URADNI VESTNI K DOLENJSKE — za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, M OVO MESTO, RIBNICA, TREBNJE Letnik II. NOVO MESTO, 18. februarja 1965 SI. 3 VSEBINA: OBČINA ČRNOMELJ: 40. Odlok o soglasju k ustanovitvi krajevne skupnosti Črnomelj 41. Odlok o spremembi tarife občinskega prometnega davka v občini Črnomelj OBČINA KOČEVJE: 42. Odlok o območjih krajevnih skupnosti v občini Kočevje 43. Odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih državnih organov OBČINA NOVO MESTO: 44. Priporočilo o nalogah na področju reševanja stanovanjske problematike borcev NOV 45. Priporočilo o izvajanju- nalog na področju otroškega varstva 46. Priporočilo o nalogah telesne kulture na območju občine Novo mesto OBČINA RIBNICA: 47. Odlok o brezplačnem avtobusnem prevozu učencev osnovne šole Ribnica in Sodražica 48. Odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 49. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za prvo tromesečje 1965 OBČINA ČRNOMELJ 40. Na podlagi 3. odstavka 252. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na svoji seji dne 18. januarja 1965 sprejela ODLOK o soglasju k ustanovitvi krajevne skupnosti Črnomelj 1. člen K sklepu o ustanovitvi krajevne skupnosti Črnomelj, ki ga je sprejel skupni zbor Jvolivcev za volilne enote št. 1, 2, 3, in 4, se daje soglasje. 2. člen Krajevna skupnost Črnomelj obsega naslednja naselja: Črnomelj — mesto, Kanižarica, Loka, Svibnik, Vojna vas. 3. člen , Ko začne veljati ta odlok, preneha z delom stanovanjska skupnost Črnomelj ter krajevni odbori ne območjih, za katere je bila ustanovljena krajevna skupnost. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 025—6/65 Datum: 18.1.1965 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoršak, 1. r. 41. Na podlagi 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ. št. 19/61, 6/62. 11/62. in 4/63, I.. II., in III točke V dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 42/62, 46/62, 51/62. 53/62. 12/63 ter Uradni list SFRJ št. 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 10/64, 13/64, 24/64, 29/64, 31/64, 48/64 in 50/64) in 245. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na svoji seji dne 26. decembra 1964 sprejela ODLOK o spremembi tarife občinskega prometnega davka v občini Črnomelj 1. člen Tarifa prometnega davka v občini Smomelj (Glasnik, Uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 15/64) se v 1. točki Del C — Splošna tarifa, spremeni in dopolni tako, da se glasi: »1. Od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu se predpiše občinski prometni davek od merske enote — litra, ki znaša:« a) za naravno vino 50 din, b) za pivo 40 din, c) za žganje 200 din, č) za ostale žgane pijače 250 din, Opomba: Davek po tej tarifni številki plačajo vsa gostinska podjetja in gostišča ter obrati, menze, delavske restavracije, klubi, počitniški domovi in planinske postojanke. Občinska skupščina lahko v izjemnih primerih iz opravičenih razlogov oprosti posamezne zavezance delno ali v celoti plačila prometnega davka. 2. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku Dolenjske. Sevilka: 421/9—1964 Datum: 18.1.1965 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Kado Dvoršak, 1. r. OBČINA KOČEVJE 42. Na podlagi 113. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS št. 10/63) ter 113. in 218. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. decembra 1964 sprejela ODTOK o območjih Itra.iovnih skupnosti v občini Kočevje 1. člen Z namenom, da bi se pospešilo in uredilo sodelovanje in medsebojna pomoč občanov na določenem območju, v katerem organizirajo občani komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, varstveno-vzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potreb ter potreb gospodinjstev, se -lahko na območju občine Kočevje ustanovijo krajevne skupnosti, ki zavzemajo naslednja območja: 1. krajevna skupnost Kočevje-me-sto za območje mesta Kočevje in Mestni log; 2. krajevna skupnost Kočevje-Rud-nik za naselja: Cvišlerji, Klinja vas, Onek, Rudnik, Šalka vas in Zeljne; 3. krajevna skupnost Struge za naselja: Čatež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Podtiskavec, Pri cerkvi, Razpljevo, Tisovec in Tržič; 4. krajevna skupnost Stara cerkev za naselja: Breg pri Kočevju, Dolenjt Ložine, Gorenje, Gorenje Ložine, Ko« blarji, Konca vas, Mlaka pri Kočevju, Mrtvice, Nove Ložine, Slovenska vas, Stara cerkev in Studenec; 5. krajevna skupnost Dolga vas za naselje Dolga vas; 6. krajevna skupnost Livold za naselja: Crni potok pri Kočevju, Livold In Zajčje polje; 7. krajevna skupnost Mozelj za naselja: Knežja lipa, Kočarji, Lapinje, Mozelj, Podlesje, Rajndol in Spodnji log; 8. krajevna skupnost Predgrad za naselja: Brezovica pri Predgrađu, Cepi je, Dol, Hreljin, Jelenja vas, Kralji, Laze, Paka pri Predgrađu, Predgrad, Spodnja Bilpa, Vimolj pri Predgrađu in Vrt: 9. krajevna skupnost Kočevska reka za naselja: Koče, Kočevska reka, Mlaka pri Kočevski reki, Morava, Novi lazi, Primoži in Stalcerji; 10. krajevna skupnost Banja loka za naselja: Ajbolj, Banja loka, Brsnik, Čolnarji, Delač, Dolenja žaga, Dolenji potok, Dren, Drežnik, Gorenja žaga, Gorenji potok, Grgelj, Jesenov vrt, Kaptol, Kostel, Lipovec pri Kostelu, Maverc, Nova sela, Podstene pri Kostelu, Puc, Rajšele, Selo pri Kostelu, Slovenska Briga, Srednji potok, Stel-. nik, Suhor, Vimolj in Zapuže pri Kostelu; 11. krajevna skupnost Fara za naselja: Fara, Gladloka, Gotenc, Grbac, Grivac, Hrib pri Fari, Jakšiči, Krkovo, Kuželič, Kuželj, Laze pri Kostelu, Oskrt, Padovo pri Fari, Petrina, Pir-če, Planina, Poden, Potok, Rake, Sapnik, Slavski laz, Srbotnik ob Kolpi, Stružica, Stajer, TišenpolJ, Vas in Vrh pri Fari; 12. krajevna skupnost Osilnica za naselja: Belica Bezgarji, Brezovica, Bosljiva loka, Grintovec pri Osilnici, Krizmani, Ložec, Malinišče, Mitroviči, Osilnica, Padovo pri Osilnici, Papeži, Podvrh, Ribjek, Sela, Spodnji Cačič, Strojiči, Zgornji Cačič in 2urke; 13. krajevna skupnost Draga za naselja: Crni potok pri Dragi, Draga, Blažuta, Lazeča Novi kot, Podplanina, Podpreska, Pungt, Srednja vas, Stari kot in Trava. 2. člen Krajevne skupnosti so samostojne samoupravne teritorialne organizacije, ki imajo svojstvo upravne osebe in in samostojno odgovarjajo za izvrševanje svojih obveznosti. Krajevne skupnosti imajo sedež v kraju, po katerem nosijo ime. 3. člen Krajevne skupnosti začnejo s poslovanjem z dnem, ki se določi v sklepu o ustanovitvi krajevne skupnosti. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. > Številka: 025—4/64—2/1 Dadum: 8. 12. 1964 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Drago Bencina, 1. r. 43. Na podlagi 69. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57, 44/58, 1/59, 52/59, 57/60, 53/60, 52/61, 31/62) ter 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1964 sprejela ODLOK o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih državnih organov 1. člen Uslužbencem in delavcem občinskih državnih organov se lahko izplača novoletna nagrada v enaki višini in ob enakih pogojih kot je bila določena z odlokom zveznega Izvršnega sveta o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov (Uradni Ust SFRJ št. 46/64) ter z odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem republiških državnih organov (Uradnd list SRS št. 35/64), kolikor imajo posamezni organi možnosti v svojih finančnih načrtih. .... j 2. člen Novoletna nagrada po tem odloku se lahko izplača uslužbencem iz sredstev, ki so bila navedenim organom dodeljena za nagrajevanje skupaj s sredstvi za osebne izdatke za leto 1964. 3. člen Od novoletne nagrade po tem odloku se obračunavata in plačata osnovni prispevek za invalidsko zavarovanje in osnovni prispevek za pokojninsko zavarovanje. 4. člen Novoletna nagrada se izplača v decembru 1964. 5. člen Uslužbencem in delavcem zavodov, nasproti katerim ima občinska skupščina pravico ustanovitelja in za katere se uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, se lahko izplača novoletna nagrada. O tem odloči najvišji organ upravljanja zavoda. V tem primeru se lahko izplača novoletna nagrada iz sredstev zavoda za osebne izdatke, predvidenih s finančnim načrtom, ali iz sredstev ustreznega sklada zavoda. 6. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 113—25/64—2/1 Datum: 29.12.1964 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Drago Bencina, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 44. PRIPOROČILO o nalogah na področju reševanje stanovanjske problematike borcev iS O V Občinska skupščina Novo mesto je obravnavala na svoji seji dne 26. novembra 1964 poročilo o stanovanjski problematik^ borcev NOV v občini Novo mesto in ugotovila: Za sedanje stanje stanovanjske problematike borcev NOV je značilno, da ločimo pri borcih tiste, ki nimajo stanovanj, v tri kategorije in sicer: zaposlene,' nezaposlene in kmete. V preteklih letih, zlasti po letu 1960, je bilo doseženega na področju skrbi za stanovanja zaposlenih in nezaposlenih borcev precej, saj so bili zaposleni in nezaposleni borci deležni precejšnje skrbi. Prave pozornosti pa se ni posvečalo le borcem-kmetom. Da bi stanovanjska vprašanja borcev še uspešneje reševali ter da bi skrb za borce postala vsebina vseh organov delovnih in ostalih organizacij, je občinska skupščina na seji 26. novembra 1964 sprejela priporočilo: 1. Delovne organizacije naj proučijo stanovanjske potrebe svojih borcev NOV in jim dajo prioriteto pri dodeljevanju stanovanj ter tako zagotovijo primerna stanovanja borcem NOV v letu 1965 ali najkasneje v letu 1966. Prioriteto je treba dati borcem NOV tudi pri dodeljevanju tistih sredstev delovne organizacije, ki so namenjena individualnim graditeljem stanovanj. Posojila borcem NOV za gradnjo stanovanj naj bodo tolikšna, da zadoščajo vsaj za grobo dokončanje zgradb. 2. Manjše delovne organizacije naj preko občinskega stanovanjskega sklada združujejo sredstva za stanovanjske gradnje, predvsem za potrebe zaposlenih borcev NOV. 3. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine naj pri razpisovanju posojil upošteva kol preuaostni Kriterij tudi dokumentirane utemeljitve delovnih organizacij, ki bodo reševale problematiko zaposlenih borcev. 4. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine naj pri dodeljevanju posojila za gradnje in adaptacije stanovanj v bodoče določi večja namenska sredstva kot doslej za gradnjo in adaptacijo stanovanj borcev NOV. 5. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine naj aktivnim borcem NOV dodeljuje posojila z 1 odstotno obrestno mero in z najmanj 30 do 40 letnim rokom odplačevanja. 6. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš naj prouči možnosti kreditiranja stanovanjske izgradnje in adaptacije stanovanj borcev — kmetov in s tem seznani občinsko skupščino. 7. Zavod za izgradnjo in urejanje naselij naj prouči, kako imajo ureje- no plačevanje komunalnega prispevka oziroma brezplačno dodeljevanje gradbenih zemljišč borcem NOV tiste občine, ki imajo podobno stanovanjsko problematiko borcev NOV kot naša občina, in pripravi potreben predlog. 8. Skladu' za zidanje stanovanjskih hiš SR Slovenije se predlaga, naj prouči možnosti, da se območjem z večjim številom borcev nameni več sredstev za reševanje stanovanjske problematike borcev NOV pod najugodnejšimi pogoji. Številka: 59—011/63—2 Daium: 26.11.19b4 Predsednik občinske skupičine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 45. PRIPOROČILO o izvajanju nalog / " na pouročju otroškega varstva Občinska skupščina Novo mesto je na seji one 26. novembra 1964 obravnavala poročilo o problematiki dnevnega varstva otrok v občini Novo mesto / Na podlagi priporočila in razprave" o poročna ugotavlja: delovne organizacije, krajevne skupnosti in drugi prizadeti si premalo prizadevajo za organizirano vzgojo in varstvo otrok ter se še vse premalo zavedajo, da pomeni skrb za vzgojo in varstvo otrok istočasno tudi skrb za boljše počutje delavcev tako pri delu, kakor tudi v prostem času, kar pa orez avoma vpliva na povečanje produktivnosti in uspešnosti dela v sedanjosti in v prihodnosti. Pri organiziranju otroškega varstva je še premalo koordinacije med krajevnimi skupnostmi, delovnimi in ostalimi organizacijami, kar zlasti škoduje pri združevanju sredstev v ta namen. Ce hočemo, da bo otroško varstvo ustrezno napredovalo, je potrebno, da prav krajevne skupnosti, delovne in ostale organizacije svoje sile in sredstva združujejo in s tem pripomorejo k hitrejšemu, skladnejšemu in učinkovitejšemu reševanju te odgovorne naloge. Da bi skrb za otroško varstvo in s tem tudi skrb za delovnega človeka in družino ter posredno tudi za delovno uspešnost postala še v večji meri vsebina dela vseh organov in organizacij v občini, občinska skupščina priporoča: 1. Delovnim organizacijam: — da čimprej organizirajo kadrovsko socialne službe, ki imajo poleg ostalih nalog tudi dolžnost skrbeti za organizacijo varstva otrok zaposlejiih; — da obravnavajo program razvoja otroškega varstva ter sprejmejo ustrezne sklepe o odvajanju najmanj 0,5 odstotka od neto izplačanih osebnih dohodkov v sklad za otroško varstvo občine Novo mesto. Zbrana sredstva se bodo porabila za izgradnjo vzgojno varstvenih ustanov v občini, — da razpravjajo in sodelujejo pri financiranju dnevne oskrbnine otrok tistih staršev, ki niso sami zmožni piacevati oskrbnine zaracu številnin otrok, bolezni ali nizkih osebnih do-nodkov. 2. Krajevnim skupnostim se priporoča, da na svojih območjih organizirajo in koordinirajo delo v zvezi z otroškim varstvom, zlasti pri združevanju sredstev v ta namen. 3. Zvezi prijateljev mladine, šolam, zdravstvenim zavodom in vsem drugim, ki imajo v svojih programih skrb za otroka in družino, se priporoča, ua vsestransko pomagajo pri organiziranju varstva otrok. 4. Vzgojno varstvenim ustanovam se priporoča, da organizirajo vzgojno dejavnost tudi za otroke, ki niso vključeni v varstveno ustanovo preko raznih oblik kot krožkov, proslav, izletov in podobno. - . 5. šolam, krajevnim skupnostim in družbenim organizacijam se priporoča, da na območjih, ki nimajo organizirane vzgojno varstvene ustanove, posvetijo posebno skrb otrokom v njihovem prostem času. Številka: 56—02/65—2 ,s Datum: 26.11.1964 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, l.r. 46. PRIPOROČILO o nalogah telesne kulture na območju občine Novo mesto Občinska skupščina Novo mesto je na seji 26. novemora 1964 obravnavala poročilo sveta za izobraževanje, tehnično in telesno vzgojo o stanju in problemih telesne kulture v občini Novo mesto. Na podlagi poročila in razprave skupščina ugotavlja: delovne organizacije oziroma njihovi samoupravni organi še vedno ne upoštevajo, da je telesna kultura, zlasti množična, del rekreacije, ta pa je važen moment, ki vpliva na zdravje delavcev in posredno na delovno uspešnost. Zaradi nezadostno razvite mreže otroških vzgojno varstvenih ustanov in zaradi neustreznih materialnih pogojev osnovnih in srednjih šol ter zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov se telesna vzgoja mlade generacije ne odvija kot bi se morala in tako ne opravlja nalog, ki so ji zaupane. Telesno vzgojne organizacije zaradi objektivnih pa tudi subjektivnih momentov ne opravljajo zadovoljivo nalog, ki so ji zaupane, tako na področju množične kakor tudi kvalitetne telesne vzgoje. Da bi pospešili nadaljnji razvoj telesne kulture tako glede množičnosti kot glede kvalitete, predvsem pa, da bi zagotovili njeno pravilno vrednotenje, občinska skupščina Novo mesto priporoča delovnim organizacijam oziroma njihovim samoupravnim organom, da telesno vzgojo kot obliko rekreacije zlasti v dnevnih in tedenskih odmorih vnesejo v svoje statute; da podpirajo telesno vzgojno dejavnost v občini s tem, da ji materialno pomagajo ter vplivajo na povečanje članstva v telesno vzgojnih organizacijah; da večja podjetja nastavijo stalnega telesno vzgojnega strokovnjaka, manjša pa amaterja, ki ima veselje do telesne vzgoje, kajti le tako bo mogoče doseči, da bo telesna kultura postala kvalitetnejša in bolj množična; občinski zvezi za telesno kulturo, da pritegne v svoje organe širši krog sodelavcev, zlasti mladih; da nameni več sredstev za razvoj - množične telesne kulture, zlasti še za razvoj množične telesne kulture mladine in delavcev; da skrbi za organizacijsko in Kadrovsko utrditev društev in klubov; da nastavi stalnega inštruktorja, ki bo nudil pomoč društvom in delovnim' organizacijam; društvom prijateljev mladine, da posKroijo za sistematično urejevanje in vzdrževanje obstoječih igrišč in izgradnjo novih; vzgojno' izobraževalnim zavodom, da si sistemattično prizadevajo, da. bo telesna kultura kot predmet vključena v učno vzgojni proces; vsem prizadetim organizacijam, da zaradi pomanjkanja strokovnega kadra skrbijo za strokovni dvig obstoječih kadrov in za pridobivanje novih. Številka: 66—03/65—2 Datum: 26.11.1964 Predsednik občinskevskupščine Nov mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. OBČINA RIBNICA 47. Na podlagi 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ri Mii-ca na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. decembra 1964 sprejela ODLOK o brezplačnem »v«-'..........- ^revozu učencev osnovne šole Ribnica in 5>oara...ca • 1. člen Učenci osnovne šole Ribnica s podružnico šole Dolenja vas imajo na redni avtobusni progi G-čarice-Ribni-ca pravico do brezplačne vožnje v obe smeri. Ta odlok se nanaša na sledeče relacije: a) Glažuta, Grčarice, Grčarske ravne, Jelenov dol in Jelenov žleb do Dolenje vasi za učence, ki posečajo pouk na podružnični šoli osnovne šole Ribnica v Dolenji vasi. b) Blate, Dolenja vas, Glažuta. G*, carice, Grčarske ravne, Jelenov dol, Jelenov žleb, Kot pri Rakitnici, Lipovec, Prigorica, Rakitnica in Makoša do Ribnice za učence, ki posečajo pouk na osnovni šoli v Ribnici. 2. člen Učenci osnovne šole iz vasi Beto-novo, Janeči, KraČali, Kržeti in Pe-trinci, ki posečajo pouk na osnovni šoli v Sodražici, imajo na redni avtobusni progi Gora (na Vagovki)_— So-dražica pravico do brezplačne vožnje v obe smeri. 3. člen Podružnična šola Dolenja vas ter osnovni šoli v Ribnici in Sodražici obvezno izdajajo prizadetim učencem uradna potrdila o posečanju šole. Na potrdilu mora biti označena relacija vožnje prizadetega učenca. Ta potrdi la služijo službujočemu osebju avtobusa za izdajo mesečnih vozovnic Brez navedenih potrdil vozno osebje ne more izdati vozovnic, niti opravljati brezplačnega prevoza učencev v breme proračuna občinske skupščine Ribnica. 4. člen Stroški prevozov po tem odloku gredo v breme proračuna občinske skupščine Ribnica. 5. člen S tem odlokom se razveljavja odlok uprave komunalne dejavnosti Ribnica št. 34—7/62—01 z dne 19.9. 1962 o voznih olajšavah na avtobusu za učence osnovne šole Ribnica, objavljen v Glasniku, Uradnem vestniku okraja Ljubljana. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1.1.1965 dalje. * Številka: 61—63/64—01 Datum: 21.12. 1964 Predsednik občinske skupščine Ribnica: France lic, 1. r. 48. Na podlagi. 29 člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni 1. FLRJ, št. 26/54) in 64. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skup nosti dne 21. decembra 1964 sprejela ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. 1. člen Zaradi intenzivnega in uspešnega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni se na območju občine Ribnica odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2 člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju kmetijske zadruge ob sodelova nju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnem besedilu: lastnikov) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih predelih, ki so za smotrno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. 3. člen Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj in kako naj se ti izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni svet ob činske skupščine Ribnica. Svet za kmetijstvo občinske skupščine Ribnica določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki' sami. 4. člen Za storitve, opravljene po 2. členu te odredbe, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroško storitve s stroji (gorivo, delovno silo, amortizacijo, režijske stroške). 5. člen Če lastniki na območju, za katerega je določil pristojni svet občinske skupščine, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ob pravem času aH ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. 6. člen Izvrševanje varstvenih ukrepov po. tej odredbi nadzoruje svet za kmetijstvo občinske skupščine Ribnica. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco. 7. člen Za kršitve predpisov iz 1., 2. in 3. člena te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 320-35/64-05 Datum: 21. 12. 1964 Predsednik občinske skupščine Ribnica: France lic, 1. r. 49. Na podlagi 49. in 77. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59. 23/61. 52/61, 28/62. 52/62 in 13/63) in (Uradni list SFRJ št. 7/64 in 31/64) in 4. točke 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. decembra 1964 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb za prvo tromesečje 1965 1. člen Potrebe občinskih organov in zavodov se v prvem tromesečju 1965 do sprejetja občinskega proračuna financirajo na podlagi ororačuna občine Ribnica za leto 1964 2. člen Izdatki se smejo izvršiti v tem času največ do višine 25" odstotkov izdatkov občinskega proračuna za leto 1964. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka, se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih izdatkov. 4. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ribnica za leto 1965 in se morajo prikazati v zaključnem računu za leto 1965. 5. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi glede dotacij za financiranje potreb občinskih upravnih organov, občinskih samostojnih zavodov, občinskih družbenih organizacij in občinskih skladov. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1965. številka: 400—16/64—01 Datum: 21.12.1964 ^ Predsednik občinske skupščine Ribnica: Franc lic, 1. r. Izdaja DOLENJSKI LIST Novo mesto — Izhaja po potrebi — Glavni ln odpovomi urednik Tone Gošrdk — Rokopise za objavo pošiljajte na naslov: Dolenjski list, uredništvo. Novo mesto, p. p. 33 — Letna naročnina 1200 din; plačljiva Je vnaprej - Tekoči račun pri podr NB »S Ni v m mestu ROfi-PfinRj - l.tpMiifi vtptvtt? r"^r i-mi^kf izhaja kot rednn priloga Dolen^kega lista ln e.i ooblir stalni naročniki listu brezpifl.'n"