# Atletski trenerji pozor! (stran 5) 0 Maraton brez favoritov (stran 6) LIST ZA T&LE-SNO KULTURO Ljubljana - nedelja. 17. junija 1962 - Cena 30 din - Leto XVII Izdala tlalcovnl svet .Polet* — ureja uredniški odbor — Glavni urednik Franiek MirtiS — Odgovorn urednik Vlado Žlaipah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne .Ljudska pravica, v L|ubl|anl — Uredništvo m uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — PoStni predal m — Čekovni račun uprave SOO-11-5-876 — telefoni: Uredništvo 20-840 (ob nedeljah 20-172, 20-173). Uprava 21-281 — letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. ATLETSKI TROBOJ HRVATSKA — SRBIJA — SLOVENIJA DVE ZMAGI ZA HRVATSKO ZAGREB, 16. JUNIJA. Dvodnevni troboj moških in ženskih atletskih reprezentanc Srbije, Hrvatske in Slovenije je prinesel prvo dvojno zmago ekipama gostitelja. To ni posebno presenečenje, saj so bile napovedi pred tekmovanjem take, da smo računali na borbo za prvo mesto pri moških med Srbijo in Hrvatsko, pri ženskah pa med Hrvatsko in Slovenijo, ženska ekipa Slovenije se je ves čas borila tudi za prvo mesto, toda nekaj hudih negativnih presenečenj (100 m, kopje in 4X100 m) je dokončno pokopalo upe na ponovitev lanske zmage. Moški bi bili lahko prvi, če bi šlo v vseh športnih panogah najugodneje za Slovenijo in Ce bi nastopili v najmočnejši sestavi (Hafner ali Špan na 1500m, Rojko ob palici itd.). Tekmovalni pogoji na stadionu Dinama so bili solidni, čeprav je zlasti v soboto motilo tekmovalce dušeče soparno vreme. Vzeto v celoti je to tekmovanje, ki je bila prva velika skupna parada naše atletske elite, precej razočaralo. Le malo posameznikov se je dvignilo iz povprečnosti, čeprav so imeli atleti priložnost, da si z dobrimi uvrstitvami zagotovijo potne liste za Oslo, kjer bo čez teden dni dvoboj z Norveško, atletinjam pa je šlo za izbor ekipe, ki bo nastopila v Novem Sadu proti Italiji. Najboljši rezultat, pravzaprav dva, gresta na račun Djanija Kovača. Na 400 iri ovire, to je bila v celoti za naše razmere razen istega teka brez ovir najboljša panoga troboja, je za dve desetinki sekunde zgrešil svoj državni rekord in se v letošnji evropski razvrstitvi takole uveljavil: 50.9 Morale (Italija), 51.3 Janz (Nemčija) in Frinolli (Italija), 52.0 Kovač (Jugoslavija), 52.1 Anisimov (SZ), Van Praagh (Francija) in Goudge (VB). Na 400 m je prišel v evrop- ski uvrstitvi na 9. do 10. mesto. Tandem Hafner — Špan v steep-lu nadaljuje z uspešnimi predstavami. Vseh 3000 m sta pretekla skupaj in na cilju so jima izmerili zopet isti čas 8:52.0, s čemer si na letošnji evropski lestvici delita 10. in 11. mesto. Cervan je s svojima dvema nastopoma pokazal, da je trenutno številka ena v Jugoslaviji za obe dolgi progi, čeprav na 10.000 m ni zmagal, ker se je krepko čuval za 5000 m. Slednji tek je postal zanimiv šele v drugi polovici ko so ob pojačanem tempu, diktiral ga je večinoma Ivanovič, po vrsti odpadli iz borbe za prvo mesto Matijevič, Adam, Subotič in 200 m pred ciljem še Štros. V finišu je bil Cervan gospodar položaja. ; NUJA L JEV AN JE VA '7; STR: ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Nekaj spodrsljajev v ženski ekipi je pokopalo upe na zmago Borba za razliko v koših V nezanimivi igri »atomska« zmaga Olimpije - Beograd prevzel vodstvo na lestvici - Lokomotiva zaustavila Zadar - Tudi Partizan visoko porazil novinca iz Sarajeva r Na robu starega in na pragu novega Olimpija : Mladost 120:39 (47:16) i LJUBLJANA, 17. junija. Olimpija i je končno Imela srečo z vreme-i nom. Tekma je bila zanjo izred- vendar pa ni nihče mislil na to, da so cilji Olimpije tokrat povsem drugačni, kot bi lahko Samo slutili ‘tudi največji optimisti. V nadaljevanju je prišla do izraza vsa duhovitost napadalcev Olimpije. Mehanizem je deloval brez- bolje igrala-B. Rajkovič iri Gordič, pri Zvezdi pa Cvetkovič. Tekmo sta sodila beograjska sodnika Minic in Jakšič. Beograd: Korač 35, Gordič 33, Nikolič 10, T. Rajkovič 10, Erkič 6. (Nadaljevanje na 7. strani) Mednarodne vesti poročajo vče- bila šoškič je bil eden najboljših vratarjev v Čilu l/elika četvorka svetovnega prvenstva t SANTIAGO, 17. JUNIJA. V tem -phutku je že vse pripravljeno za •halno tekmo letošnjega svetovnega v^venstva v Santiagu. Morda je ®^av> da vam predstavimo trenerja “eh finalistov in kapetana obeh 'hajstoric. V • MOREIRA AIMORE je trener Sim ilslte reprezentance in je star , *®t. Brez dvoma je nogometni teo-hj:(k, ki mu na svetu ni para. Je da en računar in sam o sebi pravi, biti pred najvažnejšimi srečanji * občutil niti najmanjše nervoze. , w Ramos de oliviera-mauro 32 , aPetan brazilske enajsterice, star , let, visok 180 cm in težak 76 kg. To hajbolj vz,držljiv igralec v bra-ski enajsterici in človek, ki zna Uim ,1 vrste v svoji enajsterici in Cev včasih razburjenje soigral-Veo Seveda tudi najtesnejši sodela-c svojega trenerja. n-«1 VVTLACIL RUDOLF, trener re-je A,entance CSSR je star 50 let. To ni«*°vek z veliko avtoriteto, saj vsi ia(®ovi varovanci brez besed izva-ujegove napotke. V delu z no-kf!®?jnimi reprezentancami CSSB hoi?i(0 “Porablja tudi moderne psi-s , metode in pravi, da je prav Uorčč1 izv,ekel maksimum iz svojih f^tnetašev. Tem! n°WAK LADISLAV, kapetan bramfcntance CSSR, star 31 let, levi SVori1''? v najboljši reprezentanci Pr/* domovine. Na tem mestu igra ha|hnnem 7araci! ‘ega, ker od tod SčrT i,e ',,di- kaJ s® dogaja na lgrl-ceio To le ‘udi močan atiet, včasih ben bckoiiko grob in vedno sposo-tIČ„ii?0'rpdovn* i tudi v najbolj krl- ‘h situacijah. nega pomena, kajti borba pod koši postaja iz tedna v teden bolj dramatična in zapletena in vse kaže, da bo razlika v koših odločala o zmagovalcu. Tega se je dobro zavedalo tehnično vodstvo ljubljanskih študentov, ki je pripravilo poseben tehnični načrt, kako doseči čim višjo zmago. Želja po visoki zmagi se je v celoti uresničila. Olimpija: Daneu 27, Jelnikar 28, Miiller 7, Logar 6, Lokar 4, Bassin '10, Vrhovec 8, Potočnik 5, Dermastia 19, Kandus, 6, Samaluk, Kapelj. Mladost: Catinelli 2, Cimaš 2, štu-ka 3, Siprag i, Manolč 2. Grkovič 18, Sodnika Stefanovič in Protič iz Beograda. Od prve minute , dalje pa do zaključnega žvižga sodnikov so igralci Olimpije pokazali izredno voljo visoko premagati slabo moštvo Mladosti. Igralci so po nasvetu trenerja zaigrali ostro, požrtvovalno in tehnično dovršeno. Nasprotniku niso dovolili, da bi kakorkoli manevriral in skušal zaustaviti njihov polet in njihovo realizatorsko sposobnost. V paMVlela dlf rezulta J najfpše ocenjujeta sposobnost obeh moSteio bodo VSgostj e doživeli težak poraz, hibno in vrstili so se težak bliskoviti na- padi in protinapadi, ki jim Mladost pri najboljši volji ni bila kos. Povemo naj še to, da je tehnično vodstvo Olimpije dobro pretehtalo, kako v tej zanjo pomembni tekmi, preizkusiti vse moči, tudi tiste, ki po navadi kot rezerve za košem opazujejo igro svojih starejših vzornikov. Tokrat imamo v mislih mladega Bassina. ’ je pokazal pravo virtuoznost in vsakdo je lahko ugotovil, da v tem fantu tiči velik košarkarski talent in nič čudnega ni, če prav nanj trener, Boris Kristančič, resno računa. Za konec naj povemo še to da je moštvo ljubljanskih študentov v današnji tekmi do potankosti izpolnilo nalogo, ki jim jo je zaupalo tehnično vodstvo, čeprav vemo, da včasih prav slab nasprotnik odločujoče vpliva na razpoloženje boljšega tekmeca, tako da velika premoč nenadoma usahne in se mora ponavadi namesto visoke zmage zadovoljiti le z minimalno zmago. BEOGRAD:CRVENA ZVEZDA 94:65 ( 42:28) Beograd, 17. jun. - pred nekaj sto gledalci je Beograd visoko premagal mestnega rivala. Crvena zvezda je igrala slabše kot pona- vad,1:. C® ,bi, ,bili Beograda pazljivejši, di lahko dosegli še lep-šo zmago. Pri Beogradu sta naj- Beograd. — Kakor razne tuje agencije, sta raj na dveh različnih krajih dosežena skoraj v istem času dva izredna rezulata v skoku v višino. V Kijevu je svetovni rekorder Brumei preskočil višino 220.cm, iz Pekinga pa poročajo,' da je' 20-let-ni skakalec Cih-čiri preskočil 217 centimetrov. Varšava. — Na mednarodnem tekmovanju v atletiki, so presenetili japonski tekmovalci, ki so na turneji po Evropi. Največje presenečenje je pripravil 20-letni Kuni-yoshi, ki je zmagal v skoku, v višino z rezultatom 205 cm in premagal domačina Czernika (205 cm) in sovjetskega predstavnika Boli sova (200 cm. Ostali boljši rezultati: 100 m Foik (Polj) 10,3, 1500 m Sa-vinkov (SZ) 3:45,3, troskok: Malc-zerczyk (Polj) 16,23, Kreer (SZ) 16,03, krogla: Varju (Madž) 18,97. Lipsnis (SZ) 18,58, Sosgornik (Polj) 18,44, kladivo: Baltovski (SZ) 67,60, Zsivotski (Madž) 66,67. Letošnja nogometna sezona je bila nekaj posebnega. Mnogim ni bila všeč. Že jeseni so se začele prve neprijetnosti. Cela vrsta pritožb, nepravilne registracije v Celju — vse to je povzročilo hudo kri med klubi slovenske conske lige. Nadaljevalo se je tudi spomladi. Čeprav je bila borba za prvo mesto že odločena, so se začele pritožbe. Spet je bilo govora o nepravilnih registracijah, spet so imeli disciplinski organi polne roke dela. Danes, ko se poslavljamo od stare nogometne sezone, se vprašujemo, zakaj je bilo toliko sporov kot še nikoli doslej. Odgovor je najbrž na dlani. Vodstva nogometnih klubov, ki tekmujejo v slovenski conski ligi (pri tem pa ne . izvzemamo drugih nogometnih klubov), so pozabila na obljube o medsebojnem sodelovanju na besede o kvalitetnem dvigu slovenskega nogometa, o katerem je bilo toliko govora na prejšnji skupščini in na mnogih sestankih. Odnosi med nogometnimi klubi v Sloveniji so se v letošnji nogometni sezoni tako poslabšali, da je tista športna beseda »fair« zares popolnoma izginila in da so mnoga vodstva klubov gledala samo na to, kako bi drugemu škodovali. Pri tem večkrat niti ni šlo za lastne koristi, marveč je bila vzrok tega le škodoželjnost, skorajda sovražnost do svojega konkurenta. Zato se nam zdi toliko bolj prav, ko so se tisti, ki odločajo v slovenskem nogometu, te dni dogovorili, da mora biti vsemu temu konec. Negativnih pojavov je bilo res več kot dovolj. Nobena skrivnost ni, da so bili nogometaši v slovenski conski ligi deležni materialnih koristi. Nobena skrivnost ni, da so nekateri klubi skušali zvabiti od svojih sosedov najboljše igralce — seveda so spet obesili na trnek znano vabo — tisočake. Znano je tudi, da so bile razne pritožbe napisane samo zato, da bi nasprotniku škodovali tudi za zeleno mizo. Vsemu temu je torej sedaj , konec. Igralci bodo prestopali iz kluba v klub samo s pristankom vodstev obeh klubov in določene nogometne podzveze. V slovenski conski ligi ne bo več plačevanja — prav nikakršnega — niti tistega ne, ki se je doslej pogosto uporabljalo — pod mizo ... Čas je, da je vsemu temu konec. Čas je, da prenehamo s tisto frazo, da je nogomet pač nekaj posebnega in da je treba pri nogometu upoštevati posebne metode. Čas je tudi, da se vodstva nogometnih klubov končno odločijo za pravo medsebojno sodelovanje, za take medsebojne odnose, ki so pri vas v navadi — če hočete, za socialistične odnose, ki v naši družbi veljajo! Vlado Žlajpah V--. ■ .■ -' ' J SLOVENSKI NOGOMET NA NOVIH POTEH Obsodba negativnih pojavov v slovenskem nogometu - Odslej v slovenski conski ligi 14 moštev - Prestopanje igralcev samo po sporazumu - Stroge kazni za kršitelje novih načel - Novi predsednik NZS tov. Vrhovnik - častni člani NZS tovariši Lavrič, Demač, Pantič in Macorati LJUBLJANA, 17. jun. — Na današnji 13. redni letni skupščini NZS so si slovenski nogometni delavci začrtali nove poti, po katerih bo slovenski nogomet le napredoval do' tiste kvalitete, ki jo vsi želimo. 2e v poročilu upravnega odbora so bili obravnavani novi problemi, ki so se v športni dejavnosti pojavili po kongresu telesne kulture. Pri nogometu je bilo opa- C ■ufc (H RK 'jBr r M tsM . m «ii %s& flfiaiBN * 4 ovne H L3 eBMij n M iž sj, el ■k > . -asa* Cii' '4a> me 4^ ■ žiti, da po decentralizaciji marsikatere nogometne podzveze niso našle prave poti za uresničenje načel in sklepov kongresa. V mnogih primerih je prišlo tudi do nerazumljivih nasprotij med ObZTK in nogometnimi podzvezami. V stremljenjih za dvig kvalitete slovenskega nogometa pa so se nekatere NP kot npr. mariborska, dobro znašle in se že danes kažejo sadovi marljivega dela. Veliko vlogo je pri tem odigrala tudi NZS, ki je neposredno preko strokovnih komisij pomagala posameznim manjšim kolektivom pri uresni- Slovenski nogomet na novih poteh NADALJEVA.VJE S 1. STR čitvi njihovih načrtov. Mnogo pozornosti morajo slovenski nogometni delavci v bodoče posvetiti predvsem šolskim športnim društvom in društvom v delovnih kolektivih, saj ravno ti predstavljajo neizčrpen vir kadrov za naša ligaška moštva. Se en problem je, kateremu je treba v bodočnosti posvetiti veliko pozornost, to je vprašanje trenerskega in sodniškega kadra. V referatu o vlogi in nalogah Nogometne zveze Slovenije pa je zbranim delegatom nakazal smernice za bodoče delo dosedanji predsednik tov. Stane Lavrič. Poudaril je, da danes ne moremo več gledati na telesno kulturo kot nepotreben luksus, ampak kot potrebo našega delovnega človeka. Cimprej moramo odpraviti te pojave in reševati probleme telesne kulture na družbenopolitični ravni. OZTK morajo .biti na terenu nogometnim podzvezam v pomoč in čimprej odpraviti stara nasprotja. Delo NP naj ne bo samo registracija in vodstvo tekmovanj, ampak naj se preusmeri predvsem na množičnost, dvig kvalitete ipd. Čimprej je treba odpraviti stare nazore in kluba-štvo, ki najbolj hromi napredek našega nogometa. Največje težave in naloge čakajo novi odbor pri reševanju problemov prestopanja in plačevanja igralcev. Čimprej je treba te stvari razčistiti in jih rešiti na osnovi naših socialističnih načel. Prišli smo že tako daleč, da že v podzveznih klubih javno plačujejo igralce. Nič slabše ni s trenerji teh malih klubov. V mnogih primerih so ti trenerji, ki pogosto niti nimajo potrebnega strokovnega znanja, plačani bolje za nekaj tedenskih ur, kot marsikateri delovni človek s polno zaposlitvijo. Ne smemo dovoliti še naprej takega neodgovornega trošenja sredstev že pri naših osnovnih organizacijskih enotah, ki se ravnajo po načelu: kdor več ima, pa več da! Treba je predvzeti najostrejše ukrepe proti tem pojavom in jih že v kali zatreti, je zaključil svoj referat tov. Stane Lavrič, ki so ga navzoči delegati navdušeno sprejeli. V razpravi po poročilu In tem referatu so se diskutanti dotaknili vseh bistvenih problemov, ki naj bi jih današnja skupščin? če že ne rešila, pa vsaj pokazala najbližjo pot do rešitve teh problemov. Vsi prisotni so se mnogo pogovar- jali o sistemu tekmovanja, za katerega gre v današnjih razmerah največ sredstev. Največ govora pa je bilo o ustanovitvi ^Slovenskih medconskih lig. Mnoge podzveze kot so ljubljanska, novogoriška, gorenjska, celjska, mariborska in druge sicer načeloma odobravajo tak način tekmovanja ker pač imajo na svojem področju večje število klubov, ki po kvaliteti že preraščajo kvaliteto v okrajnem merilu, niso pa dorasle igri v SCL. Tem klubom je vsekakor treba omogočiti takšno tekmovanje, ker je že zdaj opaziti, da ti klubi izgubljajo svoje občinstvo, ki se Je že naveličalo leta in leta gledati na svojih igriščih ena in ista moštva. Najbolj navdušeno so delegati sprejeli izvajanja in besede predsednika ZTK Slovenije tov. Zemljariča, ki je podal lepe smernice za bodoče delo. Tudi tov. Zemljarič je ostro napadel sedanje razmere in negativne pojave v našem nogometu in pozval delegate za izredno konferenco NZJ naj odločno nastopijo proti tem pojavom pred tem najvišjim forumom. Poudaril je, da nismo neskromni, če trdimo, da Slovenija vsekakor zasluži, da ima enega predstavnika v prvi zvezni ligi in dva v drugi zvezni ligi. Nadalje Je dejal, da nikakor ne smemo omejevati razvoj in rojstvo novih tekmovanj in da moramo čimbolj stremeti za tem, da bo takih tekmovanj čim več, kajti le iz množičnosti lahko pridemo do ustrezne kvalitete. Poudariti moramo, da je UO NZS veliko storil, da bi omogočil ustanovitev medconskih lig. Vendar na poziv klubom naj njihove ObZTK odločijo o tem, ali so pripravljene finančno podpreti tako tekmovanje, kar je njihova dolžnost, ni dobil potrebnih konkretnih odgovorov, zato je svoj prejšnji predlog o tej vrsti tekmovanja umaknil. Na koncu današnje skupščine so delegati sprejeli sklepe, ki naj jih bodoči izvršni odbor dokončno formulira in pošlje vsem klubom in podzvezam. Poglejmo kakšni so ti sklepi: 1. SCL haj ima v bodoče 14 moštev 2. medpodzvezne lige lahko po medsebojnem dogovoru ustanovijo nogometne podzveze v sodelovanju z OZTK. 3. igralci lahko prestopijo iz kluba v klub po svobodni presoji, vendar ob sporazumu obeh klubskih vodstev in Okrajne NP. 4. pri prestopanju iz Kluba v klub ne sme noben igralec niti klub sprejeti, oziroma dati niti dinarja 5. finansiranje organizacij mora biti javno in kolektivno po demokratičnih načelih 6. ustanovijo naj se skladi za 9. vsi klubi, kakor tudi posamezniki, ki bodo kršili ta načela, bodo najstrože kaznovani in bo vsak klub v primeru kršitve teh sklepov takoj izključen iz nadaljnjega tekmovanja. Na koncu skupščine so delegati izvolili nov 19-članski izvršni odbor, ki mu bo v bodoče predsedoval tov. Vrhovnik. Izvolili so tudi delegate za izredno konferenco NZJ, ki bo 4. julija. Z navdušenjem pa so vsi delegati sprejeli sklep, da postanejo najbolj delov- Dosedanji predsednik NZS tov. Lavrič je prejšnjo nedeljo izročil pokal predstavniku najboljšega slovenskega kluba v SCL — Olimpiji. Na skupščini NZS so za novega predsednika izvolili tovariša Vrhovnika, tov. Lavriča pa so izvolili za častnega člana. telesno kulturo v posameznih občinah. 7. preiti moramo na skrajno štednjo sredstev, vendar kljub temu ta ne sme ovirati napredka kvalitete 8. športni objekti naj preidejo v družbeno upravo ni člani, ki danes odhajajo iz teh vrst in to tovariši: Lavrič, Demač. Pantič in Macorati, častni člani NZS, novi izvršni odbor NZS pa jim bo v zahvalo dal potrebno priznanje in nagrado za dolgoletno požrtvovalno delovanje na področju razvoja množičnosti in kvalitete slovenskega nogometa. UGOTOVITVE IN MNENJA PO SKUPŠČINI HOKEJSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE Samo toliko kot zmoremo! Na zadnji skupščini osrednje zveza drsanje in hokej da ledu »mo slišali več zanimivih ugotovitev o "naši kvaliteti. Kje so vzroki, da ta priljubljena zimska panoga ne gre po zaželeni razvojni poti? O tem danes nekaj mistl. Spet se bomo zaustavili ob prepričevalnih besedah zveznega trenerja inž. Tomiča. Ze zadnjič smo omenili, da je naš zvezni trener zelo resno opravljal svojo funkcijo in si pred začetkom zadnje zimske sezone sestavil podroben načrt, ki ga je hotel natančno izpolniti. In to mu ni uspelo. Uspelo mu ni zato, ker ni našel pravega razumevanja pri klubskih vodstvih, ki mu na njegova vprašanja, zahteve, in priporočila sploh niso odgovarjali! Naši klubi imajo kot smo slišali samo eno željo: na najlažji način dokopati se do kvalitetne ravni ne oziraje se na levo ali desno, na objektivne težave in dolžnosti. Z zanimanjem smo poslušali razlage predstavnikov posameznih klubov in republiških zvez. Prav lahko bi vse njihovo govorjenje združili v en sam stavek: nimamo sredstev, hočemo pa kvaliteto! Isti ljudje na široko razpravljajo in dokazujejo, kako so potrebna mednarodna srečanja, ustanavljanje novih ligaških tekmovanj, celo mednarodnih turnirjev, samo zato, da bo kvaliteta porasla. Res je težko razumeti takšna hotenja, ki so si nasprotujoča z izjavami zagovornikov kvalitete. Torej, po eni strani tarnajo za finančnimi sredstvi in iščejo pomoči pri osrednji zvezi, ki ima minimalna sredstva za druge namene, po drugi strani pa se v isti sapi navdušujejo za takšne oblike tekmovanja, celo izredna (po najnovejšem bi imeli radi v Beogradu tekmovanje za Donavski pokal), ki morajo čez noč popolnoma izprazniti klubske blagajne. Da je mera polna, pa nekateri celo trdijo, da nimajo sredstev za nabavo rekvizitov, ali za treninge na umetnih drsališčih, medtem ko istočasno zatrjujejo, da bi lahko za takšno ali drugačno obliko tekmovanja že našli primerna sredstva! To je res nerazumljivo! Da se še enkrat vrnemo k ugotovitvam . zveznega trenerja Tomiča. Klubi imajo svoja za- črtana pota in jih hočejo za vsako ceno obdržati in jim ni prav nič mar, kakšni so še drugi, n. pr. nacionalni cilji. Ce so pred dvema letoma na skupščini delegati soglasno izvolili zveznega trenerja in mu poverili to odgovorno nalogo, da jo po svoji zamisli izpolni, potem res ne moremo razumeti nediscipliniranosti ali morda malomarnpsti večine klubov, nad katerimi se je inž. Tomič tako ogorčeno pritoževal. Upravičeno se je vprašal zvezni kapetan Tone Pogačnik, kako bomo prišli do naše jugoslovanske hokejske šole, če so klubi tako indolentni in malomarni v odnosu do zveznega trenerja. Vprašujemo se, mar ni po sredi prevelika samozavest boljših klubov, ki Jih prav nič ne zanima, kaj se dogaja okrog njih in ki poznajo le svoje želje in zahteve, njihov pogled pa sega samo do svojega klubskega plota. Zato nič čudnega, če še vedno nimamo večjih uspehov v mednarodni areni in če še danes točno ne vemo in ne poznamo poti h kvalitetnejšemu napredku. Vsepovsod iščemo le trenerje, vse premalo pa mislimo na vzgojo našega strokovnega kadra. Cas Je, da bi začeli z Jugoslovansko hokejsko šolo. Zato pa moramo biti soglasni pri izbiri tujih trenerjev in pri strokovni vzgoji naših ljudi. Ce je bila skupščina hokejske in drsalne zveze, potem smo mnenja, da bi morali kaj več govoriti tudi o kvalitetnem napredku naših drsalcev in kotalkarjev. O tem je bilo na vseh skupščinah v razpravah vedno premalo pozornosti. S tem, da gradimo nova umetna drsališča se nam odpirajo nove možnosti za vzgojo drsalcev v umetnem drsanju in zato je treba tudi misliti, kako bomo tudi tem pomagali. Nimamo učiteljev, mla-dine pa je dovolj in prav gotovo se bo zgodilo, da nas bodo dogodki prehiteli in tedaj bodo upravičeni očitki: hoteli ste drage športne objekte, nimate pa trenerjev, ki bi proučevali ukaželjno mladino ... Partizan - Krim in Mladost Nova republiška prvaka Mladost in Partizan-Krim - Že naslednjo nedeljo na vrsti kvalifikacije za vstop v republiško ligo - Moška republiška liga povečana na 12 članov, ženska pa na 10 članov. Z današnjo nedeljo so tudi rokometaši zaključili svoje republiško prvenstvo. Dekleta so svojo ligo zaključila že prejšnjo nedeljo, moški pa so danes odigrali zadnje kolo. Mladost si je pri ženskah zagotovila s prvim mestom nastop na kvalifikacijah za vstop v prvo ligo. Pri moških pa je lani ustanovljena II. zvezna liga premostila prehod med republiško in zvezno ligo. Ker so bile kvalifikacije vedno kamen spotike, tudi teh ni več in Partizan-Krim, ki je letos republiški prvak s precejšnjo prednostjo, sl je zagotovil direktno uvrstitev v II. zvezno ligo. Letos Je bilo tekmovanje v republiški ligi mnogo zanimivejše kot prejšnja leta. Prav to Je bilo vzrok, da so že aprila sprejeli sklep, da bosta tako moška kot ženska liga' povečani. Pri moških bo letos jeseni nastopalo 12 udeležencev pri ženskah pa 10. Vse to ste brali, slišati, videli. Zakaj bi vam še pripovedoval o tem? Saj navsezadnje bržčas veste tudi že to, kako se je pripeljal v Oberstdorf predsednik Smu,-čarske zveze Slovenije, doktor Danilo Dougan, ki Je bil ves dan na poti in ni ničesar vedel o novem svetovnem rekordu, ter je čestital k dvakrat izboljšanemu državnemu rekordu in v svetovni rekord kar verjeti ni mogel! In kvečjemu morebiti še ne veste, kako edinstveno prijazno so mi čestitali in me sprejeli v svojo sredo kot enakovrednega tekmeca avstrijski smučarji Sepp Bradi, Bubi, kakor ga kličejo, mi je prišel nasproti v malem baru, z nekimi posebno širokimi, krepkimi koraki in kretnjami moža, ki je pripravljen izreči drugemu priznanje, kadar misli, da ta priznanje zasluži Njegov čvrsti, od naporov in vetrov otrdeli obraz se Je smejal. »Pij,« mi je rekel mož, ki je dosegel v skakalnem športu toliko zmag kakor nihče pred njim in komaj kdo za njim, »samo enkrat si svetovni rekorder«. Njegov glas je bil veder, sproščen, in ves njegov nastop, nastop sta že nri meni naša novinarja. Ne vem še natanko, človeka, ki se z zadovoljstvom ozira nazaj na prehojeno kaj je onadva pa mi čestitata k novemu svetovnemu pot. In, upam, da vas ne bom razočaral, če vam priznam. TOKRAT MLADOST Čeprav je po jesenskem delu ženske republiške lige kazalo, da bo Mladost zanesljivo osvojila naslov republiškega prvaka, so zadnja kola prinesla precej presenečenj. Slovan je postal nevaren nasprot-nes v Koprivnici pa poročamo na manjkalo, pa bi si pravico igranja na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo, pridobile igralke s Kodeljevega. Igralke Mladosti so v zadnjih kolih pokazale več iznajdljivosti in prvič osvojile naslov republiških prvakinj. O kvalifikacijah, na katerih je igrala Mladost od petka do da-nel v Koprivnici pa poročamo na drugem mestu. KONČNA LESTVICA PA JE NASLEDNJA: Mladost 14 10 1 3 101:71 21 Slovan 14 9 1 4 103:80 19 Branik 14 8 2 4 101:90 17(—1) Piran 14 6 2 6 68:74 14 Svoboda 14 5 2 7 78:82 12 Drava 14 5 2 7 80:78 11(—1) Koper 14 3 2 9 60:77 8 Črnomelj 14 3 2 9 62:87 7(—1) IN ZDAJ KVALIFIKACIJE 2e danes teden bodo nekatera moštva nadaljevala svojo sezono s kvalifikacijskimi tekmami za vstop v republiško ligo. Moški bodo igrali kvalifikacije v dveh skupinah: v Slovenj Gradcu in Piranu, ženske pa bodo nastopile v Ljubljani. V prvi skupini za moške bodo igrali prvaki naslednjih okrajev: Maribor (Slov. Gradec), Celje (Velenje), Murska Sobota (Beltinci) in Novo mesto. V drugi skupini pa Koper (Piran), Nova Gorica, Ljubljana in Kranj. Prvaka obeh skupin si bosta zagotovila direkten vstop v republiško ligo. Moštvi, ki bosta zasedli drugi mesti v obeh skupinah na kvalifikacijah bosta 1. julija odigrali spet kvalifikacije z zadnjima dvema na lestvici republiške lige. Prvi, ali prvi in drugi na teh kvalifikacijah, si bosta prav tako pridobila pravico nastopa v republiški ligo odvisno, ali bo morala kakšna slovenska ekipa iz II. zvezne lige. Letos jeseni bo namreč moška republiška liga povečana na 12 članov. Pratizan-Krim si je s prvim mestom zagotovil vstop v drugo zvezno ligo. Zenske bodo odigrale kvalifikacije v Ljubljani v Šiški. Pravico nastopa ima 8 okrajnih prvakov in zadnji na lestvici letošnje republiške lige. Tri oziroma štiri moštva s teh kvalifikacij, se bodo uvrstila v republiško ligo, odvisno od tega, če se bo Mladost uvrstila v zvezno ligo. Tudi pri ženskah bo število članov letos povečano na 10 članov. Kdo bo novi član SCL? Poberem se in si otepam sneg z obleke, takrat pa nri meni naša novinarja. Ne vem še natanko. rekordu, ki še ni objavljen, a bo vsak čas, zakaj preskočil sem 140-metrsk.o znamko. In vse je tako nena' da sem resnično izpil tri kozarce različne pijače, o kateri še zdaj ne bi mogel reči, kaj vse Je bilo, a menda zaključek še šampanjec, zvočniku Dove“rezultat najprej v slovenščini, potem je svet dozdeval nekam oddaljen, meglen, moram reči, da rezultat11 ob javljen še v nemščini. Vsi vedo, da je res. kljub temu prav lep, jaz sam pa kar edinstveno bitje da sem postavil nov svetovni rekord, meni pa se ne- na tem tako lepem in prijaznem svetu... nadoma zdi vse neverjetno in nemogoče. Ne znam hladno In potem, naslednji dan in še pozneje, ko me Je n? H^fnETnetvenn nanašati svojega uspeha, nisem člo- množica brzojavk neprestano utrjevala v prijetnem raz-vek ki b” se zna? malomarno3 smehljati in se delati položenju! Čestitke športnih forumov, čestitke domačih, rta ip tn T^nli nekal kar sem trdno pričakoval sploh najbližjih! Pravijo, da na nekateri poSti doma rn mi zato po vseJSpr3av?ci pripaSa. Cudim se? presenečen niso vedeli, kje bi utegnil biti ta preklicani Oberstdorf! em srečen nepopisno srečen! Poletel sem na smučeh Nekatere teh čestitk še hranim. Rudi Finžgar mi je sem, _srečen, nepopisno = _v--------i» brzoiavil: »Sila si!« Tako prisrčno, krepko, čisto domače. II. ZVEZNA ROKOMETNA LIGA — ZAHOD Rudar ni uspel V predzadnjem kolu v glavnem ni bilo presenečenj. Ekipi na vrhu Sloboda iz Varaždina in reško Eksportdrvo, sta zmagali in se tako še bolj oddaljili od ostalih tekmecev. Olimpija je po štirih zaporednih porazih spet dosegla zmago, čeprav samo nad ekipo iz Mostarja, ki se je že zdavnaj sprijaznila z zadnjim mestom. Rudar iz Trbovelj je z današnjim porazom zaigral vse možnosti, da še naprej ostane v tej ligi. dalj kot kdorkoli na svetu! Navsezadnje, navsezadnje.. In planil bi nekomu okrog vratu in ga objel, ves svet bi objel v trenukih blažene sreče... Sam ne vem, ali naj od sreče jokam ali naj se smejem in sem samo zmeden. brzojavil: »Sila si!« Tako prisrčno, krepko, čisto domače. Zdelo se mi je, da čutim, kakor da me je potrepljal po rami in se mi prostodušno nasmehnil, kakor tedaj, ko Je bil še moj trener. Čutil sem, da Je domovina fotografski aparati pa že lovijo moj presenečeni in srečni *" zahvaUH'o^Tre Z obraz na filmski trak. To so bili trenutki, ki so jih novinarji natanko opredelili in zapisali: Ob 13.41 24. februarja 1961 je bil postavljen v Oberstdorfu nov svetovni rekord v letu na smučeh. Vse je bilo natanko opisano, kako so bili gle- bolj sem čutil, da to nikakor ni zgolj moj osebni nspeh — na kar pa tudi nikoli nisem zares mislil! — temveč da je to naš uspeh, uspeh vseh naših ljudi doma! Uspeh vseh naših delovnih ljudi, ki so v zaupanju v nas dajali svoj denar in delo svojih rok, da so rastle skakalnice, davci navdušeni, da so morali prireditelji za nekaj časa p0 katerih smo se spuščali v globino! Uspeh železarja pomiriti njihovo navdušenje, ker še niti druga serija - - ..............‘" ~ na Ravnah in na Jesenicah, ali tekstilca v Tržiču, ali skokov ni bila pri kraju, treba pa je bilo opraviti še kjerkoli že. In še bolj sem občutil povezanost z domo-tretjo serijo, in da v tretji seriji nisem skakal, ker se vino, ko sem dokaj pozneje zvedel za čestitko maršala je pri nesrečnem padcu spodaj nekaj premaknilo v ne- Tita. To priznanje sem sprejel ponosno, ne kakor prejš- šrečnem členku, kar sem začutil, ko sem si nekoliko njP jeto Maršalovo spominsko darilo, zlato uro, o kateri opomogel od presenečenja, da mi je prvi med tekmo- sem misli, da je pravzaprav nisem zares zaslužil, valcl čestital Leodolter in da so nekateri moj uspeh Naslednji dnevi so pomenili najbolj trd boj, kar si obravnavali s čisto nešportnim prezifom, da sem moral ga morete misliti, za nov svetovni rekord. V vseh ekipah peljati častni krog okrog arene, med gledavci, ki so ves se je govorilo o tem, vsi najboljši so tvegali vse, da bi čas navdušeno vzklikali, in še to in ono. Dovolj je bilo vendarle še kdo preskočil 141-mi'trsko znamko. Za nekaj povsod objavljenih fotografij rekordnega leta jn^kako easa se je zdelo, da bo to uspelo Happlu, mlademu štu-sedim na svojih smučeh na “ * " * tleh in delim avtograme, dentu iz Schwarzwalda, fantu z naravnost vznesenim obrazom, ki se zdi, da ne pozna druge strasti kot poganjati se čez odskočne mize skakalnic. Preletel je da- ljavo 145 metrov — in padel. Lagal bi, če bi trdil, da mi splah nisem je bilo žal, ker je padel — ne vem, če katero človeško Ulji ‘ "■ in še in še. Vse to je bilo resnično. Resnično je bilo, da mi je toliko rok molilo karkoli že in da sem se podpisoval na najbolj nenavadne reči, celo na svilene ženske rute in robce, in da od množine rok ________,____ ,________ _____ _____ videl obrazov, in pozneje toliko novinarskih vprašanj, srce zmore v trenutkih zmagoslavja toliko nesebičnosti da se mi je od vsega kar vrtelo v glavi. Kako zfeio sem — vendar pa: kdor je tako zelo zavzet za nekaj, tako bil zmeden, naj priča tale mail dogodek: neki eleganten pripravljen tvegati zanjo vse, zasluži zmago, če ne danes, gospod v belem klobuku mi je silno prijazno pozdravil. pa prav gotovo jutri! Resnobni fant z naočniki pa je bil mi čestital in me prosil, če bi se fotografiral skupaj pravzaprav edini, ki bi zares utegnil postaviti nov sve-z njim, in sploh je govoril z menoj kot s starim znan- tovni rekord. Vsi ostali so bili sijajni, vsak od njih je cem — jaz pa ga nisem poznal, a sem za vsak primer prekosil samega sebe, toda dalj od tega niso mogli, pazil, da bi svoje nevednosti ne izdal. In šele naslednji sicer pa moram priznati, da sem bil takrat v razpolo-dan, ko sem že dobil fotografije, sem videl, da prijazni ženju, ko sem bil pripravljen braniti rekord za nas in gospod ni bil nihče drug kot — moj maser, ki mu mo- zase za vsako ceno, tvegati vse, prav zares vse! A v ne-ram kajpak priznati dobršen del zasluge za moj fe- deljo se je skakalcih že pokazala utrujenost m postalo kordni skok! Je jasno, da ml tega ne bo treba. OLIMPIJA : IZVIDJAČ 28.17 (10:8) Domači so z zadetkom Šparen-bleka povedli že takoj v 1. minuti. Kazalo je že, da si bo Olimpija danes lahko krepko popravila razliko v golih. Vendar so igralci po vodstvu 8:3 začeli spet grešiti v obrambi in napadu in tako se je prvi polčas končal z minimalno prednostjo dveh zadetkov. V nadaljevanju je Olimpija uredila svoj evrste v obrambi in pričela bolj organizirano in hitreje napadati. Z zaporednimi zadetki Šparenbleka, ing. Papeža in Globokarja je neprestao večala vodstvo, ki je ob koncu znašalo 11 zadetkov v njeno korist. Tekma sama je bila hitra in dinamična, velika vročina pa je precej izčrpala igralce obeh moštev, tako da v zaključnih akcijah niso imeli vedno dovolj moči. V domačem moštvu so se odlikovali ing. Papež, Globokar in predvse mšparenblek, ki je na krilu pomenil pravi problem za Mo-starce, pri katerih se je najbolj odlikoval visoki Popovac. Gole za Olimpijo so dosegli: Albreht 1, Narobe 2, Potočnik 1, šparenblek 10, Globokar 4, ing. Papež 8, Sever 2. Za Izvidjač pa so bihl uspešni: Ivkovič 4, Popovac 6, Starič 1, Andrič 3, Sarič 3. RUDAR : SLOBODA T. 11:13 (6:10) Trbovlje, 17. jun. — Prvenstveno tekmo v Trbovljah si je ogledalo 700 gledalcev. Sodil je Marjan šanko iz Zagreba. Rudar: Lopan, Pavlič, First, Bašič 2, Škrinjar 2, Klančišar, Ačkun 6, Jelen, Berdnik, Geržina 1, Do-brovoljni. Sloboda: Kuvalja, šehanovič, Triskovič, Vučkovič 3, Arnautovič, Jovanovič 2, Djuranovič, Nurbego-vič, Oroš 6, Brajič 2, Lambert. CATEKS : SLOBODA V. 17:19 (9:8) SLAVIJA : ZENICA 17:15 (10:11) EKSPORTDRVO: SLOVAN 26:13 (11:6) LESTVICA H. ZVEZNE ROKOMETNE LIGE — ZAHOD Sloboda V. 17 12 1 4 287:239 25 Eksportdrvo 17 10 1 6 270:227 21 Olimpija 17 9 1 7 282:257 19 Cateks 17 8 3 6 267:266 19 Sloboda T. 17 9 0 8 247:241 17 Slavija 17 8 1 8 251:244 17 Zenica 17 8 1 8 276:292 17 Slovan 17 7 0 10 274:286 14 Rudar 17 6 2 9 231:244 14 Izvidjač 17 2 2 13 259:348 6 Upravni odbor nogometne zve** Slovenije je 10. junija na svoji red' ni seji pripravil predlog kvallfllt*' cijskega tekmovanja za izpolnitev SCL v sezoni 1962/83. Upoštevati moramo, da je to šele predlog in bo d njem odločala XIII. redna letna skupščina, ki bo v Ljubljani v nedeljo IT. junija. V kvalifikacijah bodo sodelovali prvaki okrajnih nogometnih pod-zvez, ki so jih razdelili po teritorialnem načelu v dve skupini. • Skupina A: prvak nogometne podzveze Maribor, prvak nogometne podzveze Celje, prvak nogometne podzveze Murska Sobota, prvak nogometne podzveze Novo mesto. • Skupina B: prvak nogometne podzveze Kranji prvak nogometne podzveze Koper, prvak nogometne podzveze Nov* Gorica. Danes, ko so nam že znani vsi prvaki teh nogometnih podzvez, lahko povemo, kdo bo s kom lgr*J v prvih srečanjih, saj so na sej* UO NZS tudi že izžrebali posamezne nasprotnike. Torej se bodo srečali v prvem kolu, ki je na spored" že 17. t. m. naslednji klubi: partizan, Rudar, Velenje in Bela Krajina, Lendava in Železničar (Mari' bor), Tolmin in Delamaris (Izola)-Grafičar in Jesenice. Povratna srečanja bodo 24. 6. Kot vidimo, 6® tekmovanje po sistemu povratni« srečanj in bo potekalo po propozi' cljah za tekmovanje SCL za 1**® 1961/62. UO je glede na predlog razširE tve SCL na 14 članov, o katere«1 sklepa letošnja skupščina, priprav« dve varianti kvalifikacijskih tekm®' vanj za vstop v SCL. Po prvi varianti, po kateri v prihodnji sezoni sodeluje v SC« 14 članov, bi kvalifikacije potekal* takole: V SCL ostane 10 prvoplas*' ranih klubov po letošnji sezoni (t1' voplasirani v drugo zvezno 118®J zadnji izpade), vstopijo pa še zmagovalci prvega kola kvalifikacijskega tekmovanja prvakov podzvez- ' kolikor se v SCL izprazni še en° mesto (drugi v drugo zvezno 118% ne izpade po končani sezoni 1961/6J iz SCL noben klub. V primeru, da bo skupščina glasovala predlog o 12-članskl SC« pa pride v poštev tale varianta: * SCL ostane 10 prvoplasiranih ki" bov (prvi v drugo zvezno ligo, za« nji izpade), priključita pa se jin> * zmagovalca četrfinala kvalifikacij skega tekmovanja prvakov podzv**: V kolikor se tudi drugoplasiraj« član SCL uspe vključiti v dru* zvezno ligo, odigrata premaganca *, dve tekmi in se zmagovalec uvrs v SCL kot 12. član. Danes, ko še ne poznamo kvalitete v kvalifikacijah sodelujoč moštev, ne moremo vedeti, kdo «” naslednje leto član SCL, lahko P bomo že po nedeljskih uvodnih sr®^ čanjih ocenili kvaliteto nastopal čih moštev in vsaj približno P® ,^ dali, katero moštvo po svoji kval« tl najbolj odgovarja dosedanji »» Uteti igre v SCL. Počakati pa ramo tudi na sklep skupščin« . številu nastopajočih moštev v Pr v hodnji sezoni. Ce bo imela SCL ; prihodnje 14 članov, Ima tako v moštev možnost, da sl pribori delovanje v najvišjem nogometh* tekmovanju v naši republiki. VIL SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ČILU SPREHOD skozi elito svetovnega nogometa Kaj so prikazale reprezentance 16 držav na letošnjem svetovnem prvenstvu - Največja odlika na svetovnem prvenstvu je gotovo borbenost - Veliko presenečenje enajsterica ČSŠR. Danes se je na stadionu National v Santiagu končalo VII. svetovno prvenstvo v nogometu. Brez dvoma je to prvenstvo vzbudilo v svetu veliko zanimanje, bilo je mnogo jeze, mnogo razočaranj in seveda še več veselja. Prvenstvo se je odvijalo precej drugače kot so napovedovali strokovnjaki, saj konec koncev res ni moglo biti vse Po njihovih načrtih, kajti na svetovnem nogometnem prestolu je prostor le za enega samega. Želeli pa so si ga mnogi — od Brazilije pa do ČSSR, SZ, Čila, Jugoslavije, Zah. Nemčije, Madžarske, Anglije in še nekaterih. Zato so mnogi od teh seveda razočarani _ Naš namen je, da v nekaj stavkih pogledamo kaj nam le pravzaprav prineslo letošnje svetovno prvenstvo in kakšno je razmerje sil med najboljšimi nogometaši sveta. SOVJETSKA ZVEZA Bila Je eden najresnejših kan-p “atov za najvišje mesto. V pri-j ave je vložila mnogo truda, časa v denarja. Reprezentanti so bili niii, mesecev v skupnem taboru in tre V0 Sivljeeje ie bil° en sam nihg. Po prvi tekmi v četrtfinalu ■ Pahrudin Jusufi Bl'etej?£tovali domov. Čile je bil ?asluže nasProtnik- Poraz je bil kovit Rusom je manjkalo du-*• tehnično še vedno niso H ^ Pero Radakovič nič posebnega, njihovo najmočnejše orožje je vzdržljivost. Psihično so •bili preutrujeni. Celo vratar Jašin doslej med najboljšimi na svetu, je v tekmi proti Čilu odpovedal. Ideja trenerja Kačalina o treningu, ki traja več mesecev v posebnem taboru, se je sesula v prah. JUGOSLAVIJA Pred prvenstvom je bila naša reprezentanca ekipa s skromnimi željami. Ambicije .te ekipe pa so rasle iz tekme v tekmo in šekula-rac je pred srečanjem z Zah. Nemčijo celo izjavil, da bo Jugoslavija svetovni prvak. Njegova napoved je bila pretirana, res pa je, da je Jugoslavija postala spet nogometna velesila. To je enajsterica s solidno obrambo in dinamčnim napadom, kateremu .manjka še nekoliko preciznosti. Jugoslavija ima tudi moštvo, ki igra z izrednim poletom in včasih prav zaradi tega dela grobe napake. Primer — napake Jusufija in Markoviča v srečanju proti CSSR. ITALIJA Čeprav so Italijani zelo zgodaj odpotovali domov, njihova igra na svetovnem prvenstvu ni bila slaba. Tekma s Čilom je bila zanje usodna. K temu pa je veliko pripomogel najslabši sodnik prvenstva Astom. Italijani so ob povratku v domovino sklenili, da bodo odslej posvečali večjo pozornost domačim nogometašem in reprezentanci, manj pa se bodo ukvarjali s tujci. ZAHODNA NEMČIJA Nekoliko domišljava reprezentanca, ki je s Herbergerjem vred menila, da se da brez posebnega tehničnega znanja in brez nogometne inteligence doseči tudi naslov svetovnega prvaka. Ostrina, vzdržljivost in grobost pa kljub temu niso zadostovali za kak poseben uspeh. MADŽARSKA Direktor reprezentance je dejal, da je Čile rojstni kraj nove velike madžarske reprezentance.. Morda to drži kajti Madžari so prikazali za Brazilijo tehnično najbolj dovršen nogomet, hiter in sproščen, zelo dinamičen in tudi učinkovit. Le veliki smoli je pripisati, da so morali Madžari zapustiti prvenstvo zaradi poraza proti CSSR. Nobenega dvoma ni, da je madžarska nogometna velesila, ki bo Igrala v prihodnjih letih morda spet najvidnejšo vlogo v evropskem nogometu. ANGLIJA Enajstorica močnih in vzdržljivih nogometašev, ki je vkljub velikim obljubam razočarala na prven- stvu. Nogomet na Otoku je bil vedno tako popularen in tako kvaliteten, da so bili mnogi res prepričani v kakšno bolj ugledno mesto za Angleže. Bili pa so precej slabi. Imeli so neučinkovit napad in tudi obrambo z mnogimi slabimi mesti. URUGVAJ Izkazalo se je, -da njihova turneja po Evropi ni bila prevara. Igrali niso nič boljše, morda celo nekoliko slabše. Njihove karakteristike so še vedno odlične tehnične sposobnosti posameznikov In popolno zapostavljanje kolektivne Igre. To jim, je prineslo -tudi popo-len neuspeh na letošnjem prven*-, stv*. ČILE Čeprav smo sprva mislili, da ima Čile moštvo, ki doseza uspehe pred-vsem zaradi domačega občinstva in terena se je kasneje izkazalo, da so domačini res dobri nogometaši. Na igrišče so morali priti Brazilci, da so jih (ne ravno brez truda) izločili iz nadaljnjega tekmovanja. Njihov napadalec Toro ima menda najmočnejši udarec, enajstorica je borbena, na zelo solidni ravni, in če bo ostala skupaj, se ji obeta lepa prihodnost. Najboljša napadalna petorka na svetovnem prvenstvu je brez dvoma brazilska. Od leve proti desni: Garrincha, Didi, Felc, Vava, žagalo. nes so v finalu. To je ekipa, ki nekaj hoče. Ve, da nima učinkovitega napada, zaveda pa se, da Ima obrambo kot Kitajski zid. Trener Vitlačyn je pameten človek. Z obrambno taktiko je prišel v finale. Ce k temu prištejemo še, da igra v enajsterici CSSR najboljši vratar na svetu, je njihov uspeh razumljiv. Kvaliteta čeških nogometašev pa vendar ni taka, da bi lahko prerokovali Cehom, da'se bodo dolgo obdržali na evropskem vrhu. Ce bi morali n. pr. prihodnji teden spet igrati z Madžari, bi skoraj lahko stavili na zmago Madžarske. ARGENTINA Najbolj razočarana enajstorica na prvenstvu v Čilu. Velike želje so se razblinile v nič že v prvih tekmah. In tako je moral tehnični vod--ja reprezentance na skrivaj odpotovati domov, da ga niso fizično napadli ljubitelji argentinskega nogometa. To je bila zares slabo pripravljena in slabo sestavljena reprezentanca. Njena igra je bila počasna in mlačna, o kaki borbenosti niti sledu. Ker bo leta 1970 svetovno prvenstvo v Argentini, bo treba vsaj do takrat misliti na ugled domače reprezentance. ŠPANIJA Dežela velikih nogometašev, dežela znanih imen kot so: Di Stefane, Gento, Puskas in drugi. Pa Veselje Cehov po jj zmagi nad Jugo- g slavijo. Na sliki jg se dobro vidijo od g leve proti desni: §§ Jelinek, Laia in M Popluhar (levo) Češki trener Vit- 1 lačyl je odlično jj pripravil svoje va- jj rovance in s po- §j sebno taktiko pri- jj peljal svojo repre- jj zentanco prav do ji finala svetovnega fj prvenstva (zgoraj) jj lllll!llll!ll!!!llllllllll||llllllllll!lllllllll|[|llllll!lllllllllllll!!lllllllil|!£ BRAZILIJA Nogometaši Brazilije so dokaj slabo pričeli letošnje prvenstvo, vendar se je pozneje izkazalo, da igrajo brez posebnega truda, In da hranijo svoje moči za zaključek prvenstva. Konec koncev je treba le priznati, da jč Brazilija najbolj popolna enajstorica na svetu. Ima napad, kateremu je skoraj nemogoče zapreti pot do nasprotnikovih vrat. Ima obrambo, s katero bi bil zadovoljen vsak nogometni trener na svetu. Ima vse tisto, kar imenujemo pri nogometu lepo in učinkovito. Brazilski reprezentanti so nedosegljivi v tehniki, v prevarah, v udarcih in tudi v atrakciji. CSSR Ze po prvih tekmah v Čilu smo napisali, da Cehi igrajo odlično. Takrat se nismo zmotili in glej da- SUPERLATIVI S SVETOVNEGA PRVENSTVA Najlepši gol — na tekmi Jugoslavija : Zah. Nemčija, ki ga je dal Radakovič. To je po sodbi strokovnjakov edini gol prvenstva, ki je bil zares popolnoma neubranljiv in bi ga ne mogel braniti noben vratar na svetu. Največja jeza — je bila na tekmi Italija : Čile, ko so Italijani zares padli v nemilost pri angleškem sodniku Astonu. To je bila tudi najbolj groba tekma, pomešana z boksom, rugbijem in podobnimi elementi. Najboljši sodnik — to čast je doživel sovjetski nogometni sodnik Latišev, ki je sodil največ tekem na svetovnem prvenstvu in končno prav zaradi njegovih odlik in objektivnosti, tudi finalno tekmo za naslov svetovnega prvaka. Najboljši napadalec — Brez posebne konkurence si je ta naslov priboril Garrincha, krilo brazilske reprezentance, ki je s svojim duhovitim preigravanjem, izredno hitrostjo in močnimi streli pomenil stalno nevarnost za vrata nasprotnika. Najboljši vratar — Tu se je zgodilo precej presenečenj. Pred svetovnim prvenstvom je veljal za najboljšega vratarja na svetu Jašin, med tekmovanjem v osmini finala je dobil največ komplimentov jugoslovanski vratar Šoškič, sedaj pa je popolnoma jasno, da je češki vratar Sehroiff tisti človek, ki je s svojo fantastično obrambo pripeljal češko enajsterico v finale in je sedaj kljub svojim 31. letom "najboljši vratar na svetu. Najboljši branilec — to bi bil, če bi ne naredil usodne napake v tekmi proti ČSSR, Jugoslovan Jusufi, tako pa je ta % naslov dobila vsa češka obramba, ki velja za najbolj popolno na svetovnem prvenstvu. Najslabši obisk — bilo je na polfinalnem srečanju med Jugoslavijo in ČSSR,"ko je prišlo na stadion samo 2000 gledalcev. To je bilo zaradi tega, ker so vsi domačini raje sedeli doma ob radijskih sprejemnikih, ko so poslušali prenos tekme med Brazilijo in Čilom. Najbolj spreten nogometaš — to je bil brez dvoma Jugoslovan Šekularac, ki je s svojimi nogometnimi triki vzbudil na stadionih v Arici, Santiagu in Vini del Mar mnogo navdušenja. Na svetu ni nikogar, ki bi tako obvladal nogometno žogo kot Sekularac, so zapisali skoraj vsi nogometni komentatorji na svetu. Nenavaden dogodek — tega so označili na svetovnem prvenstvu, ko so izvedeli, da bo jugoslovanski selektor Ljubo Lovrič nastopil kot radijski reporter s tekme Jugoslavija : CSSR. vendar Španija ni prišla v četrtfinale. To je bila psihično najslabše pripravljena enajstorica. Trener Herera je preveč zaupal v obvladanje žoge in morda (tako vsaj govore v Čilu) je španska nogometna zveza premalo odprla svojo blagajno. ŠVICA Ze vnaprej je bilo jasno, da Švicarji ne bodo dosegli nobenega uspeha, kajti izbor nogometašev je skromen, tehnično znanje pa šibko. Izkazalo pa se je, da so se Švicarji bolje pripravili kot so pričakovali njihovi nasprotniki, tako da so se morala Nemci, Italijani in domačini iz Čila krepko potruditi, da so jih ugnali. BOLGARIJA Čeprav Bolgari ne pomenijo kaj posebnega v nogometnem svetu Evrope, pa smo vendar pričakovali. da bodo prikazali kaj več znanja na svetovnem prvenstvu. Njihove priprave so bile namreč dolgotrajne, pa vendar niso prinesle nobenega rezultata. Bolgari so doživeli v Čilu pravo katastrofo. Prejeli so največ golov in soglasno so jih proglasili za najslabšo reprezentanco na svetovnem prvenstvu. To je udarec od katerega sl bodo Bolgari najbrž težko opomogli. Najbrž bo treba pričeti graditi znova. KOLUMBIJA Kolumbijci so prišli na svetovno prvenstvo brez pretiranih želja. Ob prihodu so dejali, da bodo enemu ali drugemu naredili sive lase. Proti Urugvaju so igrali dobro in izgubili z 2:1, proti Jugoslaviji niso prišli do besede in so doživeli poraz s 5:0. Iji vendar so nekomu naredili sive lase. To je bila SZ, proti kateri je Kolumbija igrala tako, da bi zaslužila zmago, priborila pa si je neodločen rezultat 1:4. In prav zato je nogomet v Kolumbiji postal še bolj popularen in gre po poti navzgor. MEHIKA Tudi ta enajstorica ni pomenila . kaj posebnega, Zanimivo pa je to, da se lahko pohvali z zmago nad češkimi nogometaši. Pri tem pa je seveda treba vedeti, da so Cehi proti Mehiki igrali bolj za šalo kot zares. Angleški sodnik Aston, ki je s svojimi odločitvami dvignil največ prahu na svetovnem prvenstvu v Čilu. AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA - - AZIJA — EVROPA — AFRIKA — AMERIKA ČIKOVR ENAJSTORICA NOVI PRVAK Nogometoši FC KBln novi prvaki Zah. Nemčije - Izreden uspeh trenerja Zlatka Čajkovskega-Čika - V odločilni tekmi FC KBln premagal FC Ntimberg s 4:0 - Duel svetovnih mojstrov Murlock (N) in Schiller (K) - 92.000 gledalcev si je ogledalo finalno srečanje na olimpijskem stadionu v Berlinu - Fantastičen sprejem novega prvaka v KBlnu. Da Je nogomet ena najbolj priljubljenih športnih iger v Zah. Nemčiji nam ni treba posebej poudarjati. Nemci imajo izredno število moštev. V prvem razredu — nekako prvi zvezni ligi, tekmujejo v Zah. Nemčiji v štirih skupinah. Po dve najboljši moštvi iz vsake skupine se nato pomerita v dveh polfinalnih skupinah, nakar sledi finale dveh izbrancev. Tokrat sta bila to lanski prvak FC Numberg in FC Kdln. Finalno srečanje za naslov prvaka je bilo na velikem olimpijskem stadionu v Berlinu. Med 92.000 gledalci je bilo tudi mnogo pristašev Iz obeh taborov, ki so kljub oddaljenosti dopotovali v Berlin. Zanimanje je bilo torej res izredno, saj so bile vstopnice že nekaj dni pred srečanjem razprodane. Trener novega prvaka je eden najboljših jugoslovanskih nogometašev Zlatko Cajkovski-Čik. On je po zaključku aktivnega igranja v Beogradu pri Partizanu pričel nastopati v inozemstvu. Tako je tudi najprej igral v enajstorici FC KS1-na. Nato je končal znano nogometno šolo Seppa Herbergerja. Odšel je v Izrael, kjer je z uspehom vodil kot trener moštvo Ha-poela iz Haife. Po triletnem bivanju v Izraelu je nameraval nadaljevati svoje trenersko delo v Turčiji. Vendar je nato sprejel povabilo iz Nizozemske, kjer naj bi treniral eno najboljših moštev. Medtem pa mu je FC Kdln, v či- gar moštvu je čik zaključil svojo res izredno nogometno kariero aktivnega igranja, ponudil mesto trenerja, čik se je odzval vabilu. V kratkem času je iz povprečnega moštva ustvaril odlično ekipo, ki je sedaj v letošnjem letu prvič osvojila najvišja naslov, čik je s tem potrdil tudi svoje trenerske sposobnosti. Sedaj je v središču pozornosti in lahko rečemo, eden najuglednejših prebivalcev Kdlna. Vsi so si namreč edini, da je uspeh FC Kdlna prav njegova zasluga in plod njegovega vestnega, vztrajnega in požrtvovalnega dela, v katerega je vnesel vse svoje bogate izkušnje. Moštvo FC Kdlna igra namreč za Nemce prav nov način igranja, podoben njegovi nekdanji briljantni igri. Finalna tekma v Berlinu je povsem potrdila vse napovedi tam-kaqšnjih poznavalcev nogometa, namreč, da je FC Kdln na poti velikih uspehov. Zlahka in z lepo igro so premagali lanske prvake FC Niirnberg kar s 4:0. To je bilo tudi srečanje, lahko rečemo stare in nove generacije. Torej duel nekdaj slavnega nemškega reprezentanta Murlocka (Niirnberg) in sedaj enega najboljših igravcev Schaferja (Kdln). Murlock je v zatonu svoje slave, vendar s svojim) bogatimi izkušnjami še vedno vodi moštvo Nurnberga. Vendar pa se niso mogli zoperstaviti čikovi enajstorici s Schdferjem na čelu, ki , je bila nezadržna. Z malo več Sledil je torej veliki finale. Haryja so morali krepko stresti, da se je prebudil, sicer bi še zaspal finalni start. Na stadionu Marmi so bili že vsi njegovi konkurenti na delu. Tako Fi-guerola (Kuba), Radfor (Anglija), Budd, Norton in Sime (ZDA). Priključil se jim je še Hary, da bi se tudi on kar najbolje segrel in pripravil na tek. Znana je bila že tudi razvrstitev na progah. Hary bo tekel na zunanji, njegov največji konkurent Sime pa na notranji progi. »Cento metri uomini, finale: Sime, Budd, Norton ...« Je zadonelo po zvočniku. To je bil poziv na start. Sedaj je bilo moje razburjenje, kot tudi vseh ostalih na višku, pravi Hary. Pograbili smo vsak svoje stvari in se odpravili za vodnikom zopet skozi tunel v olimpijski stadion. Niti pogledali nismo drug drugega, kot, da bi se sovražili. Vendar pa Je bila vse to le posledica Izredne koncentracije vsakega posameznika. Seveda pri tem nihče ne vidi ničesar v svoji najbližji okolici in vsak je sam vase zaprt. Vseh šest nas Je namreč hotelo zmagati. Sel sem prvi izza vodnlkg že četrtič na odločilno pot skozi ,»»nel. Ni mi bilo ravno po volji. la sem v tem vrstnem redu prispel na bojišče. Nimam nič proti, če sem prvi v cilju, vendar v vrsti ih na stadion pridem najraje med zadnjimi. Se nikoli nisem bil tako blizu svojemu cilju kot prav sedaj — danes. Olimpijski zmagovalec to Je res najvišja športna lovorika ka. Včasih sem bil bolj skromen in sem sl želel priti le v taključni finalni tek in še to sem prerokoval bolj v strahu in s spoštovanjem. Teči v finalnem teku pomeni namreč že zelo veliko. Vendar sem sedaj uvidel, da zmorem v tej družbi najhitrejših tekačev na svetu te mnogo več. Zato Je bila moja želja in cilj povsem na mestu. Hočem torej zlato olimpijsko medaljo. Ob prihodu na stadion In na start smo vsi uredili še zadnje potrebne formalnosti. Preverili smo skrbno še enkrat vso našo opremo, popolnoma sem otopel in videl le rdečo črto proge. Bazburjenje je bilo vedno več- je. Srce ml Je prav razbijalo v prsih. Da bi se le že enkrat pričelo. Končno. Ura Je bila 17.30 in starter nas je pozval na svoja mesta. Le mirno kri prijatelj sem si prigovarjal in ne izgubljati živcev. Saj je to le start kot že sto drugih. Nikomur ni pot postlana z rožicami, pravi pregovor. Tako se tudi v športu dogajajo včasih v odločilnih trenutkih prav dramatične stvari. Športnik mora imeti res jeklene živce. Tekači finalnega teka na 100 m so to prav dobro občitill. Kot bomo lahko videli, Je bil finale res razburljiv. Ravno smo odložili trenerke pravi Hary, ko so zadonele fanfare. Sledila je svečana razglasitev zmagovalk teka na 80 m zapreke. Dviganje zastav in zvoki sovjetske himne. Zmagala je Irena Press (SZ) pred Carole Quinton in Glsela Birkemeyer (Anglija). Razumljivo, da je bil naš start preložen za nekaj minut. Vse to Je le še stopnjevalo našo vznemirjenost. Pristopil je še neki Italijan in pričel popravljati črte na progi. AH Je to res tako nujno prav sedaj? Prav vroče mi je že postajalo od neučakanosti. Končno je le sledil pisk piščalke starterja. Zavihtel sem klobuk v travo in se ponovno pripravil na start. Vendar sem sedaj predhodno po vrsti pristopil k vsem tekačem od proge do proge in Jim segel v roke. Bili so nemalo presenečeni, da Jim nekdo izmed tekmecev pred odločitvijo seže v roke. To je običaj le pri boksarjih, vendar sem v zadnjem času pred vsako odločilno tekmo posnemal ta njihov običaj. Ko sem stopil v mojo progo, sem bil še kar nekam miren, le v ušesih mi je krepko šumelo. Požiral sem sline, kot da bi lovil sapo. »Ai vostri posti!« je zapovedal starter. Pokleknili smo in vse je bilo v nas do skrajnosti napeto. Pred strelom starterje-vega samokresa bi zadostovalo, da le nek fotoreporter škrtne s svojo kamero in že bi zdrveli... Zadostovala Je tudi kretnja soseda tekača in že smA se vsi dvignili. Zato sem budno pazil, da ne bi pobegnil, saj bi to bilo sedaj res usodno. Toda glej ... sreč« bi bila razlika namreč lahko še večja. Vendar s tem delo in uspehi novega prvaka še niso zaključeni. Sam čik pravi, da jih šele sedaj čaka res težko in odgovorno delo. Ne bomo . zaspali na lovorikah. Od prvaka se vedno zahteva res kvaliteta in to'je sedaj naša naloga. Sedaj imamo pred seboj naporno tekmovanje za pokal evropskih prvakov. Prepričan sem, da v Kol-nu na svojem igrišču ne bomo nikoli poraženi. Edino Benfica igra na tak način kot moje moštvo. Marsikoga bomo še presenetili. Razumljivo, da je bilo veselje pristašev FC Kolna oh njihovem uspehu res veliko. 2e v Berlinu so jim priredili lep sprejem. Višek pa je bil ob njihovem povratku, ko je bilo v Kolhu pravo slavje. Pričakali so jih že na letališču in nato- se je sprevod avtomobilov 3 ure pomikal po polnih ulicah, čestitk, sprejemov in priznanj ni bilo ne konca ne kraja. To pa tudi ni nič čudnega. FC Kdln ima mnogo pristašev, saj obišče vsako njihovo tekmo okoli 65.000 gledalcev. Brez kompleksa pred tujci Italijanska in francoska nogometna zveza se trudita, da bi ostale njihove nogometne klubske enajstorice kar najbolj nacionalne. Boje se pritoka tujcev, ki bi lahko ohromili moč domačih igralcev. Toda mnogo je tudi zagovornikov proti tej trditvi in eden takih je tudi francoski nogometni strokovnjak Gabriel Haneau, ki je o tem problemu dejal takole: »če se milanska Scala in newyorška Metropolitan ne boje angažirati tujih umetnikov in se pri tem ne boje, da bo padel njihov ugled, zakaj bi se tega bali francoski nogometni klubi, saj jim bodo dobri tujci lahko samo dvignili ugled v svetu.« Visok izkupiček Blagajniki prvorazrednih angleških nogometnih klubov se ob koncu sezone upravičeno lahko vesele svojih bilanc. Najbolj je bil zadovoljen blagajnik Tottenhama, ki je ugotovil, da je ta klub preteklo sezono končal z nič manj kot 133 milijoni dinarjev čistega dobička. Manj prestopov V belgijskih nogometnih krogih so zelo zadovoljni in menijo, da prihaja nogomet na mnogo bolj zdrave osnove. To zaključujejo po dejstvu, da je bilo v zadnjem letu manjše število prestopov iz kluba v klub. Medtem ko so pred dvema letoma zabeležili 9078 prestopov, jih je bilo lani zabeleženo samo 8751. Z nepopisnim navdušenjem so sprejeli prebivalci Kdlna nogometaše FC Kdln — letošnje prvake Zahodne Nemčije. Več ur se je pomikala kolona avtomobilov z igralci po natrpanih ulicah. Na sliki vidimo kapetana FC Kdln Hansa Schdferja s trofejo zmagovalca, trenerja Zlatka Čajkovskega-Cika in branilca Fritza Potta- ko odzdravljajo 30.000-glavi množici na trgu v Kdlnu. Plavanje - maturitetni izpit Ministrstvo za prosveto Francije je osvojilo sklep, da, bodo odslej morali francoski matu- Resničen amater Nemškega in evropskega rekorderja v plavanju na 200, 400 in 800 m prosto Gerharda Hetza vsi strokovnjaki smatrajo za evropskega Konradsa. Toda zanimivo je da Hetz združuje to, kar mnogi menijo, da v današnjem vrhunskem športu ni več mogoče: redno zaposlitev s treningom. Hetz je strojni stavec in poleg svojega rednega dela najde še toliko časa, da dvakrat dnevno trenira redno vse leto. Nedavno Je novinarjem izjavil, da bi lahko dosegel še večje uspehe, če bi imel takšne pogoje kot jih imajo n. pr. ameriški študentje ali vrhunski športniki vzhodnih dežel. Na prvenstvu Nemčije Je moral odplavati celo vrsto disciplin prostega in delfinovega sloga, po prvenstvu pa je takoj moral sesti v avto, voziti vso noč do svojega mesta prebivališča in že v zgodnjih jutranjih urah nastopiti službo. rantje poleg ostalih maturitetnih izpitov polagati tudi izpit iz plavanja. S tem žele doseči, da bo vsak dijak, ki bo zaključil, gimnazijo in podobno srednjo šolo tudi obvladal znanje plavanja. Letos bodo prvikrat pristopili k tem izpitom in tako bo moralo te dni 250.000 dijakov vseh francoskih srednjih šol preplavati vsaj 50 m, če bodo hoteli dobiti zrelostno spričevalo. Najtežji skok Recknagela Pretekli ponedeljek je olimpijski in svetovni prvak v smučarskih skokih Helmut Reckna-gel skočil v zakon. V Leipzigu se Je popoldan oženil z vzgojiteljico Marijo Frank. Pravijo, da je bil to njegov najtežji skok. Bil je povsem osamljen, saj niti najožji prijatelji niso vedeli za ta njegov življenjski korak. Morda bi mu bilo laže v družbi prijateljev kot Je to sicer vajen na tekmah. KOLESAR moška, Ženska, otroška TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT n i td \\ ....... . . . ✓ .-v.v-v.v.'v-sv. '! :WSS:- PRED POŠTO «3 PREMAGANI BOSTON Od olimpijskih igre naprej to bili dvoboji med ZDA kušnji in domov je odhajal ne samo brez medalje, temin 82 v atletiki vedno bolj blesteča atletska prireditev več celo brez plasmaja in rezuiata. sezone. Prav posebno pa so gledalce privabljali osebni Toda, ko se ie vrnil, sicer razočaran nad neuspehom, dvoboji velikanov svetovne atletike tako Thmosa in Bru- se Je pri njem pokazala lastnost njegovih staršev — mela v Skoku v višino ter Bostona in Ovanesjana v sko- upornost in ljubezen do atletike. Dneve in dneve je pre-ku v daljino. Ce je bil pri skoku v višino v teh dvobojih živel na atletskem stadionu in seveda največ pozornosti vedno zmagovalec Brumel, je moral v skoku v daljino posvetil treningu zaleta, kajti ni hotel, da bi se mu Ter Ovanesjan vedno položit orožje pred svetovnim re- -slučaj Melbourn- ponovil. Zalet je tako natančno iz-korderjem Bostonom. Pred tednom dni pa je prispela meril in uvežbai, da je lahko z zavezanimi očmi skakal iz SZ vest, da se Je Igor Ter Ovanesjan prvikrat vpisal v daljino in ni nikoli prestopil. na listo svetovnih rekorderjev v skoku v daljino z rezul- Dve leti kasneje, 1958 Je na evropskem prvenstvu v tatom 8.31 ter s tem za 3 cm Izboljšal dosedanji Bosto- Stockholmu osvojil zlato medaljo. Predolimpijsko leto mu nov rekord. je prineslo nov podvig — prvikrat je namreč preskočil mejo 8 m in z rezultatom 8.01 postal tudi evropski rekor-der' Toda ko J® Pripravljal že načrte za rimsko oliro-Pyado se mu je zgodila nesreča, ki bi skoraj pretrgala 22» njegovo atletsko kariero. Po končani sezoni 1959 je odšel ll?» Al t^2 v ziml na smučanje in pri nekem spustu se je tako ne-522*srečno zaletel v drevo, da se je težko poškodoval. Izgubil kot nogometaš. Toda s 18 leti Je nastopil na srednješol- zavest in šele po nekaj urah, ko se je zopet osvestil, rpka* iSliTčAMtTrilzu!m "ro* D? bU "mn« le 8 težavo Prišel do bližnjega naselja, kjer so ga našli Skoraj zmrznjenega v snegu. Več mesecev je trajalo zM>ustitl nogemetneeevUeia]ibz^e^tti za sprinteri- zdravljenje in zdravniki so mu celo svetovali, da bi za-**• _Jrav *,to mu/.JYet stili v finale. ,, Po zadnjih poročilih bo fin?j, no srečanje med Dinamom (T ,,. lisi) in Realom (Madrid) 27. nija v Ženevi (Švica) in n® ., Lyonu, kot Je to prvotno Pre lagala španska zveza. NOGOMET LENINGRAD. Brazilski n*» a metaši, moštva Flamenga so m gostovanju po SZ izgubili .. tretjo tekmo. Tokrat jih je P1^ magal Leningrad z 1:0. DUNAJ. Novi pokalni Avstrije so nogometaši Austria iz Dunaja. Le-ti so v ,j( nalnem srečanju premagali ^ Graz s 4:1. ODBOJKA .a- TOKIO. Na Japonskem SoS.u» Je ženska in moška odbojkar'^ reprezentanca Poljske. V PrVejll srečanju so Poljaki prem*^,,. študentsko vrsto Tokia s 3:1) j.) čim so članice izgubile s «• proti reprezentanci vzhodne ponske. -j- MOSKVA. Na nedavnem jj-sedanju mednarodnega olimFs0 skega komiteja v Moskvi ,u< sprejeli sklep, da bodo vKjdt< čili v program olimpijskih ‘{yi> tudi odbojko. Tako bo v odbojka kot 20. športna P81’-«' olimpijskih iger 1964. Vendar do tokrat nastopale le člani0 BRBLJANJE „r0i' BUKAREŠTA. Na medna* s nem tekmovanju v streljam ^ samokresom je zmagal Gavrllo Maghiar s 551 krog* finiC Romik (Poljska) In Mlt“!pjij (SZ) 547 krogi itd. v streU'«a z vojaško puško pa je Mitushin (SZ) s 145 krog) Fg>' Lacsny (Madžarska) 1135 *" durski (Poljska) 1133 krogi- t ROKOBORBA ATENE. Na Balkanskem P stvu v rokoborbi so pred'0 ki Bolgarije Izvojevali 'Vpr0' zmag izmed 18 možnih- \ P»J' stem stilu pa so bili m** boljšimi rokoborci Turčije- j 2 2 PISMA Slo venije © STROKOVNO © 18 18 0 0 457:129 36 18 15 0 3 319:166 30 18 15 4 3 394:252 30 18 10 0 8 351:262 20 18 10 0 8 344:300 20 18 9 0 9 277:263 18 18 5 1 12 254:406 11 18 4 1 13 181:364 9 18 1 2 15 128:219 4 18 X e 17 71:425 2 MURSKA SOBOTA O Odbojka — v VII. kolu pomurske odbojkarske lige za člane 5? bili doseženi naslednji rezultati: 'vrog : Salovci 3:0, Sobota : Apače Dij. dom : Radgona 2:3, Videm : *"Uconci 3:0. Po tem kolu vodi Sobota z 10 točkami pred Dij. domom ‘b Radgono, ki imata prav tako 10 w>čk, Beltinci 8 itd. , • Nogomet — V predzadnjem kolu pomurske nogometne lige II. razreda so bili doseženi tile rezultati: Salovci : Nafta B 2:1, Gradbenik : Puconci 2:0, Bakovci : Bogojina 6:1, Radgona B : Ljutomer Vrstni red: Salovci 20, Nafta B i7, Grodbenik 16, Bakovci 11, Radgona B 11, Ljutomer 11, Bogojina 8 in puconci 6 točk. Rokomet: V zadnjem, XVIII. *olu Pomurske rokometne lige članov i. razreda Je bila odigrana le jekma med ESS in Elanom 27:19, Medtem ko so se ostale registrirale ‘ rezultatom 5:0. Kakor je bilo pričakovati, so postali zasluženo prvaki Beltinci, ki v celem prven-stvu niti enkrat niso bili poraženi. Končna lestvica: Beltinci Lendava Jrafičar ®SS Krog Tekstilec Sloga |URS SCBP , 9 KoSarka — Preteklo nedeljo J* bil v Murski Soboti prvi polfinalni turnir za pionirsko prvenstvo ~RS v košarki, v organizaciji pomurske košarkarske podzveze je na ‘Urnirju sodelovalo pet pionirskih poštev in sicer: Elektra (Šoštanj), Polet in Mladost (M. Sobota), Par-“zan (2alec) in KK Maribor. V za-nihiivih srečanjih turnirja na kate-jem je vsako moštvo odigralo 4 ‘ekme, so zmagali pionirji KK Maribora z 8 točkami pred Partizan nalec 6, Elektro 4, Mladostjo 2 in Polet 0 točk. Največ košev na turnirju so dosegli: Medvešček (Žalec) Žiberna (Maribor 39, Gačnik '®lektra) 38, Gyorfi (Mladost) 29 itd. "ezultati tekem: Maribor : Polet L,:2. Žalec : Mladost 34:19, Maribor : 5'ektra 45:25, Žalec : Polet 45:10, jlektra : Mladost 33:30, Maribor : falec 42:14, Elektra : Žalec 23:31, "liadost : Polet 27:10, Elektra : Po-i?7 29:6, Maribor : Mladost 32:21. Orugi polfinalni turnir bo v Ijub-‘lanjskem okraju, nakar bo jeseni ‘aključni finale najboljših moštev 1 obeh polfinalnih turnirjev. LJUBLJANA • Nogomet — Rezultati I. kola Pokalnih tekem v NPL — Domžale : J>ob 2:1, Tabor : Mengeš 1:5, Ru-®ar II (Trb.) : Litija 2:1, Bratstvo : Papirničar (Rad) 10:0, Jarše : Svo-?oda (Dupl.) 4:8, Poštar : Kočevje ,3, Usnjar : Slivnica 5:3, Rakek : Rogatec 0:2, Slavija : Litostroj 3:0, Sč',a : Odred-Krim II 6:2, Svoboda Jis. ; proletarec 1:2, Eenotnost : ^bitiet 3:0 p. f. - 9 Balinanje — Okrajno tekmova-v;e balinarjev okraja Ljubljane pre-"aja v zaključek. Štiri kola pred kon-taru tekmovanja še ni jasno, katera lr* moštva iz obeh skupin se bodo “Vrstila v republiško ligo. Tako se v jfvi skupini potegujejo za mesta »“Uran, Žaba, Partizan Trnovo, Be-j'Srad in tudi Primorje. V drugi JjUpini pa so kandidati za prva tri J}esta: Rožna dolina, Polje, Loko-m°tiva, Poštar, Partizan Vič in Zar-ht* Vrstni red — prva skupina: P. -rnovo 20, Bežigrad 18, Jadran 18, v?,°a I7. Primorje 15, Šiška 13, In-»jUd 12, Kamen 12, Obnova 11 in ijUion 3. Druga skupina: Rožna do-»,na 17, polje 16, Lokomotiva 15, Po-14, p. Vič 13, Zarja 13, Teh-Ka 9, Krilato kolo 8, Elektra 7. MARIBOR v 9 Nogomet — Prejšnjo nedeljo j uilo na sporedu zadnje kolo v tazredu mariborske nogometne f, Uzveze. Prvi na lestvici, Zelezni-t0r’ je osvojil nadaljnji dve točki, h-, bot brez borbe, ker Pohorje ni lsPelo v Maribor. Odlično je za- 'nARFA^ -r/VU?.. . yKREM/y Igralo to pot moštvo Aluminija iz Kidričevega, ki je visoko zmagalo v Račah. Rezultati — I. razred: Mejnik : Kovinar B 2:2, Drava : Ojstrica 7:1, Fužinar : Korotan 2:1, Železničar : Pohorje 3:0, p. f. Rače : Aluminij 1:6. Prvo mesto je osvojilo moštvo Železničarja pred Branikom in Aluminijem. Rezultati pokalnih tekem — Swaty : železničar B 0:5, »Boris Kidrič« : Trgovci 3:1, TAM : Avto-karoserija 3:1. 9 Nastop pionirjev — Stanovanjska skupnost in! društvo prijateljev mladine terena Ivan Cankar v Mariboru sta izvedla uspelo športno prireditev v kateri je nastopilo približno 200 pionirjev in pionirk. Naši najmlajši šo se pomerili v štafetnih tekih, počasni vožnji s kolesi, kotalkanju in vožnji s skiroji. 9 Tenis — Te dni bo spet pričela z delom tradicionalna teniška šola Branika, za katero se je prijavilo že 60 pionirjev in pionirk. 9 Plavanje — Plavalni klub Branik je skupaj z upravo kopališča na Mariborskem otoku obnovil tekmovalne naprave in skakalne deske in navzlic neugodnemu vremenu že pričel z vadbo. V šolskih počitnicah bodo organizirali vesto začetniških tečajev za mladino, talentiranim pa bodo nudili vso podporo za nadaljnje športno udejstvovanje. CELJE 9 Atletika — Celje velja v naši republiki za mesto atletike. Ta sloves so še bolj utrdili ob zaključku letošnjega šolskega leta, ko bi lahko povsem upravičeno zapisali, da je atletika na šolah celjskega okraja šport številka 1. Na še tradicionalnih moštvenih tekmovanjih osnovnih šol v atletiki je letos nastopilo kar 80 ekip s preko 2000 mladimi atleti in atletinjami (brez koniške Atletski trenerji pozor! Pred dnevi so se vrnili iz Novega Sada ljubljanski pionirji in pionirke, ki so v tem kraju tekmovali v atletiki s svojimi sovrstniki iz Beograda, Novega Sada, Skopja in Prištine. Rezultati, ki so jih dosegli naši mladi in nadarjeni atleti, dokazujejo, da je za to športno panogo med slovensko mladino izredno zanimanje in da imamo mladi rod, ki je za atletiko več kot nadarjen. O tem, kako so nastopili skupno z ostalimi pionirji in kakšna Je po tem tekmovanju naša dolžnost, nam piše profesor za telesno kulturo tov Korče, ki je spremljal naše mlade atlete v Novi Sad. jo borbenostjo so vsi nastopajoči od točke do točke vzbujali pri gledalcih nepozaben vtis in navdušenje. Tudi'tekmovalna disciplina in taktika tekmovanja sta presenečali. Gostoljubnost, ki so je bili mladi atleti v Novem Sadu deležni in tekmovanje samo bo ostalo našim pionirjem v naj lepšem spominu! Prvo pionirsko tekmovanje v atletiki zveznega značaja je za nami. Že ljubljansko okrajno prvenstvo pionirjev v atletiki je pokazalo to, kar se je ponovilo v Noverri Sadu. Pionirske vrste so namreč bogata zakladnica atletskih talentov in naša atletska društva bodo morala v bodoče posvetiti vso pozornost predvsem na pionirska tekmovanja. Rezultati pionirjev se namreč močno približujejo rezultatom mladincev in mladink srednjih šol. Predvsem bi rad poudaril tudi to, da so mladinci in mladinke, ki dosegajo na srednješolskih tekmovanjih dobre rezultate že vključeni v športna društva, medtem ko pri pionirjih tega ne zasledimo, ali pa so zelo redki pri- meri. še nekaj misli o atletskih pionirskih igrah v Novem Sadu. Klub povabilu občinske pionirske organizacije v Novem Sadu, se tega tekmovanja niso udeležila vsa republiška mesta. Ce upoštevamo, da je bilo to tekmovanje prvo takšne oblike, da je 90 “/o nastopajočih prejelo atletski pouk in znanje le v šoli, so doseženi rezultati za nas veliko presenečenje. Samo poglejmo npr. rezultat pionirke Pečetove iz Ljubljane, ki je preskočila 145 cm v višino! In takšnih rezultatov, ki bi tudi najboljše poznavalce atletike presenetili, je bilo na tem prvenstvu še več. Organizacija tekmovanja in izvedba sta bili dokaj dobri. S svo- Slabo izkoriščena sredstva Naše glavno mesto nima modernega zimskega plavališča, obstaja pa pri kopališču Ilirije mali zimski bazen, ki ga plavalci Ljubljane pa tudi plavalci ostalih klubov v zimskih mesecih smotrno in koristno .uporabljamo. Za vzdrževanje tega malega športnega objekta — recimo mu korito — so potrebna precejšnja sredstva. Letos jih je nudila Okrajna zveza za telesno kulturo. Toda ko govorimo o Izkoriščanju tega objekta in o denarju, ki so ga vložili za vzdrževanja omenjenega zimskega »korita« niso tako izkoristili, kot bi želeli. Slišali smo, da tekmovalci, ki so se pripravljali pozimi za tekmovanja poleti, niso imeli srečne roke pri svojih po- NA S TE LE OBJ E KTIV V vsaki disciplini je nastopilo po 10 tekmovalcev. Poglejmo si zmagovalce v posameznih atletskih disciplinah. Pionirji — 60m: Smrekar (Lj) 7.5, 800 m: Inng (NS) 2:14.3, višina: Modrič (Bgd) 145, daljina: Brezovec (Lj) 438, (4 kg): Krneta (Bgd) 12.54; pionirke — 60m: Peče (Lj) 8.4, 400 m: Bole (Lj) 1:05.5, višina: Peče (Lj) 145, daljina: Brezoveec (Lj) 438, krogla (3 kg): Ivanševič (Bgd) 10.68. Ekipni plasma — pionirji: Beograd 80 točk, Ljubljana 71, Novi Sad 68.5, Skopje 44.5, Priština 17 — pionirke: Ljubljana 77 točk, Beograd 74, Skopje 51, Novi Sad 48, Priština 22 — skupni plasma: Beograd 154 točk, Ljubljana 148, Novi Sad 116.5, Skopje 95.5, Priština 39. Za atletiko je med pionirji ogromno zanimanje Kam z metalci kapja? Stadioni so premajhni za daljine, ki jih danes dosegajo najboljši metalci kopja na svetu. Strokovnjaki trde, da bi moral biti na listi svetovnih rekorderjev Francoz Macquet, če ne bi bilo premajhnega atenskega stadiona. Na dvoboju med Francijo in Grčijo v Atenah je imel Macquet svoj veliki dan. Eden njegovih metov je poletel daleč preko črte, ki je označevala daljino 80 m, priletelo v ograjo stadiona in se tam zaustavilo. Sodniki seveda tega meta niso mogli izmeriti, pravijo pa, da je znašal zagotovo daleč preko 87 m. spešenih pripravah zlasti v zadnjem času. Že po nekem nepisanem zakonu zapirajo vrata zimskega bazena zadnje dni aprila, ko se začnejo priprave za otvoritev letnega kopališča. Tudi letos je obveljala ta tradicija in. zadnje dni aprila so plavalci ostali brez svojega elementa. Telesni moči in splošne tekmovalne sposobnosti, ki so jih nabirali v zimskih mesecih iz dneva v dan se zdaj vedno bolj zmanjšujejo, ker prvi dnevi meseca junija niti v maju niso mogli zaradi hladnega vremena trenirati v letnih bazenih. Povsod drugod v Jugoslaviji (Za? greb, Beograd) in po svetu je takšna praksa, da so zimski bazeni odprti vse do takrat, dokler plavalci ne morejo resnično začeti treninga v letnih plavali-ščih. S tem imajo tekmovalci vse možnosti neprekinjenega treninga, ki je edini porok za pravi tekmovalni uspeh. Merodajnim, ki upravljajo s kopališči bi morda celo verjeli, da ni mogoče vzdrževati zimskega bazena v času, ko se začnejo priprave za letno kopališče, če ne bi dogodek že pred leti demantiral te tradicije. Takrat je namreč Plavalna zveza angažirala nekega tujega strokovnjaka za skoke, ki je prispel v Ljubljano v mesecu maju. Tudi tedaj so bile vremenske razmere zelo podobne letošnjim in kijub vsem pripravam na letnih kopališčih je bilo le mogoče napolniti zimski bazen, tako da se je trening skakalcev nemoteno razvijal naprej. Koliko bolj racionalno in koristno bi bila vložena sredstva, ki jih je žrtvovala Okrajna zveza za telesno kulturo za vzdrževanje zimskega bazena, če bi bili le tega odprli morda mesec dni kasneje pa zato vzdrževali vse do današnjih dni, ko bo morda ob nastopu toplejšega vremena le omogočen trening tudi v letnih kopališčih. Iz vsega tega sledi, da moramo biti pri vsem tem boljši organizatorji in sredstva za vzdrževanje objektov porabiti tako, kot narekajo vremenske razmere ter želje in zahteve tekmovalcev! občine). To je brez dvoma znatno višja številka kot na ekipnih prvenstvih AZJ za vse kategorije . . . Finale ekipnega prvenstva osnovnih šol je bil v Žalcu, kjer se je zbralo 8 moških in 8 ženskih ekip, občinskih prvakov okraja. Rezultati — pionirji 60 m: Stopar Ogrizek in Pirš 7,9, daljina: Gačnik 5,27, Ogrizek 5,24, Kavalar 5,15, višina: Men-hart 155, Hrušovar 150, Pukmajster 150, 400 m: Les 58,8, krogla (4 kg): Kavalar 14,52, moštva: III. osn. šola Celje 6452, Žalec 6097, Franja Vrun-,a Celje 5548 itd. Pionirke 60 m: Vasle 8,6, daljina: Kraser 4,29, višina: Kerenčič 140, krogla (3 kg): Pilih 10,00, moštva: osn. šola Franja Vrunča, Celje 5673, III. osn. šola Celje 5526, Žalec 5357 itd. To so le skopi podatki iz finala ekipnega šolskega prvenstva osnovnih šol v celjskem okraju. Pot do udeležbe na občinskih prvenstvih pa Je terjala še predhodna medrazredna in zavodna prvenstva na vseh šolah, na katerih je zopet nastopilo nekaj tisoč mladih ljudi. 9 Nogomet — v predzadnjem kolu okrajne nogometne lige so igrali takole: Šmartno : Rog. Slatina 2:2, Šoštanj : Zreče 7:0, Velenje : Vransko 3:0, Rogatec : Store 4:2, Slov. Konjice : Nazarje 5:3, Žalec : Olimp 1:4. V vodstvu je Velenje pred Olimpom, Štorami, Šmartnim ob Paki itd. Ob zaključku šolskega leta je ND Kladivar organiziral mladinski nogometni turnir celjskih srednjih šol. Rezultati: Tehniška : učiteljišče 1:0, Gimnazija,: ESS 5:0, Učiteljišče : ESS 3:1, Gimnazija : Tehniška 2:0. Vrstni red: Gimnazija, Tehniška, Učiteljišče, ESS. Jugoslovani na Tour de France Kolesarska sezona je v največjem razmahu. Naši reprezentanti sodelujejo in bodo tekmovali na mnogih mednarodnih dirkah. Trenutno nastopajo kolesarji Srbije na dirki po Angliji. Na teh dirkah sodelujejo bolj ali manj reprezentance posameznih republik, medtem ko se temeljito pripravlja državna reprezentanca za nastop na Tour de L’Avenir. To Je amaterska kolesarska dirka po Franciji, ki poteka istočasno s profesionalno dirko Tour de France. Dirka bo trajala od 2. do 15. julija. Nastopili bodo najboljši evropski amaterji, ki bodo morali v 14 dneh prevoziti 2066 km. Start bo v Bordeauxu, cilj pa v Parizu. Na sestanku sekretariata KZJ so sklenili, da se bodo začeli te dni pripravljati na skupnem lo-gorovanju za dirko po Franclji naslednji kolesarji: ŠEBENIK, ŠKERL, VALClC, BOLTEZAR, UKMAR, SANTAVEC. Tema dvema se bosta pridružila še Levačič in eden izmed kolesarjev, ki jih bodo naknadno izbrali. V poštev pridejo Bajlo, Vukojevič, Zivkovič in Pečnik. OBISK PRI TELESN0VZG0JNIH ORGANIZHCIJIH Plavalni bazen - nova pridobitev v Radencih Danes je bila v Slatini Radenci otvoritev novega modernega olimpijskega plavalnega bažena, ki ga je zgradilo zdravilišče Slatina Radenci. Ob tem športnem objektu, ki sodi med najlepše te vrste v Sloveniji, bo našlo mimo turistov, ki preživijo svoje dopuste v tem zdravilišču, dovolj zabave tudi mnogo drugih ljudi. Bazen bo primeren tudi za številne športne prireditve, saj je opremljen s skakalnim stolpom in z zelo lepo tribuno. Ob otvoritvi novega plavalnega bazena so bile na sporedu tudi plavalne tekme na katerih so med drugim nastopili tudi mariborski plavalci. Okrog bazena pa so te dni zrasle tudi lepe tveekend hišice Sežerv ir a no za bralc e SKRB za NASE SMUČARSKE SKAKALCE VM Prihodnje leto bo v Planici na velikanki spet DH1 « prireditev, kjer bo za naše skakalce lepa ujiožnost, da pred svetovno elito in pred do-no«*- občinstvom pokažejo vse svoje sposob-rega S* ponc,vno Pridobijo dobro ime,^ kate- ne prireditev mfA 6° si nekoliko pokvarili v Zakopanih. Kot kov - ^ smučarskega športa, še posebej pa sko- čimL rr)e zanimajo vprašanja, na katere bi želel nbolj konkretne odgovore, ših I', Kaksne bodo letos priprave naših najbolj-skakalcev in kdo bo te priprave vodil? p, Ali bodo res povečali našo velikanko v a"iči na 140 m? kda(IJai i® z umetno skakalnico v Ljubljani, Ozi- °0 otvoritev in kakšen bo urnik treningov roma kdo jo bo lahko uporabljal? ’• Kaj je z umetno skakalnico v Logatcu? Jože Javornik, Kranj Podta va5a vprašanja je odgovoril predsednik sijTr^misije za skoke pri Smučarski zvezi Jugo-vtje, tov. Šramel. Takole pravi: 6r-,,,at0s se bodo naši skakalci v glavnem pri-htrni . P° društvih. Pred velikimi mednarod-h« , tekmami pa se bodo zbrali na krajše skup-ka0 ran*nge, vendar za zdaj še ni mogoče reči ^ t© treninge vodil. Do podrobnosti se oercica. ivusmn, aa ui Člani" °Jtem problemu še pogovorili in sicer nepristranski sodnik in ne” tov. Berčič, ki je ^ Podkomisije za skoke pri SZJ. dlan KK Maribor. Sodnik Je očitno navijal za le bil« 1 0 Povečanju naše velikanke v Planici domačinke, višek vsega pa je bilo, ko je igralka Precej govorjenja. Končno so se na Smu- Slovana s številko 4 prodirala na koš, Maribor- čarski zvezi Slovenije zednili, da skakalnice bomo povečali, temveč za našo veliko prired le obnovili in uredili. Skakalnico iz umetne mase, ki jo gradi smučarski klub Enotnost iz Ljubljane, bomo zgradil julija letos. V juniju bodo končana vsa terenska dela, v juliju pa bo prispel nemški strokovnjak, ki bo dokončno uredil vso montažo, kajti potrebni material je že na razpolago. Skakalnico torej gradi Enotnost, vendar jo bodp lahko vsi uporabljali. Pri tem so določeni pogoji zaradi vzdrževanja in ker je dala sredstva Okrajna zveza za telesno kulturo Ljubljane, bo tudi ta forum odločal o uporabi. Urnik in način treninga pa bo določila Enotnost. Skakalnica z umetno maso v Logatcu pa za zdaj še ni v izgradnji in ne vemo, kdaj bodo začeli z delom. Kaj več bi o tem lahko povedali na turističnem uradu v Logatcu. TEŽAVE S SODNIKI Sem študent iz Maribora in študiram v Ljubljani. V nedeljo 3. junija sem bil doma v Mariboru in si kot ljubitelj košarke ogledal tekmo prve ženske lige med Mariborom in Slovanom iz Ljubljane. Čeprav sem pristaš Maribori, sem bil zelo razočaran nad sojenjem sodnika tov. Berčiča. Mislim, da bi mogel to tekmo voditi ''"h*’! .pa jo Je oklenila in 30 vrgla na hrbet. Igralka Slovana je dobila notrajno poškodbo. Sodnik Berčič ni prisodil osebne napake, ampak je dovolil igro nadaljevati. Ko je Slovan prosil za zdravnika, je trener Maribora odgovoril, da je v bližini omarica za prvo pomoč. Mnenja sem, da to presega vše mejg in da tu ni mesta za takšen humor, kot smo ga slišali iz ust trenerja Maribora. Zanima me kaj sodite vi o tem srečanju? Peter Goršnik, Maribor Pozanimali smo se na KZS in zvedeli, da so prišle pritožbe na račun sojenja tov. Berčiča. O tem bo morala spregovoriti Tekmovalna komisija, ki bo nato odločala o tem, ali so potrebni disciplinski ukrepi proti sodniku Berčiču. Kes ni zaželjeno, da bi člani klubov, ki nastopajo, vodili tekme svojega moštva, tako kot se je to zgodilo tokrat v Mariboru. Toda vedeti morate, da imajo na KZS velike težave z deli-giranjem sodnikov na to ali ono tekmo, ker Je teh preveč, sodnikov pa premalo. Treba je misliti tudi na stroške, kajti če bi sodili tekme v različnih krajih sodnik z oddaljenejših mest, potem bi bile to velike Izgube za klubske blagajne košarkarskih kolektivov. Vsekakor pa drži, da moramo biti v prihodnje veliko bolj pozorni,, ko določamo sodnike za to ali drugo tekmo, saj se ne sme pripetiti, da bi zaradi klubske pripadnosti utrpelo gostujoče moštvo takšno ali podobno škodo, kot je to bilo tokrat v tekmi med Mariborom in Slovanom. v katerih je 40 prenočišč, obnovili pa so tudi kavarno- V kratkem bodo uredili še igrišče za tenis, odbojko in košarko. Tako bo Slatina Radenci postala sčasoma ne samo znan turistični kraj v Pomurju, temveč tudi eno največjih športnih središč v tem delu Slovenije. Ker se je prav ta teden začel v Slatini Radenci letošnji turistični teden, so mimo kulturnih prireditev na sporedu še razna športna tekmovanja v namiznem tenisu, tenisu, rokometu, odbojki in košarki. Namen prireditev je, vzbuditi med mladino čim večje zanimanje za telesno kulturo. Slovenski orodni telovadci v Bergamu V soboto, 23. junija zgodaj zjutraj bodo odpotovali slovenski orodni telovadci v Bergamo v Ita- lijo, kjer se bodo pomerili v dvoboju z reprezentanco Lombardije. Na pot so odšli Skaza, Senica, Polšak (vsi Hrastnik), S|ražišar, Ce-lesnik (oba Jesenice) ter Teršek (Maribor). S telovadci bodo odpotovali še dr. Svetozar Polič, Miloš Strgar in Saša Poschl. , Žal ni bilo mogoče, da bi v Bergamo odpotovala tudi ženska republiška vrsta, ker tamkajšnji klub nima ženske vrste. Razen Cerarja in Šrota, ki se pripravljata za svetovno prvenstvo v Pragi, so v reprezentanci trenutno najboljši orodni telovadci, ki bodo zmagam, ki so jih dosegla lani v Zah. Nemčiji in Franciji, upajmo, dodali tudi dober rezultat v srečanju z Lombardijo. 23. junija bo v Skoplju na sporedu dvoboj mladinskih državnih reprezentanc Vzhodne Nemčije in Jugoslavije. V reprezentanci bosta nastopila tudi Brodnik (Partizan Narodni dom) in Kiselj (Partizan Celje-Gabrje). i tl , Im Novootvorjeni plavalni bazen v Slatini Radencih 2*QX£T 17. junija 1962 Evropsko prvenstvo v plavanju araton bo brez favorita © V zgodovini evropskih plaval-© nih prvenstev je prav disciplina © 1500 m prosto za moške še po-© sebej zanimiva. Arne Borg, nek-© dan ji svetovni rekorder je s © svojim — takrat fantastičnim © — rekordom napravil tu pravo © zmedo. Polnih 27 let je klubo-© val vsem napadom najboljših © plavalnih »maratoncev«. Njegov © rekord,ki ga je dosegel na pr-© venstvu 1927 v Bologni ni mo-© gel popraviti niti njegov so-© imenjak 11 let kasneje, niti tek-© movalci na dveh povojnih pr-© venstvih. Šele Madžar Csordas © je v Torinu prvikrat zaplaval © pod 19 minut in izbrisal njego-© vb ime z liste prvakov prven-© štev. nila, da se letošnjega evropskega prvenstva njihovi plavalci ne bodo udeležili. Sovjetski plavalci razpolagajo z večjim številom odličnih dolgoprogašev. Poleg že nekoliko starejše generacjje (Androsov in Lavrinen-ko) si mnogo obetajo od mlajšega Pikalova, ki je že letos dosegel svoj osebni rekord 18:26,7. Našemu Rogušiču se ponovno ponuja priložnost, da pokaže svo- je velike sposobnosti. Ne vemo sicer kako se pripravlja za to prireditev, toda če bo ponovil svoj skromni rezultat iz Rima, potem je verjetno zamudil to zadnjo priložnost naš »meteor« iz Kaštelov. mmm Naši najboljši telovadci, ki bodo nastopili v Fragi, igrajo tudi nogomet Evropski prvaki na 1500 m prosto Danes bi bilo nemogoče določiti tistega plavalca, ki bo lahko v Leipzigu pri ceremonialu za proglasitev prvaka na 150Q m prosto stopil na naj višjo stopnico. Prehodna sezona po olimpijskih igrah v Rimu je prinesla nekakšno stagnacijo, kot bi se hoteli vsi najboljši maratonci odpočiti na nadaljnji naskok v letu 1962. Evropski rekorder Madžar Katona se še zdaleč ni približal svojemu rekordu (17:43,7), ki ga je dosegel na rimski olimpiadi. Tudi Anglež Campion je v Rimu zaplaval več kot pol minute bolje (17:54,8). 'Nemec Hetz se že dlje časa pripravlja, da bo tudi na tej progi izboljšal evropski rekord, kar bi mu po novem rekordnem času na 800 m tudi prisodili. Tod? ^"ga v Leipzig nc bo, ker je r • za- hodnonemška jilavaln? . ... ie- 1926: 21:29,2 A. Borg (Šved) 1927: 19:07,2 A. Borg (Šved) 1931: 20:49,2 Hlassy (Madž) 1934: 20:01,5 Taris (Fran) 1938: 19:55,6 B. Borg (Šved) 1947: 19:28,0 Mitro (Madž) 1950: 19:48,0 Lehmann (Nem) 1954: 18:57,8 Csordas (Madž) 1958: 18:05,8 Black (Angl) Najboljši plavalci 1961/62 18:08,4 Montserret (Fran) 18:06,3 Hetz (Nem) 18:08,4 Montserret (Fran) 18:12,2 Androsov (SZ) 18:25,0 Ekman (Šved) 18:25,4 Lvrinenko (SZ) 18:26,7 Pikalov (SZ) 18:29,1 Katona (Madž) 18:29,1 Rogušič (Jug) . 18:32,7 Campion (Angl) 18:33,8 Rosendahl (Šved) Gerhard Hetz (Nem.) ne bo nastopal v Leipzigu Svetovno prvenstvo v orodni telovadbi Skrbno sestavljen spored otvoritve Letošnji prireditelj svetovnega prvenstva v vajah na orodju ne bo poskrbel samo za dobro tehnično izvedbo prj' reditve, ampak v nič manjši meri tudi za njeno zunanj0 obliko. To pomeni, da ni vseeno, če pusti tekmovanje & udeležencih in gledalcih tudi po svoji zunanji plati dobef ali slab vtis. Prav iz tega razloga otvoritveni ceremonal prvenstva, ki bo v novi športni palači v Pragi, kjer je bilo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ne bo potekal po dosedanjih tradicionalnih običajih. Pred 4 leti so v Moskvi npr. svetovno prvenstvo otvorili na velikem nogometnem in atletskem stadionu v Lužnikih, v Rimu 1954 je slavnostni ceremonial potekal ria velikem olimpijskem stadionu, medtem ko so na svetovnem prvenstvu leta 1938 v Pragi otvorili tekmovanje na atletskem stadionu na Straho-vu s predigro nogometašev in nastopom drugih športnikov, nakar šele je sledil slavnostni otvoritveni govor predstavnika mednarodne telovadne organizacije (FIG) v e 86 dni do PEA 110 METROV OVIRE Svetovni (evropski) rekord: 13.2 Lauer (Nemčija) in Cal-houn (ZDA), jugoslovanski (SilovensSti) rekord: 13.8 Lorger- (Kladivar), evropski pr-va.k IflcS: Lauer (Nemčija) 13.7 (tudi rekord prvenstev), rekord stadiona JLA: 14.0 Lorger (Kladivar )in Mihaj-lov (SZ). Najboljši 1961/1962: 13.7 Mihajlov (SZ), 13.8 Cistjakov (SZ). 13.9 Forsander (Švedska), 14.0 Švara (Italija), Pensberger (Nemčija) in Bir-rell (VB) 14.1 Chardel (Francija), Muzyk (Poljska), Cor- nacchia (Italija) in Niiske (Nemčija). Norma IAAF: 14.6. Spored PEA: predtek 13. 9. Ob 15.00, polfinale 15. 9. ob 17.10, finale 16. 9. ob 16.20. Favoriti: Nereo Švara (Italija), 27 let, dobro izpiljena tehnika, polfinalist na EP 1958 in na olimpijskih igrah v Rimu, osebni rekord 14.0, Anatolij Mihajlov (SZ), 26 let, za Lauerjem, tega je tudi kot edini Evropejec premagal v dneh njegovih največjih uspehov, nesporno najboljši že nekaj let, stalen v rezultatih: 1960 n. pr. tekel 15-krat pod 14 sekundami, na 'olimpijskih igrah 1956 izpadel, 1960 v polfinalu, kjer je izpadel zaradi »padca, na EP 1958 tretji, zelo hiter: 10.4 na 100 m, osebni rekord 13.7, Valentin Čist jakov (SZ), 23 let, šesti na olimpijskih igrah 1960, osebni • rekord 13.8, Bo Forsander (Švedska), 20 let, veliko presenečenje lanske sezone, k*o se je iz nepoznanega tekača razvil v evropsko kla-so, osebni rekord 13.9, Gior-gio Mazza (Italija), 23 let, na evropskem prvenstvu 1958 peti, osebni rekord 14.0. Jugoslovani bodo imeli kot kaže tokrat dva predstavnika. Razen veterana Stanka Lorgerja je normo že lani izpolnil tudi Petru-šid. Stanko Lorger bo tretjič nastopil na evropskem prvenstvu: po četrtem mestu v Bernu in drugem v Stockholmu bo težko nadaljeval v tem slogu. Zelo velik uspeh bi bila uvrstitev v finale. Petrušič bi smel kot uspeh beležiti, finale. če bi prišel v pol- 14 A 400 METROV OVIRE Svetovni rekord: 49.2 Davis (ZDA), evropski rekord: 49.7 Morale (Italija), jugoslovanski rekord: 51.8 Ko- vač (Dinamo), slovenski rekord: 54.2 Zupančič (Kladivar), evropski prvak 1958: Litujev (SZ) 51.1, rekord prvenstev Evrope: 50.5 Julin. (SZ), rekord stadiona JLA: 51.6 Savel (Romunija). Najboljši 1961/1962: 49.7 Morale (Italija), 50.4 Janz (Nemčija), 50.7 Čevičalov (SZ), 51.0 Surety (VB) in Rinbnaki (Finska), 51.1 Ani-simov (SZ), 51.3 Frinolli (Italija), 51.4 Klenin (SZ), Ma-cu levic (SZ) in Wagner (Nemčija). Norma IAAF: 52.2. Spored na PEA: predtek 12. 9. ob 15.00, polfinale 13. 9 ob 17.20 ,finale 14. 9. ob 19.50, Favoriti: Salvatore Mo- rale (Italija), 24 let, na olimpijskih igrah v Rimu v polfinalu, po lanskem strmem vzponu velik favorit, odličen tudi na 110 m ovire-— 14.3, osebni rekord 49.7, Helmut Janz (Nemčija), 28' let, bivši evropski rekorder, na EP 1958 v polfinalu, na olimpijskih igrah v Rimu 4., kot prvi Evropejec pod 50 sekundami, osebni rekord 49,9, Jussi Rintamaki (Finska), 27 let, na EP 1958 izpadel, na olimpijskih igrah v Rimu peti, osebni rekord 50.8, Ge-orgij Čevičalov (SZ), 27 let, na olimpijskih igrah v Rimu polfinale, osebni rekord 50.7. PEA francoskem in domačem jeziku. Letošnja otvoritev se bo začel* z nastopom vseh udeležencev, P bodo prikorakali v dvorano ** svojimi državnimi zastavami. N*" to bo govor predstavnika FIG,®*' kar bodo tekmovalke in tekmova1-ci zapustili dvorano in odšli I’* tribune med gledalce. Zatem se ^ j začel slavnostni telovadni in v žil našim najboljšim, ki se vei pripravljajo. . J' Prvi teden, ko so telovadci tje' šli v Ljubljano so porabili z3, ri*-nje stvari, ki posameznikom seKed gredo najbolje od rok. Pri telovadcu so tako »nabrali« PL# desetink točk na raznih orn° predvsem v obveznih vajah. Za uvod vsakega treninga v 3- ITI nva 1 1 ^ mirtivf -rs r\CT , jo tekmovalci 15. minut nogom®1 se' 1,4 __ _ z„ in tr. košarko. S tem se razgibajo in S* grejejo svoje telo. Na vrsti 5Vi' proste vaje in tekmovalci s0Jr# pravi j eni za treninge na posam® orodjih. Prav zaradi pr3/1#' ogrevanja imajo telovadci zel° lo poškodb. _ j# 14 dni, kolikor jih še Pr®, do odhoda v Prago, bodo naši el' boljši telovadci porabili za vanje zanesljivosti, da bodo za fi' tovno prvenstvo kar najbolj® pravljeni. Helmut Janz bo v skupni nemški ekipi poskušal doseči v Beogradu to, kar mu je spodletelo v Stockholmu in Rimu — medaljo. 1962—evropska in svetovna prvenstva A Odlični tujci Opatija, 17. junija. Včeraj so ** v Preluki pri Opatiji pričele ■pil. mednarodne avtomobilske ®rke za »Veliko nagrado Jadra-J*", ki jih organizira AMS hrvatske in športni center »Pretaka-«. Na dirkah sodeluje v de-''stih kategorijah motorjev, mo-tarjev s prikolicami in avtomobilov letos 140 tekmovalcev iz ta držav. . 2e v prvi točki, dirki motor-!*v do 125 ccm se je razvila ogorja borba med Madžarom Szabojem in Čehom Malino, ki jo je tailočil v svojo korist Madžar. 1. Szabo (Madžarska) £•57,1 (nov rekord kroga 122,7 JJh na uro), 2. Malina (ČSSR) jta57,3 ... 10. Oblak (Jugoslaviji) 32:10,0 (en krog manj). V lt4tegoriji do 350 ccm eden od bijboljših svetovnih dirkačev Stastny (ČSSR), ki je že petkrat psvojil v Preluki prvo mesto, tadi danes ni imel resnega konkurenta. Rezultati: 1. Stastny 'CSSR) 42:01,4 (rekord kroga ta0,2km na uro), 2. Klaus (Zah. Nemčija) 44:02,0. V tej kategoriji j0 vozači za razliko od kategori-do 125 ccm, vozili na progi dolgi 90 km. V disciplini avtomobilov »Grand-turizem« je zmagal na progi dolgi 6 km Ita-liajn Predolin. Rezultati: 1. Pre-dolin (Italija) 31:42,1 (povprečna hitrost 113,5 km na uro), 2. Ca-pra (Italija) 32:00,1. Sodelovalo je 6 tekmovalcev, vsi na vozilih Alfa Romeo. Prvič so uvedli tudi tekmovanje motorjev do 175 ccm. V tej kategoriji so bili najštevilneje zastopani Jugoslovani, saj je bilo od 16 dirkačev kar 10 Jugoslovanov. Nadmočno je zmagal Bajer (ČSSR), ki je že po prvih krogih pridobil veliko prednost pred ostalimi tekmovalci. Rezultati: 1. Bajer (ČSSR) 38:26,3, 2. Gatti (Italija) 38:47,1... 5. Šna-jarič 41:19,1, 6. Galič 41:47,0, 8. Nubič 38:35,1 (en krog manj), 9. Bučalo 38:35,3 (en krog manj, vsi Jugoslavija). Rezultati: 1. Piciga 22; 18:0, 2. Vrhovnik 23; 27:0, 3. Bernetič 24; 48:2 (vsi Jugoslavija)., Vozili so na progi dolgi 98 km. Med 20 dirkači na motorjih do 250 ccm je Ceh Sta-stny zasluženo osvojil že drugo zmago na letošnji prireditvi. Rezulatit: 1. Stastny 35; 2:3, 2. Slaviček (oba CSSR) 36; 42:0, 3. Sichendel (Zah. Nemč) 37; 22:1... 6. Marzel (Jugoslvaija) 36; 11:1 (en krog manj). V kategoriji motorjev s prikolicami je bil vrstni red formiran že v prvem krogu. Ta vožnja je prinesla velik uspeh Jugoslovanu Snajderju in njegovemu sovozaču Kytki, ki sta v hudi konkurenci tujih tekmovalcev zasedla odlično tretje mesto. Zmagal je Rohsiete s sovozačem Betscherjem (Zah. Nemč) pred favoritom, znanim evropskim prikoličarjem Butscherjem s sovozačem IVesterjem (Zah. Nemč). Rezultatov voženj, ki so bile na sporedu na koncu današnje prireditve v času poročanja še nismo prejeli. ZVEZNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA LJUBLJANA : MLADOST 1:3 (6:15, 15:13, 8:15, 12:15) Ostala srečanja v tem kolu: Poštar : Partizan 0:3, Crvena zvezda : Železničar 3:0, Lokomotiva : Maribor 3:2. Danes so se nadaljevale v Pre- Partizan 6 6 0 18:2 12 luki pri Opatiji dirke za veliko na- Crvena zvezda 5 4 1 13:3 8 grado Jadrana. V prvi točki — Poštar 6 4 2 12:9 v 8 motorji do 50 i ccm so dosegli Ju- Lokomotiva 6 4 2 14:11 8 goslovani edino zmago, Med osmi- Mladost 4 2 2 6:8 4 mi tekmovalci so Jugoslovani ta- Maribor 6 2 4 10:14 4 ko j izbili na čelo In osvojili tri- Bosna 3 1 2 2:8 2 kratno zmago, ki je obenem tudi Ljubljana 4 1 3 4:11 2 trikratna zmaga . Tomosovih motor- Sindjelič 5 1 4 6:14 2 jev. Železničar 5 0 5 6:15 0 Dve zmagi za Hrvatsko A DALJE VAN r)E S 1 STR. .Miti enega državnega rekorda tasmo beležili, samo nekaj repub-‘»kih med temi tudi slovenskega b* 4X100 m pri moških. V naših republiških razmerah ve-omeniti v aktivi razen že omejenih Kovača (taktika na 800 m T- nezadostno!), osebna rekorda Cvara in Brodnika na nizkih ovi-tah, nezrelost Beleharja, ki je ^tal v daljini brez točke zaradi taeh prestopov, napredek Kruniča ''' disku in pa dobro formo Kostel-^ v kopju. Pri atletinjah je glav-težo v slovenski ekipi nosila taamejčičeva, pohvaliti pa velja tadi tekačici na 400 m, Hudobivni-*?Vo za kroglo, Celešnikovo za task in Kačičevo za kopje. v Rezultati: IM m Gluk (Sl) 11.0, solnik (Sl) 11,1, Danilovič (Sr) 11,2, f* m Snajder (H) 22,2 Bosnar (H) 52 Grujič (Sr) 22,4, Muc (Sl) 22,7, S*ič (Sr) 22,7, Gluk (Sl) 23,3. j!*® Kovač (H) 47,2, Grujič (Sr) ta/ieiia* /ma ir o Savič (Sr) ___________ ____ _ranjek (Sl) 800 m Naraks (Sl) 1:54,7, Cu- 61,3, 800 m Farkaš (Sr) 2:18,1, Slamnik (Sl) 2:20,4, Kalac (H) 2:25,9, Ba-rač (H) 2:27,1, Tovornik (Sl) 2:28,6, 80 m ovire Stamejčič (Sl) 11,2, Ba-bovič (H) 11,6, Neogradi (Sr) 11,8, Ostrovškova (Si) 12,2, višina Gere (Sr) 166, Podnar (H) 159, Ostojič (H) 153, Urbančič (Sl) 150, Kladnik (Sl) 145, daljina Stamejčič (Sl) 5,74, Kušec (H) 5,52, Lubej (Sl) 5,45, krogla Hudobivnik (Sl) 13,31, Bilič (H) 13,31, Perovič (Sr) 13,18, Vukovič (Sr) 12,17, Stilinovič (H) 11,99, Ce-lešnik (Sl) 11,83, disk Celešnik (Sl) 43,50, Hudobivnik (Sl) 42,98 Vukovič (Sr) 42,95, kopje Kačič (Sl) 47,36, Posavec (H) 37,27, Cvetettč (H) 35,94, Urbančič (Si) 34,85, 4 X 100 m Hrvatska 48,2, Srbija 50,8, Slovenija diskvalificirana, točke: Hrvatska 83, Slovenija 79, Srbija 57. ATLETSKA REPREZENTANCA ZA DVOBOJ Z NORVEŠKO Zagreb, 17. junija — Zvezni kapetan za atletiko Stevan Le-nert je danes določil ekipo, ki bo sodelovala 26. in 27. junija v dvoboju z izbranim moštvom Norveške. Jugoslovanske barve bodo zastopali naslednji atleti. 100m: Sarič in Mikulec, 200 m: Snajder, Bosnar, 400 m: Kovač, Grujič, 800 m: Stiglmajer, Naraks, 1500 m: Kovač J., Naraks, 5000 m: Cervan, Štros, 10.000 m: Ivanovič, Štros, 3000 m zapreke: Hafner, Špan, 110 m z ovirami: Lorger, Petrušič, 400 m z ovirami: Kovač, Matič, 4 X 400 m in 4 X 100 m: Sarič, Grujič, Bosnar, Kovač in Snajder, višina: Maj-tan, Kavčič, daljina: Munjič, Ledič, troskok: Jocič, Stanišič, palica: Arapovič, Lešek, krogla: Jocovič, Tomasovič, disk: Rado-ševič, Rakič, kopje: Miletič, Kastelic, kladivo: Bezjak, Račič. Po srečanju z Norveško se bo v začetku julija moška atletska reprezentanca sestala še v Lousani z reprezentanco Švice. 4."' Bosnar (H) 5?Taljat (Sl) 50,4, Uranjek (Sl) 800 m Naraks (SI) 1:54,7, Cu-- (H) 1:54,8, Stigmajer (H) 1:54,8, J - - v**/ ——- -—- v-55'te Važič (Sl) 3:55,9, 5000 m Cer- V IH) 1:54,8, SUgmajcr in: J. ■=’,<>, V?,v«č (Sl) 1:54,9, 1500 m Kovač (Sl) 5:3.3, Kokič (H) 3:54,8, Cular (H) (Sl) 14:33,6, Ivanovič (Sr) (Jj.^.3, Štros (Sl) 14:37,6, Subotič j??, 14:51,4, 10.000 m Štros (Sl) Cervan (Sl) 32:13,8, Stoja-.rdč (H) 32:14,6, 110 m ovire Lor-S.o (Sl) 14,7, Rukavina (Sr) 15,3, S!41* (H) 15,4, Brodnik (Sl) 15,4, ™ in DRUGA ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA — ZAHOD Druga zaporedna zmaga Triglava ovire Kovač 53,4, Botlč (H) 53,8, (H) 15,4, * (H) 52,0, Matič 53,8, Menhart (S,V 54,9, Brodnik' (Sl) 55,3, Cvar (2!J 55,5, 3000 m zapreke Hafner lir,'.. 5:52,0, Špan (Sl) 8:52,0, Jova-ltov16 (H) 9:05,6, višina Kavčič (Sr) (]?.• Matjan (Sr) 1995, Mišljenovič l,.1 185, Bavdek (Sl) 180, Vivod (Sl) IS’ daljina Miler (H) 7,28, Munjič )].> ,1,19. Ledič (H) 7,14, Milosav-(Sr) 6,93, Kolnik (Sl) 6,89, ^ Stanišič (Sr) 15,02, Milo-U i« vlč (Sr) 14,34, Cvijanovič (H) U,’. Veligovšek (Sl) 13,57, Bole (Sl) Lv2’ Palica Arapovič (Sr) 4,30, Le-k«. (Sl) 4.30, Kuzmanovič (Sr) 4,20, fs-i k (Sl) 4,10, krogla Jocovič S«L».1T.15. Tomasovič (Sr) 16,83, (H) 16.83, Lojovič (H) 16,25, 81,7*0 (Sl) 14,98, Pikula (Sl) 14.54, Ij n, Rakič (Sr) 50,73, Sekulič (H) (S,”’ Jocovič (Sr) 47.66, Krunič fSl) uLt*’ Peterka (Sl) 45,95. kopje Ko-Šm1.*« (Sl) 72.02, Miletič (Sr) 69.62, (Sl) 66.64, kladivo Bezjak (si «1,65, Račič (Sr) 59,52. Gubian (S)\ S*-72. Vidmar (Sl) 55.57. Rolko 8fv,.5*,81, 4 X 100 m Hrvatska 41,7, kn,.? 51.8, Slovenija 42,0, 4 X 400 m W*«ka 3:15,7. Srbija 3:1993. Slo-SfM. 3:S5,0. točke: Hrvatska 137, liajl® 135, Slovenija 125: ženske — 1) Kolenc (Hi 12,5, Sikovec (H) !sV pogradi (Sr) 12.7. Sil »n (Sl) (jj>' Šerbec (Sl) 13.1, 2no m Sikovec W' 25-2, . Stameičič iRl) 25.4, Ko-(H) 25,6. Silan (Sl) 26.7. 400 m (Sr) 58,7. Gašnarut fSl) 5<>.4, •inlčkl (H) 60,4, Podmllščak (Sl) LJUBLJANA : RADNICKI 78:68 (38:33) Ljubljana, 17. junija. Včeraj zvečer so košarkarji Radničkega Iz Slavonskega Broda nudili Izreden odpor domači Ljubljani. Tako so bili vse do 13. minute boljše moštvo In tudi vodili z 28:15. Ljubljani je uspelo šele v 17. minuti izenačiti na 28:28. Do zaključka prvega dela so domačini le uredili svoje vrste in si pridobili majhno prednost. V nadaljevanju je Ljubljana zaigrala mnogo bolje In v 8. minuti vodila z 52:40. Do konca je bila Igra nato izenačena. Rad-nički je tokrat dokazal, da njegovi zadnji uspehi niso bili le slučajni in da bo še marsikomu prekrižal račune. Sodila sta Bolka in Prihoda iz Ljubljane. Ljubljana: Škerjanc 16, Eiselt 22, Tavčar 19, Levstik 9, Lajevec 4, Stražar 4, Vranič 4. Radnički: Grgič 5, Vojak 15, Takač 8, Holub 15, Bračun 6, Gosler 11, Birindjlč 9. SLOVAN : KVARNER 70:60 (34:19) Ljubljana, 17. junija. Košarkarji Kvarnerja z Reke so včeraj zvečer presenetili Slovana na svojem igrišču. Tekmo so namreč pričeli zelo dobro In še v 6. minuti vodili z 11:4. Domačini so se morali krepko potruditi da so ukrotili razigrane goste. V . finišu jim je nato uspelo do konca prvega dela pridobiti sl razliko 15 točk. V drugem delu pa je Slovan Borba za razliko v koših NADALJEVANJE S 1 STR. C. zvezda: Vicentič 25, Ostarče-vič 2, Matič 3, Belič 6, Cvetkovič Kavčič in Beloševič. ŽEUEZNICAR (S):PARTIZAN 86:121 Sarajevo, 17. jun. — Tudi Partizan je tokrat prikazal eno boljših iger in v velikem naletu premagal novinca v ligi. Najboljši pri Partizanu je bil Bojovič, ki je obenem bil tudi najboljši na igrišču in je sam dosegel 48 košev! Omenimo naj še to, da se je mimo Bojeviča odlikoval še Radovič, pri domačinih pa Derič. LOKOMOTIVA: ZADAR 98:92 (43:35) Zagreb, 17. jun. — Tekma med Lokomotivo in Zadrom je bila za obe moštvo velikega pomena. V tem srečanju ni šlo samo za prestiž obeh moštev, temveč tudi za to, kdo od obeh tekmecev bo dosegel zmago, ki bo lahko odločilnega pomena ob koncu prvenstva. Tekmo je gledalo okrog 3500 gledalcev, ki so bili navdušeni nad prikazano igro. Najboljši pri Lokomotivi so bili Kovačič, Petriče-vič, Novosel in špiljak, pri .gostih pa Troskot in Djerdja. Tekmo sta dobro sodila Janko Kavčič in Beloševij. Lokomotiva: Petričevič 28, Kovačič 28, Novosel 22, Spiljak 14, Lalič 4, Bočkaj 3. Zadar: Djerdja 27, Troskot I. 26, Jurišič I. 10, Marčelič I. 10, Stip-čevič 2, Kresoja 1. RADNICKI: ŽEUEZNICAR (K) 76:67 (32:34) zaigral res dobro In že v 14. minuti dosegel rezultat 60:40. Zal pa so v zadnjih minutah močno popustili in dovolili Kvarnerju, da je znižal razliko. Sodila sta Hojs in Remic Marjan iz Ljubljane. Slovan: Slana 4, Pesek 7, Zevnik 14, Kozjek 3, Dolinšek 5, Peterka 29, Strehovec II 8. Kvarner: Rapaič 2, Ešklnja 5, Kosanovič 28, Cicvarič 9, Depolo 15, Antoni 1. ELEKTROSTROJ : TRIGLAV 64:77 (35:41) Zagreb, 17. junija. Kaže, da so košarkarji Triglava Iz Kranja prebredli trenutno krizo, saj Igrajo v zadnjih kolih vidno bolje. Tako jim je tudi v Zagrebu z dobro in požrtvovalno igro uspelo doseči že drugo zaporedno zmago. Triglav je bil ves čas tekme boljše moštvo In povsem zasluženo premagal domači Elektrostroj. Največ točk za Triglav so dosegli: Belehar I 21, Petrič 19, in Rus II 18; za domačine pa: Mikšič 21, Maraš 12, Na-gut 9. Tekmo sta sodila Narkotlč in Abrožlč iz Zagreba. MARIBOR : ILIRIJA Nove zanimive oblike sodelovanja Okrajna zveza za telesno kulturo v Ljubljani je na inicia-ASD Olimpije in ŠD Slovan sklicala dne 16. junija 1962 s*tupni razgovor predstavnikov obeh društev. Konstruktivno so obravnavali vse dosedanje neurejene odnose med obema šport-Otitia organizacijama in dosegli popolno soglasje za trajno in *°rtstno medsebojno sodelovanje. Poudarili so predvsem: — da obe društvi z zadovoljstvom sprejemata na znanje ('oločbo predsedstva Nogometne zveze Slovenije, s katero so bile VSe sporne tekme NK Slovan registrirane z dejansko doseženimi re*ultati; — da je potrebno NK Olimpijo kot skupnega predstavnika "testa Ljubljane vsestransko podpreti v tekmovanju II. zvezne ‘'Se. v tej smeri sta obe društvi sprejeli nekatere konkretne medsebojnega sodelovanja s priporočilom, da se pri NK jJlimpiji ustanovi skupno telo vseh ljubljanskih nogometnih klubov; j. — posebno skrb in prizadevnost sta obe društvi pokazali za *b°ljšanje razmer v ljubljanskih rokometnih klubih v smeri ,'cuPnih ukrepov za dosego bolj pomembnih kvalitetnih uspe-bv- Obe društvi bosta na tej osnovi sprejeli odgovarjajoča pri-(Pčila svojim sedanjim rokometnim klubom; j. — obe društvi utemeljeno smatrata, da je tak način plod-in odkritega sodelovanja izredno koristen in izjavljata, da g bosta tozadevnih oblik sodelovanja posluževali tudi v bodoče Priporočilom, da se nakazani način sodelovanja razširi tudi °stale športne organizacije. Okrajna zveza za telesno kulturo — Ljubljana AŠD Olimpija, ŠD Slovan 65:47 (27:25) Ljubljana 9 9 0 659:495 18 Split 10 8 2 664:591 16 Ilirija 9 6 3 611:578 12 Radnički 9 5 4 544:541 10 Maribor 9 4 5 516:531 8 Slovan 9 4 5 567:583 8 Triglav 9 3 6 498:540 6 Elektrostroj 10 3 7 590:667 6 Jugomontaža 9 2 7 529:580 4 Kvarner 9 2 7 479:561 4 Kot smo že poročali, je TK pri Jesenice Slovan Branik Maribor Ljubljana Proletarec 1 323:253 1 258:193 3 267:225 3 280:274 4 227:290 6 178:289 LESTVICA ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE Beograd 9 7 2 748:581 14 Olimpija 8 7 1 651:503 14 Zadar 9 7 2 710:596 14 Lokomotiva 9 7 a 766:696 14 Partizan 8 4 4 681:609 8 Radnički 8 4 4 638:597 8 Željezničar (K) 8 3 5 554:570 6 Crvena zvezda 9 3 6 622:698 6 Mladost 9 1 8 391:7016 2 Željezničar (S) 0 0 | ) 593:788 0 V lestvici nista vračunani tekmi Olimpija : Partizan (tekma bo 28. junija v Ljubljani) ter Radnički Željezničar (K), ki še ni končana v času našega poročanja. PRED EVROPSKIM MLADINSKIM PRVENSTVOM V NAMIZNEM TENISU NA BLEDU « Prijavljeni tudi sovjetski igralci Letošnje mladinsko evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo od 12. do 15. julija na Bledu, je ta-korekoč tik pred vrati. Prav pred dnevi so se za to pomembno prireditev prijavili tudi sovjetski tekmovalci. Na Bled bo pripotovalo 9 igralcev In 4 vodje. Zanimivo je, da bl sovjetski tekmovalci radi prišli k nam že 14 dni pred prvenstvom. Radi bi odigraU pred prvenstvom še nekaj dvobojev, po raznih krajih Slovenije kot reprezentanca Moskve. Nekatere države so poslale tudi že prijave posameznikov. Doslej je kot kaže najmočnejša reprezentanca Švedske. Med njimi bo najnevarnejši nasprotnik našim mladim Igralcem Bentson, ki je nastopil že letos na evropskem prvenstvu v Belinu In na prvenstvu v Novem Sadu. Nastopal je za člansko ekipo švedske reprezentance. Letošnje mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu ne bo v Ljubljani, pač pa v Skopju. Namiznoteniške organizacije v Ljubljani namreč niso uspele zagotoviti potrebnih sredstev (4 milijone), kolikor je znašal predračun. Zanimivo je da bo letošnje mednarodno prve_n-stvo Jugoslavije prva večja namiznoteniška prireditev v Skopju. V nedeljo je bila v Beogradu seja Izvršnega odbora NTZJ. Razpravljali so o odpravi kombiniranega sistema na tekmovanjih. Ob zaključku so sklenili, da bodo v prihodnji sezoni 1962/63 republiška in državna prvenstva še vedno po kombiniranem sistemu. Posebna komisija pa bo Izdelala predlog, če bo prišlo do sprememb. Sprejeto je bilo stališče NTZŠ, da morajo igrati po kombiniranem sistemu vsaj tri leta, saj se lahko šele v tem času pokažejo dobre in slabe strani tega sistema. Treba je namreč vedeti, da so se v posameznih republikah slabo pripravljali na kom- binirani sistem In zato tekmovanje letos še ni povsem uspelo. Na seji so sprejeli tudi koledar za sezono 1962/63. V tej sezoni bosta na sporedu v Sloveniji le dve zvezni prireditvi, del zvezne lige in finale za pokal Jugoslavije. 21. junija bo Triglav odpotoval na turnejo po Avstriji in Nemčiji. Na pot bosta odšli moški in ženski vrsti. Kot gost bo za Triglav nastopil tudi član Odreda Vecko. Koši... Danes se je devetič zasukalo prvenstveno kolo v zvezni moški košarkarski ligi. Pogled na lestvico nas nekoliko vznemirja, če mislimo na našega Ugaša Olimpijo. Kar štiri moštva imajo po štirinajst točk, le s to razliko, da ima Olimpija tekmo manj. Kaj to dokazuje? Ne bo težko uganiti, da imamo štiri enakovredna moštva, ki se potegujejo za najvišji naslov. Tega bo težko osvojiti, teže kot v preteklosti. Odločali bodo koši, točneje razlika v koših, za katero se je vnela srdita borba. Pri toč-nejši analizi bomo ugotovili, da imata ključ v tem zapletenem vprašanju v rokah najslabša na lestvici, Mia. dost in Žel jezni čar iz Sara jeva. Ta dva sta namreč na listi onih moštev, ki predajata tekme z dvoštevilčhimi rezultati. Upajmo, da njuna resignacija — verjetno sta se vdala v usodo, da bosta izpadla iz lige — ne bo imela za zaključek prvenstva kakršnokoli nešportno računi-co! Mislimo namreč prav na tekme favoritov s tema dvema nasprotnikoma, ki bodo hoteli doseči za vsako ceno izdatno razliko v koših. Ne sme se zgoditi, da bi Mladost ali Željezničar na kakršenkoli način preračunano predajala tekme s takšnim ali drugačnim rezultatom favori tom, ki si bodo ob zaključku prvenstva želeli nič drugega kakor visoko zmago in čimbolj napolniti njuna koša. Mnenja smo, da bo morala tekmovalna komisija ves čas budno spremljati to veliko borbo za razliko v koših. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA — ČLANI Izredna igra AŠK Tivoli KZH, ki letos vodi tekmovanje v drugi zvezni ligi, kaznovala Ljubljano z registracijo Ljubljana :\ Triglav 0:20 In odvzemomo še ene kazenske točke. Eden Izmed Igralcev KK Ljubljane na tekmi s Triglavom ni imel zdravniškega pregleda kot to zahtevajo pravila tega tekmovanja. V okviru teh je bila Ljubljana kaznovana z odvzemom 3 točk. Vendar se je Ljubljana pritožila, ker iz objektivnih razlogov v določenem času ni mogla predložiti zahtevanega zdravniškega potrdila. Kot kaže. bo nritožba Ljubljane ugodno rešena in zato tudi v lestvici nismo upoštevali kazni TK KZH. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA — CLANICE SLOVAN : BRANIK 46:37 (25:19) SLOVAN: PROLETAREC 73:39 LJUBLJANA : BRANIK 30:49 (19:33) MARIBOR : JESENICE 48:50 (17:29) NOGOMETNI REZULTATI Sarajevo : Nimes 1:1 (1:1) Rijeka : Eindhoven 3:2 (2:2) Novi Sad : Sampdoria 3:7 MTK : Partizan 4:1 (3:0) Crvena zvezda: Slovan 2:2 (2:1) Dinamo : Spartak 2:1 (1:0) Titergin 10 10 6 6 4 0 Dobite ga v'vseh lekarnah! Na treningu, in tekmovanju uporabljaj VITERGIN tablete Preprečuje utrujenost — dviga storilnost AšK TIVOLI: IL. BISTRICA 93:39 (51:24) Ljubljana, 17. junija. V predtekmi zvezne košarkarske lige Olim-pija:Mladost so mladi košarkarji AšK Tivoli dobesedno pregazili sicer borbene goste iz II. Bistrice. Domačini so tokrat prvič igrali ob lepem vremenu ter tako prikazali letos svojo najboljšo igro. AŠK Tivoli: Sok 16, Murko 13, Balentin 16, Gagelj 25, Lavrenčak 6, Lotrič 2, Crnek, Hočevar, Zalar 3, Cičin Šain 12, Kristan. II. Bistrica: Grlj D. 1, Grlj R. 10, štemberger 7, Prosen 11, šušter 10. MOSTE : SVOBODA 35:70 (24:22) Ljubljana, 17. junija. Domačini KK Moste, ki so bili prepričani v zmago, je Svoboda krepko presenetila na njihovem lastnem igrišču. Moste: Plešnar 16, Lesjak 8, Turk 7, Umek 2, Kmetič 2. Svoboda: Sešek 28, Gaberšek 16, Loboda 13, Oblak 7, Vilfan 4, Gaus 2. JESENICE : ELEKTRA 71:67 (30:29) Jesenice, 17. junija. V zelo hitri in napeti igri so sinoči Jeseničani zasluženo premagali borbene košarkarje Elektre iz Šoštanja. Zmaga domačinov je povsem zaslužena, saj so ves čas tekme Imeli skromno prednost. Največ točk za domačine so dosegli Svetlin 16, Demšar 16, Burnik 13, za Elektro pa Natek 24, -Šmid 18, in Lukman 8. Tekmo sta sodila Cazelj in Bukovec. NANOS : ŠKOFJA LOKA 72:61 (22:30) Postojna, 17. junija. Ze je kazalo, da bodo košrkarji škofje Loke zabeležili že četrto zaporedno zmago. Domačini v prvem delu namreč nikakor niso bili kos razpoloženim gostom, ki so ta del tekme zaključili tudi v svojo korist z 8 točk prednosti. V nadaljevanju pa se je slika na igrišču povsem spremnila. Domačini so v prvih minutah dosegli 10 točk In tako rezultat izenačili. Gostje so bili zaradi nenadne spremembe očitno zbegani, kar je Nanos dobro izkoristil in nekaj minut pred konecm že vodil z 20 točk razlike. V zadnjih minutah pa je Nanos Igral le s štirimi igralci, kar so gostje spretno Izkoristili In znižali razliko. Največ točk za domačine sta dosegla Lipovž 21 in Pelascier 20. RUDAR : BRANIK 72:65 (34:39) Trbovlje, 17. junija. Košarkarji Rudarja so pričeli tekmo izredno dobro. Ze po nekaj minutah so vodili z 12:6. Kmalu pa so se znašli tudi gostje, Izenačili rezultat na 28:28 in zaključili tudi prvi del igre v svojo korist. V drugem delu je bila velika borba za zmago. Domačinom je uspelo z meti od daleč in prodori pod koš znižati razliko In končo zmagati. To je bila ena najlepših tekem v zadnjem času v Trbovljah. Sodila sta z napakami pred okoli 400 gledalci Milinovič iz Hrastnika in Hodej iz Trbovelj. Vodstvo Branika je po končani tekmi vložilo protest zaradi slabega sojenja In materialne kršitve pravil. Rudar: Poličnik 20, Virt 8, Velkovrh 21, Pintar 4, Simončič 8, Vidic 6, Malež 2, Perpar 3. Branik: Ogrizek 18, Sajovic 19, Rostaher 17, Kočar I in Kočar II 2, šerbelj 7. PROLETAREC : DOMŽALE 62:52 Zagorje, 17. junija. Pred okoli 500 gledalci so danes domači košarkarji povsem zasluženo premagali Domžale z 10 točkami razlike. Proletarec je bil ves čas tekme boljše moštvo in povsem zasluženo zmagal. Največ košev za domačine je dosegel Kranjc 26. Lestvica ASK Tivoli 8 7 1 476:361 14 Domžale 8 5 3 455:464 10 Nanos 8 5 3 418:436 10 Elektra 8 4 4 497:443 8 Proletarec 8 4 4 407:399 8 Branik 8 4 4 432:429 8 Jesenice 8 4 4 475:497 8 H. Bistrica 8 4 4 403:462 8 Rudar 8 3 5 411:425 6 Škofja Loka 8 3 5 455:487 6 Moste 8 3 5 417:454 6 Svoboda 8 2 6 393:382 4 REPUBLIŠKO PRVENSTVO PIONIRJEV V TENISU Maribor, 17. junija. Lepa teniška igrišča Branika v Ljudskem vrtu so bila tri dni prizorišče kvalitetnih iger mladih teniških igralcev iz Slovenije, ki pa sta jih zastopala le Maribor in Kranj. Kaj je vzrok, da niso prišli še igralci iz Ljubljane, Kamnika, Jesenic, Novega mesta, Trbovelj in ostalih teniških središč? Mnenja smo, da bo morala TZS upoštevati to dejstvo, ko bo delila sredstva za teniško šolo. Skupno je nastopilo 64 igralcev, in sicer iz Maribora 60 Iz Kranja pa štirje. Rezultati — pionirji do 14 let (20 tekmovalcev) finale: Mironov (Br) : Koki (T) 6:3, 6:4, polfinale: Mironov : Brumen (Br) 6:2, 6:2, Koki (T) : Gorjup (B) 6:4, 1:6, 6:0, pionirji do 12 let (32 tekmovalcev) finale: Goličnlk (B) : Zgaga (B) 3:6, 6:4, 6:2, polfinale: Goličnlk : Zdešar (T) 6:4, 6:3,, Zgaga : Kegel 6:4, 6:3, pionirke (12 tekmovalk finale: Soklič (T) : Brence (T) 6:1, 6:3, polfinale: Soklič : Hasaj (B) 6:1, 6:1, Brence ,f Pipan (obe B) 6:3, 6:1. Zmagovalci In bolje plasirani tekmovalci so prejeli lepe pokale in diplome. VOIET BRAZILIJA SVETOVNI PRVAK V finalni tekmi je Brazilija premagala ČSSR s 3:1 (1:1) Kvalifikacije za vstop v SCL Ljubljana, 17. junija. Danes so se v Sloveniji v dveh teritorialnih skupinah pričele kvalifikacijske tekme za vstop v SCL. Po današnjem sklepu skupščine NZS, po katerem bo štela SCL 14 članov, si bodo priborili vstop vsi štirje zmagovalci današnjih oziroma povratnih srečanj. Skoraj prepričani smo lahko, da dva člana že poznamo. Borbeni Izolčani so si priborili prednost štirih golov v Tolminu, še bolj pa so bili uspešni velenjski Rudarji, ki so črnomeljsko Belo Krajino odpravili z visokim rezultatom 9:1. Enako uspešni so bili tudi mariborski Železničarji, ki so sicer minimalno, pa vendar zasluženo osvojili obe točki na vročih tleh v Lendavi. Najtežja naloga vsekakor čaka ljubljanskega Grafičarja, ki si je doma priboril le gol prednosti proti bobenim Jeseničanom. Že čez štirinajst dni bomo lahko pozdravili štiri nove člane SCL, ki jm moramo na začetku zaželeti čim več uspeha med slovensko nogometno elito. RUDAR (VELENJE) : BELA KRAJINA (ČRNOMELJ) 9:1 (3:1) Velenje, 17. junija. V današnji tekmi so si Velenjčani priborili veliko prednost pred povratnim srečanjem v Črnomlju. Sodnik Janžekovič iz Maribora je pripeljal na igrišče moštvi v naslednjih postavah: Rudar: Markan, Pestotnik, Koren, Tomšič, Ivenčnik, Rednak. Fijavž, Korent, Hodarin, Majdak, Žižek. Bela Krajina: Zunič I, Zunič II, Mavrin, Pestroševič, Coraga, Švajger, I, Švajger II, Ivanuš, Vrgonje-vič. Sehovič, Glodek. Strelci: Koren v 27., 52., 68., 70., Majdak v 43., 51., .90. in Hodarin v 21. in 62. min. za Rudar ter Švajger v 28. min. za Belo Krajino. Rudar je dosegel s tehnično dobro igro in učinkovitostjo premagal slabe goste, ki niso prikazali nogometa, po katerem bi lahko upali za uspešen nastop v SCL. Domači vratar sploh ni imel dela in je prejel edini gol le zaradi svoje nepazljivosti. Brez večjih skrbi čakajo Velenjčani sedaj na povratno srečanje, ki bo že 24. junija v Črnomlju. Tolmin : Delamaris (Izola) 0:4 (0:3) Tolmin, 17. junija — V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v SCL so danes gostje iz Izole zasluženo premagali moštvo Partizan iz Tolmina in si s tem že pred povratnim srečanjem skoraj zagotovili mesto v družbi najblojših slovenskih nogometnih moštev. Verjetno bo povratno srečanje v Izoli le še formalnost in lahko Tolminci le z velikim presenečenjem izpodrinejo Izolčane iz SCL. Obširnejšega poročila o tekmi vam ne moremo posredovati, ker ga pred izidom še nismo prejeli. Grafičar : Jesenice 1:0 (1:0) Ljubljana, 17. junija — V današnji tekmi si Grafičar po slabi in grobi igri ni zagotovil vstopa v SCL in imajo Jeseničani v povratnem srečanju veliko-priložnost za osvojitev prvega mesta. Grafičar: Stanič, Benjanee, Blagovič, Tišar, Laboda I, Laboda II, Mihajlovič, Verbič, Dermoš, Stanovnik, Torkar (Dju-kič). Jesenice: Korantar, Kralj, Černologar, Kovač, Luznar, Jan I, Kačar, Tišler, Klinar (Jan II), Zapelje, Lavtižar. Sodnik: Bertok iz Kopra. Strelec: Verbič v 4. minuti za Grafičar. Takoj po začetnem udarcu Jesenic smo opazili, da nam današnja igra zaradi svoje pomembnosti ne bo nudila tistega užitka, kot smo ga pri tem srečanju pričakovali. Že v 4. min. je Mihajlovič močno streljal na vrata Jeseničanov, vratar gostov pa je žogo samo odbil do Verbiča, ki mu ni bilo težko poriniti žoge v mrežo. S tem pa je bilo lepe igre tudi konec. Jeseničani so sicer pričeli z nevarnimi napadi, vendar mnogih kotov niso znali izkoristiti. V nadaljevanju so napadalci' obeh moštev prikazali šolo streljanja mimo vrat, izkazala pa sta se tudi oba vratarja, ki sta ubranila nekaj lepih strelov. Tudi menjave v drugem delu igre niso prinesle spremembe niti pri rezultatu, niti v igri. Proti koncu tekme je postajala igra vse bolj groba in je sodnik Bertok, ki je bil danes pri odločanju zelo negotov, ni znal spraviti nazaj v normalni tir. Gledalci z današnjo tekmo niso bili zadovoljni, ker Grafičar niti Jesenice nista prikazala takšne igre, kakršno naj bi prikazalo moštvo, ki je kandidat za tekmovanje v najvišjem slovenskem merilu — SCL. lendava : Železničar (Mrb) 2:3 Lendava, 17. junija. — Danes je moštvo Železničarja iz Maribora zasluženo premagalo domačo Lendavo in verjetno že lahko upa, da bo v prihodnji sezoni igral v SCL. Santiago, 17. junij. Točno ob 19.30 se je na stadionu National v Santiagu začela finalna tekma VII. svetovnega nogometnega prvenstva. Sodnik Latišev iz Sovjetske zveze s stranskima sodnikoma Hornom (Niz) in Davidsonom (Škotska) je pripeljal na igrišče naslednji enajstorici: Brazilija: Gylmar, Djalma Santos, Mauro, Niiton Santos, Žito, Zožimo, Garrincha, Didi, Vava, Amarildo, Zagallo. CSSR: Schroiff, Tihi, Nowak, Plu-skal, Popluhar, Masopust, Pospihal, Scherer, Kadraba, Kvašnjiak, Jeli-nek. V lepem in sončnem vremenu je prišlo na stadion nekaj nad 70.000 gledalcev. Med njimi je bilo veliko število brazilskih navijačev, ki so že od začetka burno navijali za svojo enajsterico. Le-ta je na današnji tekmi branila trofejo Julesa Rimeta, ki jo je osvojila na prejšnjem svetovnem prvenstvu leta 1958 na Švedskem. . prvi udarec so izvedli Cehi in Že v prvi akciji nevarno napadali vrata Brazilcev in Gylmar se je moral s padom pod noge potruditi, da je zaščitil svojo mrežo. Nato se je zvrstilo nekaj hitrih napadov in že v 15. min. je prišlo do velikega presenečenja. V nenadnem napadu je namreč češki krilec Masopust z močnim strelom povedel svoje moštvo z 1:0. Ne dolgo za tem pa so Brazilci 'izenačili na 1:1. Strelec je bil Amarildo. S tem se je začela tudi velika ofenziva brazilske enajstorice. Do konca prvega dela igre in tudi v začetku drugega polčasa so Brazilci neprenehoma napadali, Cehi pa so se branil z vsemi močmi. Da je mreža v teh trenutkih postala nedotaknjena, ima spet največ zaslug češki vratar Schroiff. Brazilci so za tem nekoliko popustili in zvrstila se je cela vrsta priložnosti, ki so jih imeli Cehi. Največja je bila v 52. min., ko je Jelinek močno streljal na brazilska vrata, vendar je bil brazilski vratar še boljši in je to žogo ujel. Kakih 15 minut so trajali češki napadi, vendar rezultata ni bilo. Takrat pa je menda nekoliko zmanjkalo sape češkim REPUBLIŠKO PIONIRSKO PRVENSTVO V ATLETIKI Maribor, 17. jun. — Na stadionu ŽAK Maribor je bilo danes republiško pionirsko prvenstvo v atletiki za posameznike. Tekmovanje je lepo uspelo in je tudi prineslo dobre rezultate. Mladi atleti so dosegli nekatere nove republiške rekorde. Na 80 m ovire je bil med pionirji najboljši Gorjan (OS) z 12.2 (prejšnji rekord 12.5). V metu kopja se je izkazal Kavalar (KI) z 52.79 (prejšnji rekord 49.12). Medvešček (KI) se je odlikoval v skoku v višino in s 170 cm izenačil republiški rekord. Republiški rekord so izboljšali tudi pionihji (OS) s 30.2 v teku na 4X60 m. Prav tako so izboljšale rekord v štafetnem teku 4X60 m pionirke iz osnovne šole Puconci s 33.8. Pohvaliti moramo še Piliha (KI), ki je v skoku ob palici dosegel prav dober rezultat 310 cm. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA PARTIZAN-KRIM PRVAK Danes so v slovenski ligi rokometaši poslali zadnje strele v nasprotna vrata v tej sezoni. Prvak te lige je bil že dalj časa znan. Krimovci niso doživeli nobenega poraza in so se usidrali na vrhu lestvice s precejšnjo prednostjo v točkah. S tem so si priborili neposreden vstop v drugo zvezno ligo. Partizan-Krim : Brežice 27:7 (12:4) Ljubljana, 17. junija. — Krimovci so današnjo igro pričeli zelo živahno v želji, da se s čim lepšo igro oproste od slovenske lige. Skozi vso tekmo se slika na igrišču ni menjala. Kljub hudi vročini rokometaši Krima niso popustili v tempu, ker imajo izredno fizično pripravljenost. Imeli so dobro obrambo in uspešne protinapade, katerih utrujeni igralci Brežic niso mogli preprečiti. Ajdovščina : Mladost 28:23 (16:13) Ajdovščina; 17. junija. — V veliki vročini je bila danes tukaj zadnja prvenstvena tekma slovenske lige. Pred 300 gledalci je sodil Žugelj iz Ljubljane. Čile Čile Brasiliia Angliia 2:1 (2:1) Brazilja Celulozar P. Krim : Branik preloženo 18 16 2 0 315:196 34 Branik 17 12 1 4 339:251 25 Kovinar 18 9 4 5 265:21« 22 Ajdovščina 18 10 2 « 334:313 22 Celje 18 8 2 8 268:334 18 Mladost 18 8 1 9 323:340 17 Celulozar 17 G 2 9 255:294 14 Šentvid 18 6 1 11 373:313 13 Brežice IR 4 1 13 253:351 8 Tržič 18 2 0 16 299:409 4 Brazilija 4:2 (2:1) 3:1 (1:1) Jugoslaviia Jugoslavija Nemčija 1:0 (0:0) ^ ČSSR ČSSR ČSSR 3:1 (0:0) Madžarska 1:0 (1:0) c... nogometašem in kar nenadoma je bilo 2:1 za Brazilijo. V 68. min. so planile pod nebo rakete, z vseh koncev stadiona so streljali, veselje je bilo veliko. Amarildo je bil strelec drugega gola za Brazilijo. Cehi so še enkrat poskušali izenačiti »vendar je v 80. min. Vava zapečatil vse upe Cehov, da bi uresničili svoje optimstične napovedi. Napad ni bil posebno nevaren in vratar Schroiff je krivec tega gola. Sploh velja omeniti kot zanimivost, da je češki vratar danes branil precej slabše kot v prejšnjih srečanjih in njegova tekma proti Jugoslaviji je bila gotovo njegova življenjska igra. Zanimivosti iz Čila • Po prvih srečanjih v osmini finala, ki so bila kot vemo zelo ostra in groba, je izvršni komite FIFA razpravljal n azaprti seji tudi o možnostih, da bi prepovedal pri- kazovanje televizijskih filmov s tekem, kjer bi bilo preveč grobosti, vse iz razloga, da bi to bila zelo slaba propaganda za nogomet. Konec koncev so prikazovanje filmov le dovolili. Predsednik Čila Horhe Ale-sandri je velik ljubitelj nogometa in si je ogledal vse^tekme domače reprezentance. Ob vsakem golu je presednik metal klobuk v zrak in gledalci so si mnogokrat prisvojil njegov klobuk za spomin. Tako je prišel predsednik Čila na tem prvenstvu kar ob štiri klobuke. ® Po prihodu na letališče v Frankfurt, kamor je včeraj prišla zahodnonemška reprezentanca, je Sepp Herberger izjavil: »Lahko smo popolnoma zadovoljni z uspehom, ki smo ga dosegli. Nobena sramota ni izgubiti tekmo s premočnim nasprotnikom.« ® Prav do zaključka prvenstva so ostale v Čilu samo tri reprezentance: Jugoslavija, CSSR in Brazilija. Zadnja ekipa, ki je odpotovala, je bila reprezentanca Sovjetske zveze. So- vjetski nogometaši so zapustili Sa tiago v petek in z letalom odpotov čez Montevideo v Moskvo. • V biro za tisk v Santiagu £ prišlo zanimvo pismo. Namesto b slova je bila na kuverti prilep«“ slika in pod njo tekst: temu no* narju, ki prisostvuje svetovne1 prvenstvu. Kliše je bil slab in vedno vztrajno iščejo sled nieU nll, vetdesetimi novinarji za lastnico tega pisma. • Največ pozornosti je PosV^ jugoslovanski reprezentanci frarn-^ skl tisk. Francoski novinarji so Čilu organizirali anketo o najbcuP moštvih in posameznikih tega tefri,. vanja. Zanimvo je, da so Jugoslo ni dosegli v tej anketi izreden usp' Med posamezniki je na prvem mes Sekularac z 20 točkami, drugi ena* j ton z 19, tretje mesto z 18 točka‘ pa dele Galič, Schroiff in R°>“ Med reprezentancami je prvo fne“ii osvojila Jugoslavija s 178 točkai za njo pa Nemčija, CSSR, Madža* ska, Brazilija, Anglija, Čile, SZ, 11 Čebine bilo zadnje minute Včeraj so nogometaši Čila premagali Jugoslavijo z 1:0 (0:0) - Gol je dosegel Rojas v 90. minuti - Jugoslavija četrta na svetu Pri domačih so se najbolj odlikovali: Ergaver 7, Štokelj 6, Ipavec 6 in Tominc 5. Pri gostih na ie bil najboljši Polka s 7 zadetki. CEUE: ŠENTVID 27:16 (14:5) Celje, 17. junija. Na današnji prvenstveni tekmi slovenski lige je domače Celje visoko premagalo goste iz Šentvida. Strelci za Celje: Goršič 6, Snedič 5, Križnik 5, Ogrizek 3, Ratej 3, Hribernik 3 in Levstik 2. Za Šentvid pa so bili uspešni Vrtačnik 5, Bonča 4, Vrevc 1, Žagar 3, Vovk 1, Kremžar 2. Tržič : Kovinar 14:22 Santiago, 17. junija — Včeraj je bila na stadionu National tekma med reprezentancama Jugoslavije in Čila za tretje in četrto mesto na letošnjem svetovnem prvenstvu. Jugoslavija: Soškič, Durko-vi6, Svinjarevič, Radakovič, Markovič, Popovič, Kovačevič, Sekularac, Jerkovič, Galič, Sko-blar. Čile: Godoy, Eyzaguirre, Ro-driguez, Rojas, Raul Sanchez, Cruz, Ramirez, Toro, Campos, Tobar, Leonel Sanchez. Sodnik Gardaezabal (Španija). Gledalcev 60.000. Tekma med Jugoslavijo in Čilom je bila precej slabša kot vse tiste, ki smo jih spremljali v dosedanjem poteku svetovnega prvenstva. Obe reprezentanci — Čile in Jugoslavija — sta namreč v svojih skupinah, zatem pa še v četrtfinalnih in polfinalnih srečanjih pokazali mnogo boljši in tudi mnogo bolj temperamenten nogomet. Verjetno so bili nogometaši obeh enajsteric nekoliko razočarani, l^r, se niso znašli na stadionu danes zvečer, saj je bila velika želja Jugoslovanov, pa tudi domačinov, da bi se potegovali za naslov svetovnega prvaka. Tako pa je šlo le za tretjega ali četrtega med svetovnimi nogometnimi velesilami in zato srečanje ni imelo tiste draži kot sicer. Temu primerno je bila vsa igra dokaj medla, strelov je bilo malo, razburljivih situacij pred enimi in drugimi vrati prav tako zelo malo. Jugoslovani in domačini so sicer nekajkrat poskušali, da bi dosegli gol, vendar zares zrelih priložnosti ni bilo veliko. Ko so že vsi mislili, da se bo to. srečanje končalo brez zadetka, ko je tekla že zadnja, devetdeseta minuta igre, je čilski reprezentant Rojas nenadoma močno streljal, vendar se je Šoškič vrgel v pravo stran in bi strel zanesljivo ujel, če bi se žoga ne odbila od našega srednjega krilca Markoviča v nasprotni kot jugoslovanskih vrat. Tako so si nogometaši Čila v poslednjem trenutku priborili naslov tretjega na svetu, Jugoslavija pa se je morala zadovoljiti s četrtim mestom. Veselje domačih igralcev je bilo seveda veliko, mnogo ljudi je vdrlo na igrišče, tako da je bila igra prekinjena za nekaj minut. Komaj je dal sodnik znak za nadaljevanje tekme, že je odpiskal tudi ko- nec tega srečanja in sedaj ni nobenih ugibanj več. Naša reprezentanca si je priborila na VII. svetovnem prvenstvu četrto mesto, ki ga seveda popolnoma zasluži, čeprav takega uspeha nismo pričakovali. Čimbolj se je prvenstvo odvijalo, tembolj smo bili prepričani v velike sposobnosti jugoslovanskih nogometašev. Ko je Jugoslavija premagala Zahodno Nemčijo, je bil optimizem tolikšen, da tudi možnosti o Jugoslaviji, kot novem svetovnem prvaku, niso bile izključene. Po pravici povedano, sodeč po priložnostih in tudi po kvaliteti naše izbrane enajstorice, zgodilo, da ^ j... e gledali v finalni tekmi. To bi bilo nič nezasluženega, čepr3 bi se prav lah^ bi jih danes lah** 'rr, hi 0e je treba priznati, da so Čehi P° polnejša in bolj kolektivna ena) storica, ki tehnično zaostaja ? našo, pa vendar natančno ^ kaj je njen cilj in ta cilj je ri glede na današnji rezultat, tu dosegla. ,.rt Kljub vsemu in kljub naši skritim željam, da bi bila Jug slavija tista, ki bi igrala dan zvečer na stadionu National _ Santiagu, moramo biti z usp« hom naše reprezentance zao0 voljni — še kako zadovoljni! V slačilnici po tekmi Jugoslavija; Čile SANTIAGO 17. JUNIJA. Takoj po končani tekmi je dopisnik ag^( cije Associated Presse obiskal reprezentanci Jugoslavije in Čila, je dobil naslednje Izjave: . - .onda( Markovič — Ko je Rojas streljal, sem poskusa! ustaviti žogo. ven“ me je samo nesrečno udarila in odšla v mrežo. -nr Šoškič — Bil sem presenečen, ko je žoga spremenila smer. SPPLis ijal sem jo vse, dokler ni udarila v nogo Markoviča m sprem® smer. Takrat nisem mogel ničesar več ukreniti. Na žalost zadnja nuta tekme je tudi del igre. .. , notn0 Šckularac — Vse do zadnjih sekund smo bih prepričam, da “ av igrali podaljšek. Proti koncu tekme smo bili boljši, vendar je V r •takrat prišel nesrečni gol. Ce bi igrali podaljšek mislim, da bi z Rojas — Sam nisem verjel, da sem dosegel gol, ko sem udaril v zadnjih sekundah. Vsekakor bi jo Soškič ujel, če bi ne zadela Mar vica, kar je bilo brez dvoma odločilno. Najboljši na tekmi med Jugoslavijo in Čilom je bil isralec dckh v reprezentance Rojas, poleg njega pa se brata Sanchez m Ram1 jugoslovanskem moštvu sta bila najboljša Sekularac in Soškič. Zadnji trenutki pred finalom Krotek obisk pri finalistih nekaj ur pred začetkom1 finalne tekme za naslov svetovnega prvaka SANTIAGO, 17. JUN. — Kratek obisk pri obeh nogometnih reprezentancah, ki danes zvečer nastopata v najpomembnejši tekmi letošnjega leta, v finalnem srečanju svetovnega prvenstva, je gotovo zelo zanimiv, ker je optimizem v obeh taborih tako velik, kot bi ga človek težko pričakoval. Brazilsko vodstvo je obvestilo predstavnike tiska, da Pele, čeprav je že zdrav, na današnjem srečanju ne bo igral, ker zaradi dolgega počitka nima dovolj fizične kondicije. Strokovnjaki se še spominjajo svetovnega prvenstva leta 1954, ko je madžarstvo vodstvo postavilo v moštvo Puskasa, čeprav je bil poškodovan in je najbrž prav zaradi njegove slabe igre, ki je hromila ves napad, izgubila naslov svetovnega prvaka. Ce k temu dodamo, da ga Amarildo odlično nadomešča; potem je -A j' odločitev brazilskega vodstva u brž res pametna. , $ V brazilskem taboru trdijo. ^ bo njihova zmaga nad Cehi pori; noma zanesljiva, čeprav je obramba res težak problem. e veljave bodo prišle individua' , sposobnosti posameznih igra' in lahko se zgodi, da bo npr. k, rincha tisti, ki bo odločil te Tak igralec lahko pritegne 0 .. več obrambnih igralcev nasp da je največji problem prav vo češki vratar, ki lahko o* ^ Nogometna borza v Čilu SANTIAGO, 17. .lun. Bolj ko se bliža konec svetovnega prvenstva, bolj so aktivni nogometni mena-žerji, ki hočejo pridobiti nekatere BRAZILIJA 3:1 (1:1) y*£ najboljše igralce svetovnega prvenstva za svoje klube. Izkušeni kupci Še posebej oni iz Italije, so imeli dovolj priložnosti, da so ‘ocenili vrednosti posameznih nogometašev, ki bi bili vredni dragega nakupa Največji kandidati za selitev v italijanske klube so po zadnjih vesteh desno krilo brazilske reprezentance Garrincha, ileva zveza Amarildo in levo krilo angleškega moštva Charlton. Na te.i živahpi ipgometni borzi je najbolj ‘aktivenpiekdanji italijanski reprezentšht, znani nogometaš Boniperti. Le'-ta je sedaj predstavnik Juventusa in lahko ga je ;Y opaziti vselej in povso<£. Našli bi ga v slačilnicah vseh nogometnih reprezentanc, v različnih hotelih, kjer stanujejo nogometaši, prišel je celo v kopalnico, kjer se kopljejo nogometaši takoj po teknii. V Čilu trdijo, da je Boniperti zgrešil svoj poklic, saj se z njim ne morejo meriti niti najbolj predrzni novinarji. Agencija Associated Presse po-rpča, da je Boniperti ponudil za Garincho 400.000 dolarjev, za Ama-rilda pa 360.000 dolarjev, če bi prestopila v Juventus. Pogodba naj bi veljala dve leti. Če bo ta ponudba sprejeta, je seveda še veliko vprašanje, ker oba nogometaša teh bajnih kupoprodajnih poslov še vedno ne dajeta nikakršnih izjav. Brazilski funkcionarji pa trdijo, da s selitvijo teh nogometnih virtuozov ne ' ho nič. Angleški nogometaš Charlton pa je izjavil, da ga ponudba sploh ne zanima, da bo ostal v Angliji in v svojem klubu Manchester United. Veliko zanimanje med nogometnimi menažerji je vzbudil tudi čilski reprezentant Toro, kjer je igral odlično v vseh tekmah, kar jih je igrala njegova reprezentanca na svetovnem prvenstvu. Ima tudi topovske udarce in zanj se zelo zanimajo. »uvozniki« iz Italije in Španije. nega moštva, pa vendar še ob vem času odda žogo prostemu igralcu in zmaga je tu. vj, Trener Brazilije Moreira tudi neverjetne strele, vendar, j brazilski napadalci oborožeri ,|j takšnim znanjem, da bodo ^j. ključ do češke »super kljiič3' ce«. e(t Najbolj nesrečen igralec stva slavni Pele pravi, da so k v, težak nasprotnik, ki ima nost strahovito obrambo. Vri1 .. — Garrincha, Vava, Žagalo, ■ jj rildo in Didi so taki igrale1’^, bodo težko, a vendar popoir0 zanesljivo našli pot do zmage; ‘j,,, V češkem taboru ni videti <, benih posebnih skrbi pred doji njim srečanjem. Trener VH-tf pravi, da so njegovi varovati' (j sedaj dosegli več kot je kdor pričakoval, danes zvečer pa naredili največjo senzacijo xA prvenstva. Premagali bomo ce! Dobro smo proučili ni1v,,j3 možnosti in sposobnosti. Se ^ bo tekma zelo težka še P05!«!!' zato, ker bomo morali naS brez treh standardnih repr® ^ tantov. Pozabite na pravljice 0 -fi premagljivosti Brazilije! komentarje, da Brazilci ne doživeti poraza, kajti mi srno pričani, da jih lahko premah in osvojimo naslov svetovnega ^ vaka. Vytlačil je postal trene^ ^ ške reprezentance leta 1958 P ejj) uspehu na takratnem svet0ili(iei prvenstvu. Od takrat pa do .^9 je zgradil odlično moštvo, 8 najboljšo obrambo na svet-^i P posebno pa odličnega vratari ’ mu je res težko priti do živ