jo je on pisal v
živo z delom pred našimi
očmi, " je dejal sedanji
O predsednik OKS BogdanGabrovec. Žalno sejo, ki stase je udeležila tudi prvi
predsednik republike Milan
Kučan in sedanji predsednik
Borut Pahor, je priredila
stranka Socialnih
demokratov.
Kocijančič pa je posthumno
prejel srebrni red
Mednarodnega olimpijskega
komiteja kot tretji Slovenec
po Miroslavu Cerarju in
Leonu Štuklju. Njemu v čast
je na sedežu MOK-a v Lozani
olimpijska zastava tri dni
visela na pol droga.
"Olimpijsko gibanje je
izgubilo velikega
ambasadorja olimpijskih
vrednot. Je svetel zgled, kako
lahko te bogatijo šport in
družbo. Bil je Evropejec
širokih obzorij, katerega delo
je segalo izven evropskih
meja med različne kulture
sveta. Pogrešali bomo njegov
širok nasmeh, ki ga ni
izgubil niti med boleznijo, "
je med drugim v zvočni
poslanici povedal predsednik
Mednarodnega olimpijskega
komiteja Thomas Bach.
Za časa predsednikovanja
Olimpijskemu komiteju
Slovenije je bil Kocijančič
večkrat na obisku pri
predstavnikih našega
športnega gibanja. Z
Združenjem slovenskih
športnih društev v Italiji je
tesno sodeloval.
Kot je zapisal
predsednik ZSŠDI
Ivan Peterlin, je bil
to mož, ki bo v
zgodovinskih
športnih analih
Republike
Slovenije ostal
zapisan zlatimi
črkami. Kocijančič,
je poudaril
Peterlin, je dobro
poznal tudi našo
zamejsko športno
stvarnost in
problematiko. Kot
predsednik
slovenskega
olimpijskega
komiteja se je za
naš šport živo
zanimal, nas
obiskoval, dnevno
je spremljal vse,
kar se je pri nas
dogajalo, navdušen
je bil nad našo
rastjo in znal je biti tudi
odličen svetovalec in
spodbujevalec naših načrtov.
Nekdanjega predsednika
italijanskega olimpijskega
odbora Maria Pescanteja je
argumentirano prepričeval,
naj CONI prizna vlogo in
pomembnost našega
športnega gibanja in naj
ZSŠDI podeli status
množične organizacije.
Ohranili ga bomo v
hvaležnem spominu, so o
Kocijančiču še zapisali v
vodstvu Združenja
slovenskih športnih društev
v Italiji.
HC