W DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVN EGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO _J___^_._—__ 22. JULIJ — DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA Borbene tradicije naših narodov Zgodovina naših narodov je od njihovega prihoda na Balkanski polotok in v Srednjo Evropo skozi ves srednji in novi vek izpolnjena z neprestanimi boji za obstanek in svobodo. V njej najdemo le malo mir-°ih obdobij, kakršna so poznali mno-61 evropski in drugi narodi. V vseh t*h bojih so si naši narodi iz stoletja J stoletje pridobivali nove vojaške izkušnje in ustvarili bogate borbene 'Edicije. Značilno za vse naše obrambne, ^svobodilne in socialne boje in vojne Je predvsem dejstvo, da smo jih vo-dili vselej v zelo neugodnih pogojih Slede medsebojnega odnosa sil. Bojevali srno se vselej s številčno In tehnično neprimerno močnejšim nasprotnikom. Tak odnos velja ne le *a kmečke upore in vstaje, temveč tudi za vse obrambne boje pred Tur-za boje Srbije in Crne gore v preteklem stoletju in v prvi svetovni y*jni, velja pa tudi za osvobodilni °oj in revolucijo v drugi svetovni v°jni. s hrabrostjo in množičnim lie-roizmom so naši narodi v vojnah in °°i»h nadomeščali pomanjkanje oro-druge opreme ter neugodni stekleni odnos s sovražnikom. Po šte-v,'u šibki, v ekonomskem in s tem »Udi v tehničnem pogledu v podrejenem položaju, niso mogli nikoli računati s činitelji kot so število in vo-*aška tehnika. Nasprotno pa je sovražnik gradil svoje vojaške načrte Vsclej prav na njih. ^ak odnos sil je, kar je popolnoma funiljivo odločilno vplival udi na ku« ?afin b°ievanjas. Na lastnih iz-usnjah smo se učili, kako sc je tre-vojskovati, da bi sovražniku od-2*t Prednosti, ki jih je imel. Na J™1, 'skušnjah, W so iz vojne v vojno m iz vstaje v vstajo postajale vse *J bogate, smo razvili svojo stra- tegijo in taktiko. Nasprotno od na-padavcev, ki so svoje vojne načrte snovali vselej na ideji bliskovitega naleta in hitrega zloma branivca, so v obrambnih in osvobodilnih vojnah naši narodi razvili strategijo manevrske in izčrpavajoče vojne, računajoč vselej na moralno moč, vzdržljivost in upornost lastnih enot In ljudstva. Vešče so prepletali napade z obrambo, pohode z raznimi oblikami manevra, znali pa so se bojevati tudi v tesno strnjenih sovražnih obročih in se tudi prebijati iz njih. Tak način vojskovanja je vselej privedel do drobitve zavojevavca, do slabljenja njegove udarne moči in do tega, da je bil prisiljen bojevati se v pogojih, ki so bili zanj največkrat neugodni. V pripravah na oborožen boj in revolucijo leta 1941 je Komunistična partija Jugoslavije ocenila te naše borbene tradicije in izkušnje iz preteklosti kot pomemben činitelj bodisi za dvig borbenega duha naših narodov ali glede načina bojevanja samega. Zato je nanje opozorila tudi v proglasu z dne 12. julija, s katerim je CK KPJ pozval jugoslovanske narode na splošno vstajo. V njem se med drugim pravi: »-Sovražnik vas je premagal v vojni, toda s tem vas ni pokoril. Slavne tradicije naših dedov v boju za pravico in svobodo ne smejo biti pozabljene. Sedaj je čas, da pokažete, da ste dostojni potomci svojih prednikov.-« Odločno stališče KPJ glede oborožene vstaje in povezovanje naših borbenih tradicij z željo ogromne večine ljudstva proti fašističnim zavojevav-cem ter za pravičnejšo socialno ureditev po vojni, sta odločilno vplivala na krepitev zaupanja naših narodov v lastne sile in na razbijanje malo dušja, ki so ga v tistih usodnih in težkih dneh načrtno širili izdajavska jugoslovanska buržoazija in vodilni vrhovi bivše jugoslovanske vojske. Izkušnje Iz preteklosti pa smo vešče uporabili tudi v procesu boja samega, jih prilagodili sodobnim pogojem in jih tako obogatili in oplemenitili. 2e v času boja smo morali ponovno ugotoviti, da pri uveljavljanju zahtev glede naših nacionalnih pravic ne moremo računati na nesebično pomoč od zunaj, pa celo ne od naših zaveznic v boju proti skupnemu sovražniku. V takih pogojih je bilo edino pravimo stališče, ki ga je zavzela KPJ, da se bodo narodi Jugoslavije osvobodili sami in da je v procesu boja potrebno ustanoviti in razviti sodobno armado, ki bo po vojni sposobna zaščititi nacionalne in socialne pridobitve našega boja. Tako smo ta prvi skupni boj vseh jugoslovanskih narodov načrtno širili in tudi razvili na celotnem njihovem etničnem ozemlju, skovali v njem trdno enotnost in brastvo med njimi ter ustvarili pogoje za pripojitev znatnega dela našega nacionalnega ozemlja, ki je bilo dotlej izven meja Jugoslavije. V praksi vojne pa smo prišli tudi do dratfjeenega spoznanja, da je pripravljenost ljudstva na boj za pravično stvar tudi v sodobnih pogojih tisti odločilni činitelj, ki zagotavlja uspeh celo proti tehnično najmoder-neje oboroženemu zavojevavcu. V narodnoosvobodilnem boju so v naših narodih torej ponovno oživele tradicije in izkušnje iz preteklosti ter spomini na težke dni v njihovi zgodovini, ko so morali z lastnimi močmi in napori reševati vprašanje svojega obstoja in prihodnosti. Ob pravilnem vrednotenju in razvijanju teh izkušenj pa so v tem boju končno tudi ostvarili tiste velike ideale, za katere so se v preteklosti bojevali njihovi predniki in največji ljudje naše zgodovine. ..Kam bodo naši delovni iJuaje pohiteli na 22. julij? v imenu organizacij Zveze °°rcev iz NOV in vseh <*tauh družbenih organi-rrjU. vas vabimo na nekaj jecjih svečanosti, ki bodo 22 našem področju za dan vstaje. Praznovali bomo dan vstaje NA GORJANCIH PRI MIKLAVŽU Delovni kolektivi Industrije motornih vozil, »Krke« Novolesa in trgovskih podjetij »Dolenjska« in »Zeleznina« bodo praznovali na Gorjancih pri Božidar Jakac: PARTIZANI PRI DELU (Na Rogu 1943) jejo godba na pihala iz Novega mesta, kulturne skupine iz sindikalnih podružnic in plesni orkester Doma JLA. Za prigrizek in veselo razpoloženje je preskrbljeno. Prevoz s kami- mesta, pevski zbor DPD Svobode »Dušan Jereb« ter šolski otroci iz šole v škocjanu in Zameškem. Po svečanosti se bo razvilo ljudsko veselje v gozdu na Dobravi. V *olerin' 13" JuHj*' J* Žužemberk praznoval krajevni praznik, hkrati z njim pa so praznovali 'odelov"! avtomenanlkl v Sloveniji dan šoferjev. 13. julija 1943 so v napadu na Žužemberk '•asti n »?rVe mot°rizirane enote NOV. Promet je zelo pomembna panoga gospodarstva, prenja?*. * Pomemben danes, ko s sodobnimi prevoznimi sredstvi človek vse hitreje DokUcfc * J?10*1^. ki so nekdaj predstavljale veliko oviro pri zbliževanju ljudi. Vozniški opravij*5- m "aporen, vozniki naših transportnih podjetij pa ga kljub temu častno 80 claitiT- V preteklem tednu so se v našem okraju zvrstile mnoge svečanosti, v katerih katerem . ruženJa šoferjev bi avtomehanikov dostojno počastil spomin na obdobje, v Oranifp ..^ nastala prva motorizirana enota NOV ter v kolonah okrašenih vozli hkrati Zlasti d 1 tUdi razv0J našega prometa ter razvoj domače Industrije motornih vozil, na 2už> ^hvaliti skrb združenja šoferjev in avtomehanikov, ki nikdar ne pozabijo P°Kled Cm - rk' Sa^ ** njihovi predstavniki vsakič udeleže krajevnega slavja. Na sliki: tudi nr^H ^awo svečanost na Cviblju, kjer so razen borčevskih organizacij položili vence predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Ljubljane, Celja, Tržiča in Novega mesta. Miklavžu. Slavnostni program se bo pričel ob 10. uri dopoldne, v njem bodo sodelovali godba na pihala iz Šentjerneja, združeni mešani pevski zbor tovarne zdravil »Krka« in DPD Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta, za ples in razvedrilo pa bo po slavnostnem programu igral plesni orkester Tovarne »Krka«. Kolek ti vi-prlredi-telji so preskrbeli dovolj prigrizka. Prevoz s kamioni kolektivov za člane in svojce ter tudi z rednimi avtobusi. V POLJU PRI DOLENJSKIH TOPLICAH Vabijo vas vse krajevne organizacije ZB in ZROP iz Straže, Novoles Straža, Gorjanci Straža in KZ Dol. Toplice. Pričetek sporeda ob 14. uri popoldne. Sodelujejo pevski zbor KUD Straža, godba na pihala iz Straže in plesni orkester. Za prigrizek je preskrbljeno. Prevoz za člane kolektivov in svojce s kamioni in rednimi avtobusi. NA HMELJNIKU Proslavo prirejajo kolektivi SGP Pionir, Kmetijsko gozdarskega predelovalnega kombinata, KZ Novo mesto, trgov, podjetja Standard Novo mesto in Pekarije. Pričetek ob 10. uri dopoldne. Sodelu- HRAST NAD METLIKO Krajevna organizacija ZB Hrast in vse množične organizacije metliške občine vabijo na proslavo in odkritje spominskega kamna na Hrastu, ki bo v nedeljo, 22. julija, na dan vstaje ob 10. uri. Ha svečanost so vabljeni vsi prebivalci Bele krajine. Dolenjske in Spod. Posavja, zlasti pa tovariši in tovarišice, ki so se med vojno borili na področju Bele krajine ali delali tu kot aktivisti. Domačini vas gostoljubno pričakujejo. Poveselimo se ob spominih na prehojeno pot, na naše zmage in na napore, ki jih vlagamo v izgradnjo socialistične domovine! OH! oni kolektivov za člane in svojce in z rednimi avtobusi do odcepa pri Kartel j evem. NA OTOKU PRI DOBRAVI Krajevna organizacija ZB Škocjan bo na Otoku pri Dobravi odkrila spomenik 27 padlim, talcem in žrtvam fašističnega terorja. K svečanemu odkritju spomenika vabi vse svojce padlih, borce in aktiviste ter vse prebivalstvo. Svečanost se bo pričela ob 14. uri. Sodelujejo godba na pihala iz Novega Vsem naročnikom in bravcem čestitata za 22. julij - dan vstaj« Uredništvo in uprava Dolenjskega lista VREME OD 19. DO 29. JULIJA Prevladovalo bo lepo vreine in po 25. juliju se pričakuje nekaj izredno vročih dni. Pomembnejše padavine z ohladi-tvi.io se pričakujejo okrog 23. julija, krajevne nevihte pa okrog 20. julija. Dr. V. M. Zdravstveni zavodi sklepajo pogodbe O težavah, ki so se pojavile pri sklepanju pogodb med Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje in zdravstvenimi zavodi na našem področju smo že poročali. Zavod za socialno zavarovanje je določil 20. junij kot skrajni rok za dostavo programov in finančnih načrtov, ki jih potrebuje za sklenitev pogodbe z zdravstvenimi domovi, ambulantami, bolnišnicami, lekarnami, zdravilišči in ostalimi zdravstvenimi zavodi. Do tega dne je predložilo zahtevano dokumentacijo le malo zdravstvenih zavodov, šele na ponovno zahtevo in mnoge urgence je zavod končVio le lahko pričel pogodbe sklepati. V razdobju od 20. junija do 10. julija so bile podpisane ustrezne pogodbe med zavodom in sedmimi lekarnami, tremi zdravilišči, z zdravstvenimi domovi v Metliki, v Krmelju, in Sevnici ter še z nekaterimi drugimi zdravstvenimi zavodi. Kakor vse kaže, bosta prav kmalu sklenjeni tudi pogodbi z brežiško in novomeško bolnišnico, pogodbe z ostalimi zdravstvenimi domovi in ambulantami pa bodo kot je videti podpisane z do-kajšnjo zamudo, do konec julija. Na zaokroženih področjih, kjer je zdravstvena služba enovita, bodo v kratkem posveti s predstavniki zdravstvene službe, na katerih bodo ocenili, v kakšnem stanju je zdravstvo, podrobneje razpravljali o hibah in pomanjkljivostih in se pogovorili tudi o tem kaj je treba podvzeti, da bi slednje odpravili- Posveti naj bi hkrati nakazali tudi smer v kakršno naj se razvija zdravstvo po posameznih komunah predvsem v zvezi z izboljšavo organizacije dela in povečanjem kvalitete zdravstvenih u-slug. Ko že govorimo o teh posvetih ne moremo molče mimo dejstva, da ni prav nobena izmed sedmih komun izpolnila sklepa posveta v Dolenjskih Toplicah, kjer je bilo naloženo vsem komunam, naj čimprej skličejo posvetovanja o zdravstvu in naj na njih še enkrat razpravljajo o gradivu iz Dolenjskih Toplic ter ga prilagode svojemu okolju in pogojem. Morda je treba prav tu iskati precejšen del vzrokov in precej krivde za to, da se je podpisovanje pogodb z zdravstvenimi zavodi v našem okraju tako zavleklo. Na posvetih, ki bodo sklicani v bližnji prihodnosti bo treba reči resno besedo tudi o trošenju sredstev, ki jih bodo zdravstveni zavodi dobivali na osnovi pogodb. Gospodarska moč našega področja nam ne dopušča razsipnosti, zato bo treba tudi v zdravstvu resno pretehtati vsak dinar in opustiti administrativno načelo iz preteklosti: toliko smo dobili, zdaj pa potrošimo kakor vemo in znamo. Lani in letos smo lahko ugotovili posamezne precej kričeče primere, da v nekaterih zdravstvenih zavodih niso pojmovali novega načina finansiranja zdravstva v duhu predpisov in dobrega gospodarjenja, zlasti pa velja to za delitev osebnih dohodkov. Da bi zagotovili normalni razvoj zdravstva in kvalitetnejše zdravstvene usluge, bo potrebno res budno spremljati vse pojave in sproti ocenjevati dosežke. To na-loeo bomo uresničili mnogo laže, če bodo na razpolago analize delovanja zdravstvene službe, zato bo Zavod za socialno zavarovanje še letos pričel izdelovati te analize. I. Z- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V ponedeljek se jč nadaljevala prekinjena ženevska konferenca o razorožitvi s 57. sejo. Nadaljevala se je po enomesečni prekinitvi z novimi upi, da bo to pot vendarle dosežen napredek glede prepovedi atomskih poskusov. Toda delegati na kon. ferenci so zelo previdni z izjavami glede uspeha prihodnjih razgovorov, ker iz izkustva vedo, da je optimizem pri teh rečeh po navadi neutemeljen. In vendar je treba poudariti, da razvoj ni miroval in da se je v tem kratkem času po prekinitvi konference zgodilo marsikaj, kar bo verjetno vplivalo na njen potek. Znano je, da je bila dOslej glavna ovira za sklenitev sporazuma med Vzhodom in Zahodom vprašanje inspekcije. Zahod je vztrajno trdil, da ni mogoče odkriti vseh umetnih podzemskih eksplozij ali z drugimi besedami, da ni mogoče zmeraj razlikovati med sunki, ki jih povzročajo potresi, in sunki, ki jih povzročajo podzemske atomske eksplozije. Tik pred obnovitvijo ženevske konference pa so nekateri uradni ameriški zastopniki — med njimi tudi zunanji minister Dean Rusk — izjavili, da so ameriški znanstveniki med nedavnimi poskusi izredno izpopolnili metode odkrivanja podzemskih poskusov. Ni bilo rečeno, da so odkrili metode za odkrivanje vseh poskusov, toda že dejstvo, da so se pojavile take izjave tik pred konferenco, kaže na določeno spremembo v miselnosti zahodnih politikov. Hkrati s temi novicami so se razširili glasovi, da bi bil Zahod voljan popustiti tudi pri številu kontrolnih postaj na tujih ozemljih, ki naj bi nadzoravale izvajanje sporazuma o prepovedi atomskih poskusov. Doslej je Zahod zahteval 140 takšnih postaj, zdaj pa naj bi se zadovoljil samo s štiridesetimi. Znano je tudi, da Sovjetska zveza zavrača tujo inspekcijo na svojem ozemlju, češ, da bi ta »služila samo spijonaži«. Vodja britanske delegacije Godber je pred odhodom v Ženevo sicer iz- \ se, kar si lahko človeštvo trenutno privošči in nič več. Kar zadeva samo razorožitev Pa bi bilo tudi tako upanje pretirano in neumestno iz dveh razlogov: prvi razlog je ta, da bi šele uspešen sporazum o prepovedi atomskih poskusov ustvaril ugodno vzdušje za reševanje tega vprašanja, in drugi razlog je ta, da je vprašanje razorožitve neprimerno bolj zapleteno in trnovo Nadaljevanje v Ženevi javil, da se stališče Zahoda do vprašanja nadzorstva ni nič spremenilo, toda to je bilo pričakovati. Značilno je, da je Godber pripomnil — za zdaj, kar naj bi menda pomenilo, da je Zahod pripravljen ha kompromis. Kar pa zadeva Sovjetsko zvezo je težko kaj dopovedovati, ker sovjetski delegat Valerijan Zorin ni hotel dati pred konferenco nobene izjave. Na splošno lahko rečemo, da je zdaj več upanja za sklenitev sporazuma o prepovedi atomskih poskusov, čeprav bodo zdaj po seriji ameriških poskusov skoraj gotovo izvedli te poskuse tudi v Sovjetski zvezi. Nekateri opazovalci trdijo, da Zahod vztraja pri kontrolnih postajah samo še na videz, da bi dobil od ZSSR čim večje koncesije, toda to mnenje je gotovo preveč optimistično. Naj bo tako ali drugače, znamenja za prepoved poskusov v dogledni prihodnosti so dovolj ugodna, da upravičujejo zmerno upanje. Zaradi bridkih izkušenj iz preteklosti je to od prepovedi atomskih poskusov. In vendar ni mogoče trditi, da je sedanje delo konference odveč- Vsak nov korak naprej pomeni odstranjevanje ovir na poti do tega davnega cilja človeštva. Zahodni načrt razorožitve, ki g» ZSSR v celoti zavrača, določa tri obdobja v procesu razorožitve, učinkovito nadzorstvo in ustvanovitev mednarodnih sil v okviru OZN. Sovjetski načrt, ki ga pa Zahod zavrača, določa popolno razorožitev na svetu v štirih letih s tem, da bi atomsko orožje odstranili v petnajstih mesecih. Sovjetski načrt zavrača mednarodne sile in določa, da bi vsaka država imela majhno armado pod nacionalnim vodstvom. Za zdaj je seveda tukaj malo stičnih točk, toda te bi bilo mogoče najti, brž ko bi se povečalo zaupanj« med Vzhodom in Zahodom in bi bil đosežcir sporazum o prepovedi atomskih poskusov- Kako naraščamo V novomeški občini, ki je po površini in prebivalstvu največja v okraju, se je v prvih šestih mesecih letos rodilo 467 otrok, od tega 237 dečkov in 230 deklic, medtem ko je bilo 6 mrtvorojenih. Največ rojstev je bilo v Novem mestu: 432 (220 dečkov in 212 deklic), med kraje, kjer je bilo več rojenih, pa spadajo še: Šentjernej z 8 rojstvi, Skocjan in Žužem- berk s po 6, Hinje s 5 rojstvi itd. V istem obdobju je bilo 121 porok, od tega v samem Novem mestu 55, Šentjerneju 22, v Dolenjskih Toplicah in Žužemberku pa po 9. Vsi novo-poročenci so prejeli knjigo »Vajino skupno življenje«. Po številu smrti je novomeška občina z ozirom na velikost med zadnjimi v okraju, saj je v letošnjem prvem pol- letju umrlo le 123 oseb. od tega 37 moških in 19 žensk. Na prvem mestu je spet Novo mesto, kjer je umrlo 56 ljudi (37 moških in 19 žensk). Večji kraji, kjer je v tem obdobju umrlo več kot 10 ljudi, sta Gotna vas s 13 in Šentjernej z 11 umrlimi. V primerjavi rojstev in smrti vidimo, da je naravni prirastek novomeške občine v prvem polletju tega leta 344 ljudi. Potemtakem se število prebivalstva zelo hitro povečuje. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V juniju smo v Sloveniji dosegli proizvodnjo, ki je za 13 odstotkov večja od proizvodnje v istem času lani. Tudi vrednost izvoza se je juna j a povzpela na številko, kakršne še nismo zabeležili. To pa pomeni, da je zastoj, ki smo ga ugotavljali v marcu in aprilu, končno le premagan. Prav rezultati prejšnjega meseca dokazujejo, da je mogoče v celoti izpolniti letni proizvodni plan, če bomo tudi prihodnje mesece vzdržali raven proizvodnje in izvoza, kakršno smo dosegli junija. To hkrati dokazuje pomembnost akcije subjektivnih sil, če so te dejavne in če so vse njihove sile usmerjene na izrabljanje vseh rezerv in vseh možnosti za večjo proizvodnjo in za večji izvoz. Rezultati, ki smo jih sicer veseli, nas ne smejo uspavati. Se bolj moramo napeti vse sile, da bi ne le vzdržali, ampak celo povečali dinamiko proizvodnje in izvoza. Tudi prihodnjih mesecev — na primer avgusta — ne bi smeli spremeniti v manj uspele ali celo počitniške. Podjetja naj bi v lastnem interesu razporedila dopuste tako, da proizvodnja ne bo trpela, ali še bolje tako, da bi v teh mesecih, ki so bili običajno do-pustniški, nadomestili padec proizvodnje v marcu in aprilu. Druga možnost, ki jo je treba tudi kar najbolj izrabiti, pa je ta: ne povečevati delovne sile. Za povečanje proizvodnje in izvoza si je treba prizadevati z boljšo organizacijo proizvodnje in večjo produktivnostjo zaposlenega, oziroma z izrabo vseh rezerv, ki jih gotovo še nismo vseh izčrpali. Le tako bomo lahko premagali težave, dvignili dohodek in se po konkurenčni sposobnosti približali visoko razvitim deželam. • V Beogradu so pred dnevi pričeli z delom skupščinski odbori Zvezne ljudske skupščine. Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo je obravnaval aktualne probleme, ki so nastali ob uveljavljanju no- . vega gospodraskega sistema. Odbor za organizacijo oblasti in uprave je razpravljal o predlaganih spremembah v zakonu o družbenem knjigovodstvu. Gospodarska odbora obeh zborov Zvezne ljudske skupščine sta razpravljala o ureditvi poslovnih običajev, o predlagani resoluciji o trgovini in o predlaganem zakonu o družbeni kontroli nad cenami. Na seji odbora za prosveto so govorili o osnutku zakona o zaščiti domačega filma. • Te dni so zasedali tudi odbori Ljudske skupščine LRS: odbor za zdravstvo in socialno politiko republiškega zbora, odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja zbora proizvajavcev in gospodarska odbora obeh zborov. Na skupni seji vseh štirih odborov so poslušali obrazložitev v zvezi z izdatki socialnega zavarovanja, nato pa so odbori zasedali ločeno. V ospredju razprave je bila ugotovitev, da izdatki socialnega zavarovanja presegajo materialne možnosti. DOKAZ, DA JE MOGOČE • Borci sedanjega Tomšičevega bataljona so svečano proslavili 20-letnico ustanovitve L udarne brigade Toneta Tomšiča. Slovesnosti se je udeležil tudi nekdanji komandant Glavnega štaba Franc Leskošek-Luka. Pripadniki enote so prejeli pozdravno brzojavko, v kateri tovariš Tito izraža prepričanje, da bodo vojaki, oficirji in podoficirji tudi v prihodnje storili vse za nadaljnjo graditev naše armade,- v interesa mirnega razvoja naše socialistične domovine. • V nedeljo so pred gradom nad Pod-sredo odkrili spominski obelisk dvema padlima komisarjema enot kozjanskega bataljona. V grobnici v Podsredi, nad katero se dviga nekaj metrov visok obelisk iz granita, pa so položili posmrtne ostanke 12 borcev iz 3. čete I. kozjanskega bataljana, ki je izkrvavela v boju na Preski. • V nedeljo je neurje zajelo malodane vso Slovenijo. Tako je v nekaterih področjih mariborskega okraja toča povzročila ogromno škodo. Zaradi hudega naliva je voda ponekod vdrla v stanovanjska poslopja in lokale. Neurje je zajelo tudi ljutomersko občino. Toča je bila tako gosta in debela, da je s sadnega drevja oklestila vse listje in plodove. Tudi trte so brez listja. Samo v ljutomerski občini je za poldrugo milijardo dinarjev škode. # V tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem so pred kratkim spravili pod streho veliko dvorano za drugi papirni stroj. Le-ta bo omogočil povečanje proizvodnje rotacijskega časopisnega papirja od 28.000 na 56.000 ton letno. Stroj bo pripravljen za obratovanje, če bo šlo vse v redu, sredi prihodnjega leta. # Na Hrvatskem so sprejeli orientacijski plan za novo teritorialno razdelitev na okraje in komune. Namesto sedanjih 26 okrajev predvideva orientacijski plan ustanovitev 9 novih okrajev, vtem ko bi se število občin skrčilo skoraj na polovico sedanjih. # V zadnji številki Uradnega lista FLRJ je bila objavljena uredba, ki bo veljala od 1. julija letos in s katero so določeni zajamčeni osebni dohodki. Zajamčeni bruto osebni dohodki bodo znašali: 15.900 din v lažjih panogah, 17.600 din v elektrogospodarstvu, predelavi nafte, industriji za predelavo kovin in še v nekaterih panogah, 19.000 din v tretji skupini gospodarske dejavnosti (proizvodnji nafte, rudnikih železne rude itd.) in 20.600 din v premogovnikih, rudnikih in topilnicah živega srebra, v časopisni in založniški dejavnosti itd. # Gospodarske organizacije morajo po odloku, objavljenem v zadnji številki Uradnega lista FLRJ, opraviti revalorizacijo osnovnih sredstev do 15. septembra To se pravi, da morajo dvigniti veljavo osnovnih sredstev na dejansko vrednost. # Celotni pridelek pšenice bo letos verjetno večji kot pa so ocenjevali pred začetkom žetve. Kmetijski strokovnjaki predvidevajo to glede na prve cenitve pšenice, ki so jo poželi na okrog 20.000 ha v Vojvodini in drugih žitorodnih krajih. ■ Generalni Štab alžirske narodnoosvobodilne armade je objavil v Tlemcenu uradno sporočilo, v katerem opozarja vse tuje vlade, naj se vzdržijo »kakršnegakoli neposrednega alt posrednega vmešavanja v notranje zadeve Alžirije««, v spo- 'ročilu Je tudi rečeno, da se ima generalni štab ALN za edinega varuha alžirske suverenosti in da je bilo že prej sklenjeno razpustiti Benhedovo vlado. ■ Predsednik britanske vlade MacmiUan je izvedel temeljite spremembe v britanski vladi. Odpustil ali zamenjal Je sedem ministrov, med njimi tudi bivšega zunanjega ministra in dosedanjega ministra za gospodarske zadeve Selwyna Llovda. Te spremembe spravljajo tudi v zvezo z nameravanim pristopom Velike Britanije k Skupnemu trgu. Opozicija — laburistična in liberalna — pa trdi, da so sedanje spremembe v vladi izraz njenih neuspehov. ■ Kanadski znanstvenik Kcn-neth Whitham Je izjavil, da Jo ameriška jedrska eksplozija V veliki višini povzročila vihar v zemeljskem magnetnem polju, ki Je trajal dobri dve minuti. Magnetni vihar Je bil po obsegu in po času podoben onim, ki Jih izzovejo sončne eksplozije. ■ Ameriški predsednik Ken-nedy je za novega veleposlanika ZDA v Moskvi imenoval Fo» ya Kohlerja, dosedanjega pomočnika za zunanje zadeve. ■ Na sedežu OZN so sporočili, da so se obnovili tajni predhodni razgovori med Indonezijo in Nizozemsko o Zahodnem Irijanu v navzočnosti ameriškega diplomata Bunkerja, ki na pogajanjih zastopa vršilca dolžnosti generalnega sekretarja OZN. ■ Ameriški tisk ocenjuje kot zmago predsednika Kennedvja dejstvo, da je predstavniški dom ameriškega kongresa z 277 proti 4 glasovom izglasoval zakonski predlog o ameriški pomoči tujini v znesku 4 milijarde 68S.50fl.000 dolarjev in dal predsedniku ZDA diskrecijsko pravico, da odobri pomoč Jugoslaviji in Poljski po svoji oceni. ■ Francoski raziskovalec Ge-orges Houot se je z batiskaforo »Arhlmed- spustu 9500 m globoko pod gladino Tihega oceana blizu Japonskega otočja. »Arhimed« se je spustu do najgloblje točke, do katere Je doslej prodrl človek, okrog polnoči, dvignil pa se Je naslednje jutro ob šestih. Na morskem dnu »500 m globoko Je . ostal tri ure. DOLENJSKI LIST Stev. 29 (643) PLENUM OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Skupnost zavarovancev toi nov samoupravni oroan Vlado Lamut: NOVO MESTC Plenum Okrajnega sindikalnega sveta je pretekli torek poleg drugega razpravljal tudi o uveljavljanju novih predpisov v socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Brez dvoma je oboje tesr.o povezano. Dosedanji način, ko smo imeli Okrajni zavod ,za socialino zavarovanje, zdravstveno varstvo pa urejeno po komunal*, je prav zato treba organizacijsko prilagoditi tako, da se bo oboje laže vrašča-lo v komunalni sistem. Pri zavodu za socialr.o zavarovanje se zbirajo sredstva, ki jih u-stvarjajo zavarovanci. Ta sredstva so namenjena kratkoročnim dajatvam iz zdravstvenega varstva in dolgoročnim dajatvam (otroški dodatek, pokojnine in invalidnine). Izdatki so večji od dohodkov V letu 1961 60 bili izdatki za zdravstveno varstvo v našem okraju za 88 milijonov 337 tisoč dinarjev večji od dohodkov. — Presežek dohodkov je bil u-stvarjen le v novomeški komuni (okoli 400 tisoč din) in v metliški (2 milijona 800 tisoč din). V okraju je 77.494 taiko aH dru- Tudi lovec naj bo gospodaren Na nedeljski skupščini lovske zveze v Novem mestu so ugotavljali, da lovci Premalo upoštevajo pravila 'n splošna določila svoje organizacije. Nenačrtnost v •ovu in slaba kontrola nad lovišči pa zelo nepohvalno govorita o vlogi nekaterih tovskih družin črnomaljskega, novomeškega in trebanjskega področja. Ne bi bilo kih prav, da bi spričo ta-pomanjkljivosti in negativnih pojavov lovstvo Pojmovali kot manj važno gospodarsko dejavnost. 7a-*° b0 osnovna naloga vsake l°vskc družine, da si izdela Sv«j gospodarski načrt, pa Jjaj gre za sredstva ali karkoli drugega. Paziti bo tre-ba» da bo čimmanj posameznih in čim več skupinskih lovov, na primer bra-ha predstavnico žensk na simpoziju. Ko sva se ji s kiparjem Stojičem (ta mi je pomagal pri prevodu iz angleščine) približala, je takoj odložila orodje in nasmejano pokazala na deblo, češ: »Ta pa je, ampak ga bom ...« — Je les edini material, iz katerega oblikujete? — sem vprašal. — V glavnem delam iz lesa, uporabljam pa tudi kamen in glino. Ker sem videl poleg še dva hrastova hloda, sem vprašal: — Kaj bo nastalo pod dletom? — Narediti nameravam tri like in jih postaviti na določene razdalje v trikotnik. Tako bo improvizirano gibanje kot posebna lastnost sodobnega časa. — Ali lahko poveste kako posebnost o izraelski umetnosti? — Kiparske tradicije v izraelski umetnosti ni, ker je hebrejska vera dolga stoletja prepovedovala kakršnokoli izdelovanje skulptur. Po mojem mnenju se je kiparstvo razvilo šele v zadnjih letih, predvsem po zaslugi nekaterih elementov arabskega kiparstva. Danes je v Izraelu veliko umetnikov, ki ustvarjajo iz lesa. Ti pravzaprav prevladujejo. — Izraelske umetnike srečamo vsako leto na več velikih razstavah. Kje ste razstavljali vi? — Največ doma, v Izraelu. Svoja dela pa sem že razstavila tudi v Parizu, Bruiellesu in v ZDA. Njene umetnine bodo nedvomno tudi kostanjeviški galeriji v ponos, kajti Hava Mehutan je Kostanjevico tako vzljubila, da hoče ustvariti nekaj boljšega. Prvikrat je v Jugoslaviji, zato bi rada, da bi ji vse šlo od rok. Rada bi veliko doživela in se marsičesa naučila. Marljivo se uči slovenščine in že popolnoma pravilno izgovarja: »Dobro jutro, nasvidenjet... IVAN ZORAN žejo na otrokovo nadarjenost. Osnovna izobrazba s sodobno pedagoško metodo omogoča, da sme otrok že kmalu začeti obdelovati svojega »konjička«. Posebej je to predvideno za likovno vzgojo, kajtd ta zahteva res smotrno, tehtno in temeljito usmerje-vanje otroške fantazije. Otroka je treba pripraviti do tega, da bo načrtno delal, da bo znal opazovati in se učiti. To pa zahteva od učitelja za likovni.pouk dobro poznavanje otrokovih nagnjenj in pobegov v svojo otroško domišljijo. Ni lahko biti likovni vzgojitelj, zlasti ne, kadar nimaš dovolj pripomočkov za nazorno razlago. likovni pouk je na vseh šolah različen, kar je predvsem odvisno od učiteljev, ki se z njim ukvarjajo. Med osnovnimi šolami bi v tem pogledu prednjačila novomeška osemletka, kar se vidi že iz samega programa o likovni vzgoji. Lahko bi trdih, da je naredila več, kakor bi pričakovali. Lep prerez uspehov je dala nedavna razstava otroških risb, ki je bila na osnovni šoli odprta do prvih dni v juliju. Ali je imela namen manifestirati likovno vzgojo na osnovnih šolah, ali je bila prirejena zato, da bi strokovnjak odkril talente na njej, zdaj ni važno, dejstvo pa je, da je bil izbor bogat in v splošnem celo kvaliteten. Nedvomno so se za imeni avtorjev razstavljenih slik skrivali talenti (o tem je govorilo več lepih nadpovprečnih dele), zato jim je bila razstava tudi prvo tiho, a vendarle javno priznanje, oziroma spodbuda in napotilo, da morajo še veliko delati, risati, risati in opazovati. Nemogoče je otroške risbe ocenjevati na ravni akademskih umetnikov. Otroški svet je že v bistvu silno zapleten, fantazijski, pisan, a vendarle preprost in nepokvarjen. Zato bi ga pravilno lahko razumel le sovrstnik teh otrok in vsa delca, nadahnjena s prešerno otroško domišljijo, tudi pravilno ocenil. Kajti ta precudni otroški svet je še bolj otroški na otroških risbah. Ivan Zoran ■ Vlado Lamut: Bakla Vlado Lamut: Rdeči cvet »EKRAN 62« 1. septembra letos bo izšla prva številka novega mesečnika za filmska vprašanja 5n televizijo »Ekran 62«. Revija bo redno pr»občevala studije, v katerih bo bralce seznanjala z najpomembnejšimi ustvarjalci, deli in s smermi v zgodovini filma. Prinašala pa bo tudi druge zapiske in filmske ^kritike, tako da bo res zanimiva in jo bodo obiskovalci kinematografov ter ljubitelji filma radi jemali Filmski seminarji v Kopru Sosvet za filmsko vzgojo pri Zvezi Svobod in PD Slovenije je letos razpisal tri seminarje: za upravnike kinematografov, za vodje filmskih krožkov in klubov ter za prosvetne delavec. Seminarji bodo od 16. do 28. julija v Kopru. Udeleženci bodo poslušali prodavanja o filmu in njegovem razvoju ter o vlogi, ki jo ima ta umetniška avrst v sodobnem kulturnem življenju- V programu je tudi gledanje nekaterih filmov, ki veljajo za vzor. Ljudske noše na znamkah Zanimiva je serija zhaimk, ki prikazujejo ljudske noše v Jugoslaviji. Slovenijo zastopa znamka z žensko belokranjsko in kostelsko nošo ter dvema moškima belokranjskima nošama. Te noše so upodobljene na stoci inarski Znamki. Moška noša pa je žal posneta po neki ponesrečeni sliki belokranjske lđudske noše, ki jo je pred leti prinesel »Gostinski vesbnik«. — Res bi že morali dobiti priročno zbirko Izvirnih posnetkov naših narodnih noš, dostopno vsakemu ljubitelju narodopisja. NAROD SI BO PISAL SODBO SAM Spomini na začetke oboroženega upora v Beli krajini in na prve napade partizanskih enot V nedeljo 22. julija, ko bomo proslavljali dan vstaje slovenskega ljudstva, se bodo k odkritju spominskega kamna na Hrastu zbrali prebivalci metliške komune in Bele krajine. Mednje se bodo pomešali mnogi stari partizani ln aktivisti, ki so v najtežjem razdobju zgodovine našega ljudstva s puško v roki zašli morda tudi na Hrast. Nemara se marsikdo vprašuje, zakaj o proslavi na Hrastu in o tej na zunaj skromni vasici zadnje čase toliko govorimo in pišemo. Prebivalci Hrasta in okoliškega področja to po vsej pravici zaslužijo, saj spada Hrast med tista slovenska naselja, ki jih je rasistični okupator požgal in docela uničil. Uničil tako, da skoroda ni ostal kamen na kamnu. Znesel se je celo nad sadnim drevjem, ki ga je belokranjski kmetic zasadil v vasi, negoval leto za letom ter radostnih pogledov spremljal njegovo rast in zorenje. Da. celo to drevje je pobesneli okupator posekal v onemogli Jezi, ko se je moral umakniti pred streli partizanskih pušk. Ne bo odveč, če se danes, ko smo v prejšnjih številkah že podrobno opisali napad na Hrast, malo dlje pomudimo ob dogodkih, ki so značilni za širše razdobje, predvsem za leto 1942, ko si je naš slovenski partizan v prvih vojaških akcijah pričel kovati svojo strategijo in taktiko. Ce oživimo spomin na leto 1941 in 1942, na razdobje, ki Je sledilo pozivu Partije k oboroženemu uporu, bomo našli tudi v Beli krajini vse tiste osnovne značilnosti prve razvojne stopnje našega upora. Tudi tu so se že v letu 1941 pričele prve priprave na vstajo. V hudi zimi 1941/42 se je kljub okupatorjevemu terorju pripravljal niz partizanskih vojaških akcij, ki so sledile v spomladanskem in poletnem obdobju 1942. V Beli krajini, zlasti na gorjanskem rpodročju, sta se pričela kovati bratstvo in enotnost med slovenskim in hrvatskim ljudstvom, saj je narodnostna PiSe Ivan škof meja prav blizu. Iz odborov OF so pričeli rasti prvi zametki nove ljudske oblasti. Na področju Hrasta in Su-horja je okupator v letu 1942 doživel takšne partizanske napade, da se je moral umakniti iz postojank, s katerimi je skušal blokirati gorjansko področje. V letu 1941 so se pričeli na področju Bele krajine zbirati prvi partizani na Miklarjih, pri Drašičih in nad Semičem, iz katerih je pozneje z dotokom novih borcev nastala Prva belokranjska četa. Predno so lahko odšli prvi borci v partizanske enote, je bilo treba zbrati dovolj vojaškega materiala, obleke ter sanitetne in ostale opreme, da bi partizanska vojska lahko pričela z oboroženim uporom. Zimsko obdobje 1941/42 (tista zima je bila zelo huda) so povsod uporabili za temeljite priprave, tako politične kot vojaške. Na področju Suhorja je že v letu 1941 deloval rajonski odbor OP, ki je bil ustanovljen v novembru. Bela krajina je imela že v prvi polovici leta 1942 svoje okrožje, ki je zajemalo vso Belo krajino razen Poljanske doline. Slednja je takrat spadala pod Kočevsko, šele 1. oktobra 1943, ob zasedanju prvega zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, je bila priključna belokranjskemu okrožju. Okrožje je bilo razdeljeno na več rajonov, eden od njih je bil rajon Suhor. Narodnoosvobodilno gibanje in uporna misel sta kaj hitro našla vnete pristaše med prebivalci Bele krajine. V juniju 1942 so bile prve javne volitve v odbore Osvobodilne fronte, ki so bili zametek nove oblasti. Partija je znala pravilno oceniti mešetarstvo starih oblastnikov, vedela je, da se nanje ne more zanesti in da niso sposobni popeljati ljudstva v boj. Da je bila nova ljudska oblast, ki je nastajala iz OF, ljudstvu- po volji je bil najboljši dokaz množičen prihod prebivalcev na volitve. Prebivalci so z velikim razumevanjem sprejemali tudi vse domoljubne dolžnosti do partizanske vojske in do narodnoosvobodilnega gibanja nasploh ter se hkrati množično upirali vsem okupatorjevim odredbam. Zavračali so tudi plačevanje davkov. Položnice za davke so javno trgali na sestankih, denar pa izročali raje narodnoosvobodilnim odborom. Nastajati je pričelo novo življenje, ustanavljali so razne kulturnoprosvetne aktive s pevskimi zbori, dramskimi skupinami in podobno. Odbori OF so organizirali tudi šolstvo, kar je prišlo posebej do izraza prav na suhorskem področju. Čeprav Bela kraji- Partizani z orožjem na takrat ni bila osvobojena, je imela OF nad prebivalci neprimerno večji vpliv kot okupator. Celo tam, kjer Je imel okupator svoje postojanke, je bil vpliv OF ; zelo močan. Vse to je okupatorju preprečevalo uresničitev njegovih zamisli in načrtov ter mu čedalje bolj slabilo moč. Ze v začetku priprav narodnoosvobodilnega gibanja in upori, so v okolici Suhorja in Hrasta oigunizatorji OF našli stike s sosednim hrvaškim pod'Očjem, predvsem žumber-Š-kim. Prav tu sta se pričela kaliti bratstvo in enotnost obeh ljudstev, ki sta že v letu 1942 doživeli ognjeni krst v skupnih vojaških akcijah proti okupatorju. Okupatorska vojska je čutila, da se pripravlja upor, zato so pričeli okoli Gorjancev ustanavljati vojaške, postojanke, ki naj bi kontrolirale to področje, že po svoji naravi zelo primerno za uporniške akcije. S temi postojankami pa je okupator želel hkrati preprečiti povezavo med narodnoosvobodilnim gibanjem na Dolenjskem in v Beli krajini. Ustanavljanje teh postojank je bilo tudi prva stopnja priprav na prvo veliko sovražnikovo ofenzivo v letu 1942, ki naj bi razbila glavnino partizanskih sil. Okupator se je kot mnogokrat pozneje tudi takrat ura-čunal Partizanske enote so postajale vedno močnejše. Pričele so napadati in uničevati prve sovražnikove postojanke in komunikacijske objekte ob železniški progi in ob cestah. 20. junija 1942 je bil napad na italijansko stražo pri Semiškem predoru z rožnodolske strani — partizani so zaplenili okoli 20 pušk, 2 puškomitraljeza, precej streliva ter kup ročnih bomb in več pištol. 25. junija so partizani porušili most na cesti čez Sušico pri vasi Tr-novec pod Suhorjem. 30. junija je sledil napad na stražo pri železniškem vijaduktupri Otovcu, 1. julija napad na italijansko stražo pri postaji Dobravice, 2. julija je bila napadena italijanska vojaška kolona pri vasi Strekljevec, 7. in 8. julija so partizani napadli transporte in porušili progo med Birčno vasjo in Rožnim dolom. Večje akcije v letu 1942, ki jih lahko smatramo za prave vojaške napade, so bile: 1. junija napad na italijansko postojanko Stari trg ob Kolpi, 22. septembra napada IV. Kordunaške brigade na italijansko kolono pri Kvasici in pod Tančo goro, 26. in 27. novembra napad in uničenje italijansko - belogardistične postojanke na Suhorju. 22. julija 1942 zvečer so borci Belokranjskega odreda skupaj z drugo četo Gorjan-skega bataljona napadli postojanko Hrast. V napadu je sodelovala tudi skupina hrvatskih partizanov iz Korduna, ki je bila na poti v 2umberak, da bi tam ustvarila žumbe-račko partizansko enoto. Drugi dan po napadu so italijanski vojaki požgali in do tal uničili vse stavbe v vasi, posekali drevje in se umaknili v Metliko. Precej okupatorjevih vojakov je bilo v napadu ranjenih in pobitih, vendar so vse ranjence in mrtve odpeljali s seboj v Metliko. Napadi partizanske vojske so dosegli pri prebivalcih velik odmev. Čeprav je skušal okupator zatreti uporno misel in kali upora z divjanjem, požiganjem in drugimi repre-salijami, se je ost vedno znova in znova obračala proti njemu. Napad na Hrast pa ima posebno vrednost in pomen še zaradi nečesa. Omenili smo že, da je v pripravah na vstajo in v uporniškem gibanju, ki se je pričelo razvijati med prebivalci tega področja v zimi 1941/42, ko so se skrivaj sestajali, zbirali orožje, hrano in opremo za partizansko vojsko ter prenašali obvestila, že rasla prva kal bratstva in enotnosti. 2e prve priprave so namreč tesno povezovale prebivalce okoli Hrasta M Suhorja s sosednim hrvaškim področjem, predvsem onim okoli 2umberka. Tako sta se pričeli kovati bratstvo i" enotnost naših narodov, bratstvo po krvi in orožju, v skupnem boju proti skup nemu sovražniku, tujemu fašističnemu okupatorju. Enega od prvih ognjenih krstov pa je to sodelovanje doživelo prav v napadu na Hrast, ko so se ramo ob rami z našimi partizani borili tudi hrvaški. To tesno sodelovanje se j* pozneje vse bolj in bolj raz-vijo. Naši partizani so odhajali na skupne akcije na hrvaško stran, borci Zumbe-račkega odreda, IV. kordunaške brigade, XIII. proleterske brigade in Omladinske brigade pa so tostran Gorjancev in Kolpe v sodelovanju z našimi partizani preganjali sovražnika. Napad na Hrast je prvi člen v verigi skupnih akcij. Ne smemo pa prezreti tudi tega, da so prav na osnovi teh prvih vezi in zamet" kov sodelovanja, ki se je razvijalo že v prvi polovici 1942. leta, dobili pozneje mnogi naši ranjenci varno zatočišče v partizanskih bolnišnicah na žumberačkem področju. Želimo, da bi se v nedeljo 22. julija, ko bomo proslavljali dan vstaje slovenskega naroda in hkrati 20. Npađa na Hrast, U fiSUl' sre*,aJi vsi ttjf1« krajine, vsi JE^torji in akti-TV* Pot kdajkoli S"? a!i v ta ko- K/*"*1' W so so-22- Julija «5S!?,,v ki bodo pri-3 J "Prejeli enako SrC*0 ker > T11 spomin na % 5avne dni naše jjT *» »videnje na * ^narodni 1 v1' oktobra le- lb? * tekstilnih bodo ft* to konfek-iiT* Poleg „od- i^egalan- !ibrl koametična l^ati, obutev * toeđnarođnt se-Jfo*^ Pa bo Pogodb p* tujimi te- »Tvoji otroci so Mivi..« »7 isti dan, ko je bil napad na Hrast, sem iela pšenico. Otroci so bili pri stari materi. 4-letni sin je bil takrat na paši, 2-letna hči pa se je v gozdu igrala z ostalimi otroki. Nenadoma je začelo pokati. Najprej strel, potem dva ln rajali. Bila sem zmedena. Preletelo me je, kje so otroci. Mislila sem, da jih ne bom več videla. Pokalo je vedno bolj. Noč sem prebila na prostem, v skrbeh in st.ahu. Vsa neprespana in utrujena ter z mislijo, da otrok ne bom več videla, sem se naslednje jutro vrnila v vas. Doma je bilo vse razbito in krvavo. Povsod so bil: sledovi krvi. Jokala sem, ker sem mi-slila da bom otroke našla mrtve. Moja mama pa je rekla: »Nič se ne boj in ne jokaj', tvoji otroci so živi«. Nihče si ne more misliti, kako mi je odleglo, .aj ra.en otrok nisem imela prav nikogar, ker je ' il mož v internaciji. Vas je bila prazna. Ljudje so se razbežali, toda šele takta', kc se je začel napad. Naslednji dan so prišli jašisti in jo upepelili. Nič ni ostalo celega. Celo vse drevje v vasi so posekali. Ljudje so se raz-bežali: eni v gozd, drugi k sorodnikom v sosednjo vas Ostalo jim je samo to, kar so imeli na sebi, nekattri pa so bili tudi na pol nagi. Žalostno je bilo vse to Svojega doma tudi jaz nisem več imela. Z materjo in otroki sem se zatekla na Sodji pri Semiču. Hodila sem na dnino in stanovala zdaj pri •em zdaj pri onem Otroke sem preživljala na rožah. Težko je bilo, toda takrat se je dalo vzdržati. Tudi za moža v internaciji sem morala nekako skrbeti. PoslaM sem mu nekaj paketov, čeprav večkrat nisem vedela, kaj naj mu poSljem. Pa smo preživeli tiste strašne čase.. * (Po pripovedovanju Rezke Brunskole iz Hrasta) Štirje ljudje, Štiri zgodbe, takšne neobičajne, močno pretresljive kot so jih naši ljudje doživljali v času boja za svobodo. Na sliki od leve proti desni: Matija Brunskole, Rezka Brunskole, Dako Brajčič in Jože Radoš. Njihovi obrazi so danes nasmejani, na ruševinah starega doma, ki ga je okupator požgal in uničil je zrasel nov, svetlejši dom. Spomin na težke dni, pa ne bo nikdar zbledel »lz gozda smo videli kako oon..« »21. julija, tisti dan, ko je bil napad, smo želi pšenico. To smo izjemoma smeli, ker so Italijani kmalu ko so prišli uvedli policijsko uro in za-stražili vas. Na njivi je bilo pet žensk in fantiči, stari pod 14 let, ki smo vezali snope. Partizani so bili tik pod našo njivo, dva Italijana pa sta z orožjem v rokah hodila po mejah. Partizani so že prej naročili moji mami, da ne sme nihče povedati Italijanom, da so skriti pod našo njivo. Zato je mama meni, ki sem imel takrat 13 let, in bratu, ki je bil leto dni starejši, še posebej naročila, naj molčiva. Poslala naju je domov in rekla, naj izpustiva živino lz hleva, ker bo menda začelo pokati. Ko sva prišla domov, ni bilo več časa, da bi šla v hlev. Začelo se je. Pokalo je. Sipe so zažvenketale in popokale, krogle so se odbijale od streh in drobile opeko. Z bratom sva hitro stekla v hišo in se skrila pod posteljo. Mislila sva, da nama nihče nič ne more, dokler bova pod posteljo. Ostala sva pod posteljo do dveh po polnoči, ko je borba minila. Potem naju je postalo strah. Bila je taka tišina, da bi bolho slišal. Šepnila sva si, da bi ušla skozi okno, ker si skozi vrata V »C nisva upala. In sva res skočila čez balkon. V samih hlačah sva stekla proti gozdu, kjer so bili partizani. Vso noč nisva zatisnila oči. Le kako, ko sva prestala toliko strahul Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko se je zjutraj iz Metlike pomikal odred Italijanov, ki so prišli požigat Hrast. Vas je bila popolnoma prazna, mi pa smo opazovali, kako gori. Z bratom sva poprosila za doljno-gled in gledala, kako se dviga dim, pomešan z ognjem. Hrast je bil v plamenih. Jo- ? ZAPORA V ZAPOR Bil sem v 1 so prisil. Italijani. rJKel bataljon. To je J*, ko so Italijani Ti se zbira partizan-**. Okrog Hrasta so J hodile partizanske ^* je ovadil, da sem Ji *a delam za parti-jjrn pomagam. Zato ^kega dne poiskali. Jp^ rae, če govorim m> Odgovoril sem, jP*wi so me vprašali ■Jjo, ce vem, kje se '^otriurusU in da naj ^em pot do njih. '} sern, da ne vem JP »o zagrozili, da me g ta jim ne povem-jp govoril. Ker sem ■'me zaprU v klet-rka Rupla, Zorana Did lomS ^vlca Mihelčiča ter od-toria J2 Uvijanja in dela Vik-lj4 l7enai^ui in Franca Kra-l>rei»i sta Trdinovo nagrado a m i. zasluge pri dramskih ZjJH ^"Uekcija »Varteks- je k£r"a oene nekaterim izdel-*Va«JEa!co smo v Prodajalni , <«-teics.~ »t, Cesti komandam, »o videli, da so dbčut- SčeJ^^ane cene ženskim plašil oalonarjem (od 14.500 na cJnarjev), moškim plafcčem Izlet no Gorjance rn^!aninsko društvo Novo iurfa Priredi v nedeljo 2Z G«!.« en°dnevni izlet na Ban •ce- °dšll bomo ob Vah5n,traJ z avtobusom do od tam pa peš do ^odične. Po ogledu gorskih košenic in drugih J^enitostt bomo odšU sj/-*? Trdinovega vrha ter k]l'' Zumberak v Metliko, hi r ^ bomo kopali v Kol-hjj: M«*like se bomo vrbe Z zadnjim vlakom, U •JV-***** Novemu mestu 10 20 uri zvečer. (prej 12.000, zdaj 9000 dinarjev), moškim hlačam (od 6700 na 5000 dinarjev) in nekaterim drugim izdelkom. To Je vsekakor vabljivo za nakupovalce. ■ Tehnični pregled niot., vozil za lastnike iz novomeške občine bo od 23. julija do 1. avgusta v mehanični delavnici SGP Pionir. ■ Varicte -Colorado- iz Osijeka Je v ponedeljek, torek in sredo gostoval na igrišču Partizana na Loki. Na sporedu je bil internacionalni program ■ sodelavci iz Gnane, ZAR, Italije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Predstave so bile vsak dan ob 18. in 20.30 pod modernimi šotori, ki lahko sprejmejo okoli 1500 gledalcev. Tako so Novo-mesčani po dolgem času spet videli veliko cirkuško skupino, v kateri so nastopili priznani mojstri vseh spretnosti. ■ V ponedeljek dopoldne je bil živilski trg spet dobro založen. Veliko Je bilo povpraf-e-vanje po Jajcih, novem krompirju, zelenjavi, povrtninah in gobah. Ju reki so bili naprodaj po 350 din kilogram. Manjkalo pa tudi ni semen, lončenih posod in drugih domačih izdelkov, Id Jih prodajajo ljudje iz najbolj oddaljenih krajev. Gibanje prebivalstva: rodile so: Alojzija Kovači* s Ceste komandanta Staneta 5 — deklico, Justi valant s Partizanske 3 — dečka, Ana Skedelj s KandiJ-ske I - deklico, Milka Muhič z Novega trga 2 — deklico. Kot vse kaže, bodo še letos pričeli načrtno modernizirati kopališče na Loki. Ob bregu Krke bodo najbrž zgradili betonsko stopnišče, ki bo omogočalo kopalcem počasen sestop v vodo, na bregu pa bodo zgradili manjši betonski bazen za neplavalce. Vse lesene kopališke naprave bodo odstranili, ostal bo edino skakalni stolp. Strokovnjaki pripravljajo načrte že precej časa. Ce bo le mogoče, bodo z deli pričeli še letos. Potrebna sredstva bodo združili Turistično društvo Novo mesto, občinski ljudski odbor in Komunalno podjetje v Novem mestu. Preurejanje kopališča bo potekalo v več stopnjah. Dolenjske Toplice čakajo na ureditev Zbor volivcev, ki je bil te dni v Dolenjskih Toplicah, je obiskalo le 45 občanov (od vseh 300 volivcev). Razpravljali so pred- NovomeSki sejem Na ponedeljkovem živinskem sejmu v Novem mestu je bil promet manj živahen kakor pretekli te* den. Pripeljali so 577 prašičev od 6 do 12 tednov. Cene so se gibale od 4500 do 7500 dinarjev. Od 577 prašičev so jih prodali le 445. Promet s plemenskimi prašiči je bil na sejmu delno zaradi jutranjega slabega vremena slabši kakor po navadi. Kupcev iz oddaljenih krajev ni bilo, cena prašičem pa je od zadnjega sejma nekoliko padla. jansko postojanko prve motorizirane enote. Okrog slavnostne tribune na novomeškem Glavnem trgu se je že pred pričetkom proslave zbralo več sto šoferjev, avtomehanikov in ostalega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo izvajanju programa. Za uvod v proslavljanje je iz Got-' ne vasi prispela kolona 74 okrašenih tovornjakov, ga silskih avtomobilov, rešil-cev in ostalih vozil, na čelu katerih je bil šoferski prapor. Ko so vozila odpeljala provi Novemu trgu v Novem mestu, kjer so jih parkirali, se je začel glavni del proslave. Po pozdravu predstavnikov političnega in družbenega življenja in gostov — na tribuni smo med ostalimi videli Jožeta Okorna, delegata republiškega Združenja šoferjev in avtomehanikov, Viktorja Zupančiča, predsednika okrajnega odbora SZDL, Toneta Počrvino, predsednika občanskega odbora SZDL Novo mesto, Serge-ja Thorževskega, podpredsednika ObLO Novo mesto in Franca Kotnika, načelnika oddelka za notranje zadeve pri OLO — je imel slavnostni govor predsednik podružnice Združenja šoferjev in avtomehanikov v Novem mestu Ivan Bersan. V jedrnatih besedah je opisal pomen praznika, ki se letos prvič praznuje v zveznem merilu, in vlogo organizacije šoferjev in avtomehanikov. Poudaril je, da je taka organizacija vedno bolj potrebna, ker združuje stanovske tovariše v nedeljivo celoto ter jih hkrati politično ln strokovno izobražuje in sicer skladno s splošnim dnižbenim razvojem in gospodarskim • napredkom. Da je organizacija res potrebna, dokazuje tudi nenehni porast članstva, ki je od 48 članov ob ustanovitvi podružnice naraslo že na 298 članov. Nedvomno ima vsaka organizacija svoj namen in cilje ter tako tudi samostojno usmerja svojo dejavnost. Tudi združenje šoferjev in avtomehanikov si je prizadevalo, da bi storilo kar največ za svoje članstvo. Med tem pa je tudi vsak posameznik dal od sebe, kar je mogel. Podružnica je pregledala delo članov in posameznikom izrekla priznanja. S tem pa je nedeljska proslava dobila še posebno obeležje. Kolektivno priznanje za pomoč in sodelovanje pri razvoju organizacije je bilo izrečeno oddelku za notranje zadeve OLO Novo mesto in podjetju »Novoles«, 11 zaslužnih članov pa je dobilo zlate in srebrne značke. Zlate značke so prejeli: Štefan Galič iz podjetja »Gorjanci« Novo mesto, Franc Gaber iz Šmihela NOVOMEŠKA KOMUNA pri Novem mestu, Alojz G ril iz Novega mesta, Anton Grašič iz IMV, Franc Rus iz Novega mesta ter Milan Kukovec iz IMV. S srebrnimi značkami pa so bili odlikovani: Ivan G ril iz podjetja »Gorjanci«, Ludvik Rebzelj iz Gotne vasi, Peter Štamfelj iz tovarne »Novoteks«, Ivan Paterno-ster iz »Farmisovega« obrata »Krke« in Anton Olaj iz podjetja »Gorjanci«. Za častnega člana združenja je bil proglašen Ludvik Golob, predsednik ObLO Novo mesto. Na proslavi na Glavnem trgu je bila za odlikovan-ce in častne goste skromna zakuska. -iz- vsem o izpolnjevanju gospodarskega plana občir.e ter o ureditvi krajevnih komunalnih naprav in objektov. Tako bi bilo treba popraviti nekaj mostov, cestiSč, zgraditi avtobusno postajo in izboljšati javno cestno razsvetljavo. Dopisujte DOLENJSKI LISTI Želeli so, da bi se končno uredil tudi prosvetni dom, sicer bodo morali ukiniti lilmske predstave. Dolenjske Toplice bodo v doglednem času dobile tudi regulacijski načrt, ki bo njegovi laboratorijski poiz-omogočil smotrnejšo ureditev turističnega kraja. D. G. Lani je bila pionirska ekipa osnovne šole »Katja Kupona« presenečenje turnirja v malem nogometu. Letos so imeli manj sreče in so bili šele šesti, vendar so spet pokazali lep napredek To in ono iz Suhe krajine V Žužemberku in na Dvoru so bili pred nekaj leti štirje krojači in ena šivilja, sedaj pa je samo en legalni obrtnik-krojač. Lani je bil v Žužemberku ustanovljen krojaško-šivilj-ski obrat, ki je obratoval v sklopu podjetja »Obrtnik« iz Ljubljane. Že po nekaj mesecih pa je to podjetje obrat v Žužemberku ukinilo, stroje, ki, jih je nabavila še bivša občina Žužemberk, pa so odpeljali v Ljubljano. Pred nekaj leti se je bivše čevljarsko podjetje »Krupon« iz Žužemberka priključilo podjetju »Bor« iz Dolenjskih Toplic. Kma- lu zatem se je ta obrat preselil na Dvor in povečal število zaposlenih od 7 na 15. Pred dvema mesecema pa so tudi ta obrat ukinili, opremo pa odpeljali v Dolenjske Toplice, kamor je šlo delat tudi nekaj čevljarjev, ostali pa so šli za kruhom drugam. Tudi kovinarji iz Novega mesta razpravljajo o ukinitvi obrata v Žužemberku, kolikor se ta ne bo priključil drugemu podjetju ali pa se osamosvojil. Tako je pri nas z obrtniško dejavnostjo, ki gre krepko navzdol, zato pre-bivavci Žužemberka razmišljajo o ustanovitvi ser- visa v okviru skupnosti. krajevne PROBLEMI V ŠOLSTVU Medtem ko imajo v Provo lah preveliko šolsko poslopje z neizkoriščenimi prostori, pa postaja žu-žemberška šola pretesna. Zato je nastal problem prešolanja otrok iz Ajdovca in Dvora. In če ne bo sredstev za ureditev novih učnih prostorov, bo ostalo šolanje na istem kot v šolskem letu 1961-62. Tudi gradnja ceste Ajdovec-Brezova reber Je v zastoju, zato ostane še problem prevoza šolskih otrok iz ajdovskega področja v Žužemberk. V KOSTANJEVICI: Hlev razstave „Svet naivnih" Vlado Lamut: POD TRSKO GORO Uspehi kmetijskih zadrug Kmetijska zadruga v Vid-mu-Krškem je v prvem tro-mesečju opravila nadaljnjo zaokrožitev 13 hektarov zemljišč, in sicer za potrebe vrtnarije v Stari vasi 5 hektarov, v 2adovinku pa 8 hektarov. Prav tako je zadruga nadaljevala z investicijsko izgradnjo vrtnarije v skupni vrednosti 13 milijonov dinarjev. V izdelavi so načrti za zasaditev sto hektarov plantažnih sadovnjakov v Vrbinl pri Vidmu. V pogodbeni proizvodnji je zadruga dosegla v tem obdobju 82,9 odst. plana. Nadalje je zadruga opravila priprave za gradnjo hleva za 130 glav govedi, tisoč kubičnih metrov silosa ter potrebnih senikov v skupni vrednosti 27 milijonov dinarjev. Dejavnost kmetijske zadruge v Kostanjevici je bila o-sredotočena na organiziranje velikega kmetijskega obrata na »Krčih«. Gre za izgradnjo dveh hlevov za 200 glav govedi, 1000 kubičnih metrov silosnega prostora in potrebnih senikov. V ta namen je že odobrenih 42 milijonov dinarjev. Zadruga je izsušila 50 hekjarov kmetijskih površin. Plan pogodbene proizvodnje Planinsko slavje na Lisci S. julija so zasavski planinci praznovali dvojni jubilej: 60-letnico Jurkove koče in 10-letnico Tončkovega doma na Lisci. Slavje je otvor il zastopnik planinskega društva za Sevnico in Krško tov. štrukelj. Zatem je iz Loke pritekla planinska štafeta, ki je prehodila vse partizanske kraje kot Celovnik, Žirovnico, Vel. Kozje in Okroglico. V sporedu je planinec Jurko, ki je bil že SEVNIŠKI VESTNIK 21-krat na Triglavu, recitiral svojo pesem, ki jo Je posvetil Jurčkovi koči. Aplavz je požela železni carska godba iz Zidanega mosta, ki je zaigrala nekaj pesmi o planinah, ter pevski oktet iz Loke, ki je zapel več lepih pesmi. Po proslavi je bilo ljudsko rajanje. S. Sk. Planinci na predavanju v Radečah 10. julija Je PD Radeče priredilo zanimivo predavanje o slovenski planinski transverzali. Predavatelj Mlinar, član PD Radeče, je pripovedoval o najvažnejših planinskih postojankah od Maribora do Ankarana. Predavanje so spremljale lepe slike. S. Sk. na poljedelskih kulturah pa jc bil t'o.stžen z 90 odst Kmetijska zadruga v Brestanici je povečala površino zemljišč za 70 hektarov, število živine pa na 70 glav. Z manjšimi preureditvami je bil preurejen hlev na Velikem kamnu za 40 govpJi. Pogodbena proizvodnja je bila dosežena z 91 odst. Zadružno kmetijsko podjetja »Matija Gubec« v Lcsrov-cu je dokončalo saditev plantaž in doseglo sedaj že 52 hektarov. V tem obdobju je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti. Tako niso bili zadovoljivo opravljeni ukrepi za zaščito sadja pred boleznimi in škodljivci v letošnji pomladi. Morda je razlog tudi v vremenu, vendar bi kmetijske organizacije z bolje urejenim škroplje- njem lahko več dosegle. ()-stali posevki, zlasti ozlmlna, kažejo dobro. Zaradi izdatnega gnojenja se obeta dobra žetev. Nadalje je ugotovljeno, da je bil plan pogodbene proizvodnje v kmetijskih organizacijah dosežen z 99,3 odst. in da je bilo prodano 50 odst. več umetnih gnojil V soboto dne 21. julija ob 18. uri zvečer bo Kostanjevica spet priča novega kulturnega dogodka. Gorjupo-va galerija bo predstavila na Lamutovem razstavišču dvanajst jugoslovanskih kiparjev naivccv in sedemnajst pripadnikov slovite hlcbinskc šole. Skupno bo torej razstavljalo devetindvajset umetnikov iz vse Jugoslavije. Umetnine, ki bodo razstavljene, so iz zbirke zagrebškega novinarja Gerharda Lediča, znanega pod imenom »lutajući reporter« Vjesnika u srijedu. Za to zbirko je izjavil prof. Krsto Hegedušič naslednje: »Kolekcijo del naivnih umetnikov Jugoslavije, ki jo je zbral Ger-hard Ledič, smatram za najboljšo in najobsežnejšo, ki jo imamo«. Poleg domačega občinstva se bo otvoritve udeležila tudi širša slovenska javnost ter vsi udeleženci II. mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici, obeta pa se tudi udeležba predstavnikov iz drugih republik. V tej zvezi je Gerhard Ledič zapisal: »Z o žirom na zgledna prizadevanja in plodno kulturno aktivnost male Kostanjevice, z zadovoljstvom razstavljam del kolekcije stvaritev naivnih umetnikov Jugoslavije. Na tej razstavi, prirejeni v čast sim- POROČEVALEC KOMUNE VTDEM-KRŠRO pozija kiparjev iz vsega sveta, razstavljajo vsi doslej poznani naivni kiparji Jugoslavije. Prav tako so tu prvič razstavljena dela vseh pripadnikov znamenite hlebinske slikarske šole. Razgovarjal sem se s prof. Ilegedušičem, ki je pozdravil zamisel za razstavo v Kostanjevici. Verjetno bo prof. Hegedušič še z nekaterimi umetniki sem prišel na to razstavo. Mislim, da bi bilo to dobro in prepričan sem, da bi s tem tudi simpatična Kostanjevica dobila nove ljubitelje in pobornike.-« Vse ljubitelje umetnosti vabimo k številni udeležbi. Na Velikem trnu so razvili gasilski prapor Pred kratkim je Gasilsko društvo v Velikem trnu pri Krškem proslavljalo. 25-letnico svojega obstoja in delovanja. Ob slavnosti, ki jo je pripravil prizadevni odbor, so razvili nov gasilski prapor. Pokrovitelj slavnosti je bil predsednik občine Videm-Krško tov. Stane Nunčič. , 5 milijonov din posojila občini Trebnje Občinski ljudski odbor Trebnje je pri Elektro Novo mesto dobil 5 milijonov din posojila. Sredstva bodo uporabili za gradnjo transformatorske postaje, katero bosta potrebovala Farmisov obrat in Kemo-oprema v Trebnjem. Omenjena sredstva bi Elektro Novo mesto sicer porabilo za preureditev električnega omrežje v okolici šentlov-renca, za gradnjo tamkajšnje transformatorske postaje in ureditev priklopa na daljnovod. Ker bosta Farmisov obrat in Kemo-oprema lahko pričela s proizvodnjo le, če bo pravočasno zgrajena transformatorska postaja zanju, je Elektro odstopilo sredstva v obliki posojila, omenjena dela v okolici šentlovrenca pa bodo opravili pozneje. Trikrat ho-ruk za MDB .Jožeta Strupi ja' Vsi so zbrani. Vlak bo vsak čas tu. Ljubljana pričakuje gorenjsko - novomeško MDB »Jožeta Strupija«. Na ljubljanski železniški postaji so predstavniki centralnega komiteja LMS in Dejavnost brez javnega priznanja Ob dnevu borca je občinski odbor Ljudske tehnike Novo mesto samostojno organiziral več predstav igranih filmov po novomeški občini. Podobne prireditve je v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo in z mladinskim klubom iz Novega mesta pripravil že prej. S filmi je obiskal tudi pljučni oddelek novomeške bolnišnice v Kandiji. Igrane filme bomo z njegovim posredovanjem videli tudi pred 22. julijem — če bo lepo vreme na prostem, če ne pa v Domu JLA. Vendar dejavnost občinskega odbora LT nd usmerjena le v predvajanje filmov, saj je mnogo bolj važna in vredna pomoč, ki jo nudijo šolam, aeroklu-bu, fotoklubu in ostalim. Pri tem so bili doseženi že precejšnji uspehi, kar je v glavnem zasluga celotnega odbora, predvsem pa komisij. Zlasti so se doslej izkazale konusi j a za industrijsko dejavnost, ki jo uspešno vodi Milan Go-renc, in šolska komisija pod vodstvom Jožeta Per-ka. Prav tako dobro dela komisija za kmetijsko strojniško dejavnost, ki bo proti koncu julija in v začetku avgusta priredila občinsko tekmovanje v spret-nostnem upravljanju s kmetijskimi stroji. Kaže torej, da je treba v dejavnosti občinskega o ":r>ra LT Novo mesto iskati uspehe in priznati, da je organizacija le izpolnila svojo nalogo. Vsekakor bi lahko dosegli več, če bi imeli svoje prostore, tako pa ima odbor pisarno v tajnikovem stanovanju. To dobro vedo tudi pristojni organi, ki pa na prošnje za dodelitev primernih prostorov občinskemu odboru LT že dalj časa odgovarjajo, da je »treba prej rešiti druge bolj nujne zadeve«. V takih razmerah bi bil uspeh že to, če bi organi-Jacija za strokovno dejavnost sploh kaj delala. Prepričali pa smo se, da LT v novomeški občini le ni samo na papirju, ampak da je naredila, kar je mogla. Uspeh je toliko večji, ker njena dejavnost še ni bila javno priznana in med ostalimi organizacijami še ni našla mesta, ki ji pripada. Morda je posledica preozkega gledanja na njeno vlogo tudi zmanjšana dotacija ObLO. Torej je to že drugi večji problem, ki tare organizacijo, čeprav na drugi strani ugotavljamo, da se tehnična vzgoja vedno bolj poudarja. Vprašamo se, ali bo spričo tega občinski odbor LT v Novem mestu kos vsem nalogam ali pa bo lepega dne prenehal delati. Ne bi bilo prav, če bi obveljal odgovor na drugo vorašanje, posebno ne zato, ker bo orihodnje leto leto tehnike, ki se bo posebej praznovalo v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Za uspeh tega obdobja bo v prvi vrsta odgovorna LT oziroma njeni odbori. I. Z. predstavniki obeh okrajnih komitejev. Čakajo. »Kako bomo pozdravili brigadirje, ki so osvojili najvišje brigadirsko priznanje — zlato plaketo? Bo formalni pozdrav dovolj?« Tako razmišlja sleherni med priča-kujočimi, medtem ko potekajo zadnje minute do prihoda vlaka, do tovariškega srečanja, do bratskega sprejema. Slednjič najavijo vlak. Zavore zacvilijo, vlak se ustavi. Vse oči so uprte proti vagonom, iz katerih izstopajo mladinci zagorelih o-brazov, polni zdravja in ponosa- 108 brigadirjev in brigadirk se hitro postroji v štiri vrste in pozdravi kot iz enega grla: »Minerski pozdrav zo komitejevce! Ho-ruk, ho-ruk, ho-ruk.. ■- Pričakujoči so nestrpni: radi bi čimprej objeli in se poljubili s svojimi prijatelji, tovariši in znanci, ki prihajajo iz tako oddaljenega kraja. Iz kraja, kjer so prekopali toliko in toliko kubikov zemlje in jo s sa-mokolnicami zvozili iz usekov na nasipe. Iz kraja, kjer so v dveh mesecih rušili brigadirske rekorde in utrjevali medsebojno tovarištvo in tovarištvo z ostalimi brigadami, ki prihajajo iz kraja, kjer so bili vsem za vzgled in so zato dobili tako visoko priznanje. — Da, nepopisno je to srečanje, srečanje, ki izvablja solze veselja na oči in bratske objeme. Fant, ki ni bil še nikoli v brigadi, pripoveduje prijatelju, kako lepo je bilo, dekle, ki se ji na prsih sveti udarniška značka, govori o prijateljstvu, ki so ga gojili do brigadirjev ostalih brigad. Vsi pa kažejo roke, ki so bile pred odhodom v brigado nežne, češ: »Tudi delali smo, kar naše žulje poglejte!« Potem se v imenu organizacije LMS brigadirjem zahvalijo za požrtvovalnost in uspehe predstavniki centralnega komiteja in o-krajnih mladinskih komitejev. Nimajo besed, s katerimi bi se zahvalili mladim in zagorelim brigadirjem za njihovo dvomesečno prizadevanje in vzdržljivost. Težko Je v takem trenut- Škoda še ni ocenjena Poplave, ki so nedavno zajele širok pas ob Krki z nekaterimi naselji, so ponekod do kraja uničile poljske posevke in travnike. Popolnoma je uničena koruza, krompir in seno v Koprivniku, Cučji mlaki, Zameškem in Kostanjevici. V Koprivniku je voda 70 do 80-odstn(no poškodovala šest gospodarstev, medtem ko je v nekaterih drugih poplavljenih krajih tudi 90-odstotna škoda. Občinska komisija bo v kratkem obšla vsa poplavljena področja in škodo ocenila na samem mestu. Take poplave Kostanjeviča-ni in prebivalci drugih vasi ob Krki ne pomnijo že dolgo. Krka Je sicer prestopila bregove tako kot zdaj že 1939. in 1948. leta, vendar še nikoli v poletnem času. Skoda je prav zaradi tega toliko večja. ku najti izbrane in ustrezne besede, ko znajo mnogo bolje povedati in oči in smehljaji. Skupina gorenjskih brigadirjev se čez nekaj minut loči. Ostanejo le še fantje in dekleta iz novomeškega okraja. Z žalostnimi obrazi zro za avtomobili, ki odpeljejo njihove tovariše proti Kranju,. Nerazumljivo, nerazumljivo, ko so vsi pričakovali, da sc bodo še enkrat skupaj povesilili! Ni več tistega vzdušja, kot je bilo prej. Brigadirji so tudi nekoliko utrujeni. Radi bi bili čimprej doma-Zbero se in sedejo na vlak, ki jih bo odpeljal proti Novemu mestu. Vendar je veselje močnejše od utrujenosti. Se dolgo obujajo spomine. Vsak trenutek, ki so g» preživeli v Srbiji, znova oživi. »Kje si zdaj Aco? Manda? Lovro? In Cigo? Lepo je bilo z vami. nepozabno .. •«■ V Novem mestu, na železniški postaji, jih pričakujejo predstavniki novomeških komitejev. Tu je tudi brigada z Otočca, ki ob prihodu vlaka glasno ponavlja pozdrav prihajajočim brigadirjem. Tu so tri dekletca, ki udarni brigadi »Jožeta Strupija« izroče šopke cvetja- Tudi v Novem mestu se ponove prizori » ljubljanske železniške postaje ... Brigadi potem zavljeta proti Novem mestu. Povorka brigadirjev z glasnim vzklikanjem in minerskimi pozdravi koraka po Glavnem trgu. Vsi, ki jo gledajo, komentirajo: »Saj to so naši, ki so osvojili zlato plaketo — najvišje priznanje!'" -iz- 99 BETI BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA POŠILJA ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ — BORBENE POZDRAVE VSEM POSAMEZNIKOM, KI SO SODELOVALI V NAŠI LJUDSKI REVOLUCIJI, KOLEKTIVOM IN ORGANIZACIJAM Volga, kl pomaga živeti. fcSrecU junija so keglja« v ob-rfu Novo mesto odigrali zad-*«e tekme v najbolj mmožic-r=|g tekmovanju kegljanja - v 2°rberdh _ ^ spomla. ""nsicega prvaka v letu 1962. šk» 06 80 tekmovale samo mo ekipe, skupaj 11, medtem JiaVi? ^ P" članicah opaziti radovanje in upadanje zani-22fi 20 t* Sport zaradi slabili r£LOJev, (kegljišča v gostilnah TiSm '"ačUmic m umivalnic). ™i Prt moških je nastopila C-S®*™ nranj kot v letu 1961. dstni naslov spomladanske- «ož532** 81 -* lctos Priborila ooufrno igro brez poraza mla- Veef^f3 ^ Železničar iz No-obtti.5^*3' w J« tudi v zadnjih ^nskih prvenstvih bila vedno 2^.najboljšimi. Neprijetno pa KKT„ Presenetila prva ekipa 3« tokr^r> veaetni Prvak, ki 1H?2(V svoji skupini ostala «onjem mestu. Ekipa Je t^^letosnje tekmovanje sila o^«. Fantje so menda 17-ga H5J f« lavorikah prejšnje-blWem 2. na "KPehu v repu-me^jte^niovanju. Prve tek-*n SLvP?11 2-n«Popoino ekipo botrih? Izgubili s slabo igro l^bne točke. Sele v zadnji tenzX,T£Je vsekakor oči-ki nt . ■ k3*10 .Pogori« ekipa, lok', trenira redno ln ki tudi talnega tekmovanja r.e vza-dovolj resno, tetot ta?tao drugo mesto so se if^ali Prizadevni keg-"W uLS?1- top»c, kar Je za Sk°da ^T^, nujše težave. Res eanl v iv.!^5*10 Pristojni or-zumevani Toplicah toliko ra-sPortnii,Ja; da bi enega redkih objektov v tem kraju usposobili ir. dali na razpolago mladini in športnikom Dol. Toplic, ne pa da na njem večkrat igrajo razne družbe za litre vina. V drugi skupini, ki bo dala v Jesenskem delu prvenstva novega člana prve skupine, Je spomladanski prvak že znana ekipa KK vseh devet, ki Je menda odločena, da se zopet povrne v družbo najboljših ekip. Drugo mesto je zasedla ekipa KK Venček iz Šentjerneja, ki je svoje rezultate proti lanskim precej popravila. Skoraj vedno podirajo preko 300 kegljev. , Rezultati letošnjega tekmovanja kažejo, da imajo ekipe v povprečju slabše rezultate v primeri z lanskim tekmovanjem. V vsem spomladanskem prvenstvu ni bilo niti enega rezultata z nad 400 podrtih kegljev. K. V. Brzopotezno prvenstvo Novega mesta Na junijskem brzopoteznem prvenstvu Novega mesta Je nastopilo poleg novomeških igrav-cev tudi nekaj mladincev, ki so prav tako igrali na okrajnem mladinskem prvenstvu. Zal pa se turnirja niso udeležili nekateri vodilni novomeški šahisti, zato je brzoturnir precej izgubil na zanimivosti. Mladinci so se na brzotumirju zelo lepo uveljavili, 6aj sta Marko Picek in Kmetec delila prvo mesto. Vrstni red je bil torej naslednji: Kmetec (Senovo) in Marko Picek 9 točk, Tlsu 7,5, Jure Picek, Matjašič in Gaj siti po 7, Kranjc, Fink ir. Mrvar 6,5 itd. Slavko Sitar Tekmovanje žena gasilk •t^nedeljo, 1. julija so se na vpi!rmw Tvu Partizan v Noskih mes*u pomerile v gasil-suj? VeSislnal1 ekipe žena ga-leJii Tekmovanja so se ude-Mr\ deseune iz tovarne pa-\Z™ Videm-Krško, iz tovarne VaI2VU Krk» N°vo mesto, Iz to-t^ne Beti Metlika, iz Smarje-B..'n iz Skopic. Sodelujoče so nta le dobršno mero ana-JJJ* in discipline. Desetina Is ^5™6 zdravil Krka je kot p^fSovaiec dosegla 736 točk in zT^u'aJt Je nato nizal zma-i«l poKt^nfSo - vedno z 2.-0! -^raSr,' k°nor.i zagovalec brez Za. ™ brez Izgubljenega ni-15«! r>f°.Va ra2j*a v nizih -S^al 0?te«,pre!pffielJlvo 0SvoJll J*1 »lirŽIr Je Posledica skrb-5? intS^;,,8*3 * treniral red-^ Uto ~ tudi po dva- V^i^? 3e P**en<*ll z -** manj zanesljivo Igro. vendar je dva srečanja — s Somrakom ln Turkom izgubil z Od. Ce bd bil prizadevnejšl na treningih, bi bil lahko njegov uspeh še večji. Tudi na tretjem mestu ne najdemo člana, čeprav je bil to članski turnir. Z enakim številom zmag kot Gunde, toda s slabfo razlikov v nizih, ga je osvojil mladinec Berger. Uhl in Turk sta tokrat nekoliko zaostala. Njuna delitev 4. do S. mesta ni uspeh, vendar pa je plasma razumljiv, saj sta manj trenirala kot ostali, ki so se pripravljali za Bled. Šesto mesto je tokrat zasedla edina tekmovavka Irena Mlkec, ki se je uspela uvrstiti med moško desetorico z osvojitvijo 3. mesta na občinskem turnirju — za Somrakom in Uhlom. Med ostalimi je z 2:0 premagala tudi Turka. Enako število zmag (4) Je Imel tudi najboljši predstavnik Krškega - Marijan Naraglav, vendar slabšo razliko v nizih. Tudi zadnji trije niso igrali slabo, čeprav zaradi pomanjkanja Izkušenosti niso zabeležili več kot eno ali dve zmagi. Vsekakor pa imajo vse pogoj«, da se tudi v prihodnje uvrstijo med deset najboljših igravcev namiznega tenisa v okraju. Vrstni red okrajnega turnirja DESETORICE: 1. Marijan SOMRAK (Nm) U točk (18:»), *. Rok GUNDE (Nm) U točk (14:5), J. Miro BERGER (Nm) 14 točk (11:6), 4. Pavel UHL (Nm) 10 točk (13:9), 5. Jože TURK (Nm) 10 točk (11:10), t. Irena mikec (Nm) 8 točk (9: 10), 7. Marijan NARAGLAV (Krško) 8 točk (8:12), 8. Marko Picek (Nm) 4 točke (4:16); sledita še BartelJ (Nm) in Cesar (Krško) z eno zmago. fm Somrak in Gunde pri mladincih ter Mikčeva pri mladinkah. Jugoslovansko zastopstvo se Je na Bledu dobro odrezalo, saj Je mladindta reprezentanca zmagala v ekipnem tekmovanju, zlato medaljo pa sta'prejela tudi Vecko in Korpa za prvo mesto pri mladinskih dvojicah. Dosegli so tudi nekaj tretjih mest (Zrimčeva, Korpa, mešani par Vecko-Krajger), tako da se navzlic spodrsljajem v tekmovanju mladincev — posamezno nad Izkupičkom ne moremo pritoževati. Tudi zastopniki novomeškega okraja, ki so bili določeni na okrajnem izbirnem turnirju, se niso slabo odrezali, čeprav se niso uspeli prerinili med najboljše. Največji uspeh Je vsekakor dosegla Mikčeva, ki Je v tekmovanju mešanih dvojic skupaj z Jeseničanom Kavčičem osvojila t. mesto. Nekaj podrobnosti: skupno Je nastopilo 46 mešanih dvojic iz 15 držav Evrope. V i. kolu sta premagala avstrijski par Klocker-ThallngeT z 2:0, nato pa Jugoslovanski par KokalJ-Sazor.ov z 2:1. V tretjem kolu (osmina finala) sta se pomerila z najboljšim zapadnonemškim parom Scholz-Lieck, ki Je pred tem izločil favorizirani jugoslovanski par Frellh-Stojšlč z 2:1, Tudi tu sta Kavčič ln Mikčeva dobro zaigrala, posebno v drugem ln tretjem nizu In na splošno presenečenje zmagala z 2:1 (13:21, 21:18, 23:21). S tem sta se uvrstila med osem naj- boljših mešanih dvojic Evrope. V četrtflnalu Jima Je žreb določil romunsko dvojico Glur-gluca-CreJec, ki je bil zanju premočan in sta izgubila i 0:2. Omenimo, da Je Giurgiuca o-svojii naslov evropskega prvaka med mladinci(!), 6 partnerico pa sta bila druga. Zato je šesto mesto prav lep uspeh. Tudi pionirja Somrak in Gunde sta dobro Igrala, čeprav se nista uspela uvrstiti med boljše. Konkurenca je bila izredno močna, imela pa sta tudi nesrečen žreb, saj sta že v prvih kodih morala igrati z zelo močnimi nasprotniki. Somrak je bil po pričakovanju boljši od Gun-deta, ki je igral s precejšnjo mero treme. Somrak je v prvem kolu z odlično ofenzivno igro piema-gal francoskega mladinskega prvaka Germaina Hermana z 2:1. Ostri napadi, kombinirani z nevarnimi top-Spini, ki so bili za Francoza največji problem« so mu prinesli zaslužen uspeh. Nato se je srečal z drugim najboljšim madžarskim mladincem Ljpovitsem ln izgubil z 0:2. Madžar se je znal prilagoditi So> mrakovi igri ln ga je zasluženo premagal. Gunde je imel lepo priložnost, da premaga dtuge-ga najboljšega poljskega predstavnika Grzanko, toda prilož-sti ni znal izkoristiti. K prvemu porazu je največ prispevalo pomanjkanje tekmovalne rutine ln trema. Tudi Mikčeva med posameznicami ni uspela. Ze v pr. vem kolu je bila zanjo Nemka Jansenova premočna. Z zanesljivo obrambo je umirila njene napade. Ce upoštevamo mladost in neizkušenost predstavnikov našega okraja, smo z njihovimi u-spehi lahko zadovoljni. Več tu-. tU nismo mogli pričakovati. fm Nogomet v Sevnici Nogometaši Olimpije se pripravljajo v Novem mestu Kot lani so tudi letos nogometaši ljubljanske Olimpije izbrali Novo mesto za zadnje priprave pred tekmovanjem v II. zvezni ligi. Lani šo bili z bivanjem v Novem mestu zadovoljni, zato so se letos znova vrnili k nam. Igralci drugega slovenskega predstavnika v zvezni ligi trenirajo vsak dan na stadionu Bratstva in enotnosti, stanujejo pa v domu Partizana in v gostišču na Loki V razgovoru s sekretarjem nogometnega kluba Olimpije tov. Rugljem smo zvedeli,, da igrali tudi nekaj trening tekem igrali tudi nekaj treneg tekem z domačimi ekipami, poleg tega pa tudi s kako boljšo ekipo (nasprotnika si Se niso izbrali), ki bo NovomeSčane gotovo zanimala. Mogoče bo naspiolnik ekipa Karlovca, ki je prav tako član n. zvezne lige. Novomeške Ljubitelje nogometa že sedaj opozarjamo na tekme, ki ;>h bo igralo moštvo Olimpije v Novem mestu. Gotovo ne bodo razočarani, saj v ekipi novega zveznega Ugaša igra več zelo dobrih nogometašev, med njimi tudi državni mladinski repre-zentant Corn; njega se Novomesčani spominjajo še s tekem mladinske reprezentance Slovenije, ki se Je lani pripravljala v Novem mestu. fm Sevniški nogomet se prebuja Iz triletnega spanja. Za »spanje- so bili krivi utemeljeni in neutemeljeni razlogi, ki pa Jih ne bom navajal. Glavni krivci so bili pač nogometaši sami, ker niso nastopali enotno za nujne potrebe društva. Bili so neresni, skratka zelo nedisciplinirani. Letos spomladi so začeli sevniški nogometaši društva TV Partizan z rednimi treningi. U-speh resnosti in discipline ter tesne povezave z vodstvom Partizana se je že pokazal: v nedeljo, 8. Julija, so z visokim rezultatom premagali na domačem igrišču nogometno društvo »Celuloze« is. Krškega. Rezultat je bil 6:3 za Sevnico. Gole za domače so dali Zupevc (3), Prosenlk (1), Grubešlč (l) ln Mejak (1). Pri domačih sta bila najboljša igravca Zupevc In Prosenlk, pri gostih pa cenier-half in leva zveza. Prvi Je v startu na žogo bil laže poškodovan, kar se je gostom precej poznalo v njihovi nadaljnji Novomeški veslači na prvenstvu LRS Preteklo nedeljo so novomeški veslači veslali na Mariborskem jezeru, kjer so priredili letošnje prvenstvo Slovenije za člane ln mladince. Skupno je nastopilo 80 veslačev, od tega samo ena mladinka! Veslaški klub Partizan so v Mariboru zastopali DoUnšek, Slapr.ičar in mladinski double-scull. Dolin-sek Je bil najuspešnejši saj Je v tekmovanju članskih skiffov v zelo močni konkurenci osvojil J. mesto za Petermanom (Bled) in znanim r eprezen ta ritom Lovcem. Za njim se je u-VTSti Vrhovec' (Savica). Med mladinskimi skiffl je odi Slapnlčar prav tako tretji za Urhom (Bled) In Urbančlčem (Branik), doUble-seull novomeškega Partizana pa Je bil četrti za Branik ovim, blejskim ta Argovlm čolnom. igri. Tekmo Je z manjšimi na-poičami sodil Košar Viki. Janko Blas Avto-moto hitrostne dirke v Trebnjem Avto-moto društvo Trebnje Je v nedeljo, 8. julija, ob 14. url priredilo hitrostne dirke na krožni progi: Trebnje - Račje selo - Velika toka - Trebnje. Sodelovali so mopedi, motorna kolesa do 125 cem, od lis đo 25« ceni, nad 250 cem ter avtomobili do 750 cem In nad 750 cem. Proga, ki je Mla zelo zahtevna. Je bila dolga 8800 m. V vseh kategorijah je sodelovalo 19 voznikov, dirke pa je s zanimanjem spremljalo okoli tisoč ljudi. Najboljši čas so dosegli: mopedi: Jože Dim, motorji do 125 cem Stane Gregorčič, do 250 cem: Alojz Gričar, nad 250 cem Ciril Kodrič, avtomobili do 750 cem: Karel Rc-bemik ln nad 750 cem Franjo Bule. Najboljši čaa dneva Je med motoristi dosegel Kodrič i povprečno hitrostjo 71,2 kmh, Franjo Bule pa 70,7 kmh. Vsa prva in druga mesta so bila nagrajena x denarnimi nagradami, za najboljši čas dneva pa }a bil podeljen pokal. Prireditve se je udeležil zastopnik AMZ Slovenije tov. Franci Novak. Organizacija Je bila odlična, saj so bili razultati objavljeni že poldrugo minuto po prihodih na cilj. Prva tri mesta so bila nagrajena tudi > venci. Po tekmah Je bila prijetna družabna prireditev v gozdu na Cvlbljah. V TEM TEDNU VAS ZANIMA iTeden^vV>o\edu7l Četrtek,, 19. julija: Vtacenc Petek, 20. julija: Marjeta Sobota, 21. julija: Zorita Nedelja, 22. julija: Dan vstaje Ponedeljek, 23. julija: Branislav Torek, 24. julija: Kristina Sreda, 25. julija: Jakob ENOSTA.NO VANJSKO HISO z vrtom v bližini Novega mesta prodam za kjerkoli na Dolenjskem. Naslov v upraivl lista (012-62). HI S O in i ha zemlje prodam, smer Planina pri Sevnici. -Jerčta, Orešje 22, p. Sevnica. NOV MAGNETOFON .-Grundig TK 19« prodam. Naslov v u-pravi lista (924-62). POŠTENO DEKLE sprejmem 1. avgusta za gospodinjsko pomočnico. Pogoji zelo ugodni. Lipužič, Ljubljana, Voš-rjakova 8. POŠTENO in CISTO DEKLE ali mlajšo upokojenko, vsaj delno vajeno kube tečem. Opis dosedanje službe, in starost pošljite na naslov:. Slavko Avsenik, Ljubljana, StaniČeva Požar Komaj so se gasilci vrnili v orodjarno, jih je že alarmna sirena klicala na požarlšče v •Bttrčno vas. Tam je strela vnela gospodarsko poslopje Antona iPečaverja. Ogenj je uničil ka-S6o, skedenj, hlev in precej žita. Škode je za več sto tisočakov. Močan veter je grozil. Ca raznese ogenj na okoliška "gospodarska poslopja, vendar so to preprečili gasilci iz Stranske vasi in iz Novega mesta, ki so požar omejili. ul. 33b. PJača dobra. Nastop 15. septembra ali i. oktobra. FANT, ŠTAB 25 LET, z lastno hišo, želi poročiU izobraženo dekle, staro 1« do 24 let. Ponudbe na upravo lista pod »750-62-* HITRO IN POCENI kemično očisti oblačila, opere perilo PRALNICA IN KEMIČNA ČISTILNICA NOVO MESTO. ENOJNA VHODNA VRATA, dobro ohranjena, kupim. Naslov v upravi lista. ja ameriški film »Povabilo na ples«. Semič: 22. julija ameriški film »Velikan«, I. del. Sevnica: 21. ln 22. julija ameriški film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, 25. Julija francoski nim »Vsi me lahko ubijejo«. Trebnje na Dol.: 21. in 22. julija ameriški film »Mladi levi«, 25. julija ameriški barvni film »Hollywood ali propast«, PREKLICI Črnomelj: 20. in 22. Julija ameriški film »Železna zvezda«, 24. in 25. julija italijanski film »Goljufi«. Dolenjske Toplice: 21. in 22. julija ameriški film »Anastazija«. Kostanjevica na Krki: 22. julija ameriški barvni film »Trapez«. 23. julija italijanski film »Prekleta prevara«. Metlika: 21. in 22. julija ameriški film »Dolgo, toplo poletje«, 25. julija Jugoslovanski film »Akcija«. Novo mesto - »Krka«: od 20. do 23. Julija frar.coski film »Tamango«, od 24. do 26. juli- Prekllcujem izgubljeno zdravstveno izkaznico številka 579577 ■Franc Bizjak, Kalce-Naklo 23, p. Podbočje. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico številka 015127 Dragan Abdič, Ldškovac — Peči-grad. Preklicujem izgubljeno zdravstveno lzkazr.ico številka 311854 Janez Obštetar, Brezovica 15, p. Smarjeta. Podpisana Marija Kic iz Pod-gore 1, p. Novo mesto, preklicujem, kar sem govorila o Jožefi Kozlevčar in Viktorju Ko-čjažu, oba iz Podgore 1, p. Novo mesto, za neresnično. Podjetje za zastopanje inozemskih tvrdk »HERMES« LJubljana, Titova 25 POB 215 Telefon: 32-691-4 , 32-954. Telegram: Hermes, Ljuibljana. Predstavništva: Zagreb, Beograd, Split, Skopje. Nudimo: stroje za obdelavo metalov in lesa, precizna merilna orodja ln instrumente, razne pisarniške stroje, druge strojne naprave, brusne materiale, kemikalije, fotoaparate in pribor, plexiglas steklo ta plexigum •jmetno maso za brizganje MATIČNI URAD IZ ČRNOMLJA SPOROČA Junija sta bila rojena dve dečka. Poročili so se: Alojz Bobič, delavec, in Marija Marolt, delavka, oba iz Jesenic. Ivan Nude, kurjač, in Milena Butala, šivilja, oba iz Črnomlja. Umrla je Marija Medoš, gospodinja iz Doblič, 75 let. MATIČNI URAD IZ KOSTNJEVICE SPOROČA Junija je bil rojen en deček. Poročila sta se: Jože Skrjanc, stroj no-ključavr.icarski mojster, in Ana Lipuš, uslužbenka, oba iz Kostanjevice. Umrla sta: Janez Cvelbar, krnet iz Vrbine, 54 let; Ana Poni kvar iz Sajevc, 14 let. MATIČNI URAD IZ SEMICA SPOROČA Junija sta bili rojeni dve deklici. Poročila sta se: Anton Ivec, kmet iz Sodjega vrha, Ir. Pavla Kambič, delavka iz Gradnika. Umrli so: Ana Tome, posest-nica lz Krupe, 73 let; Janez Stu-kelj, kmet iz Kota pri Semiču, 36 let; Janez Malnarič, kmet iz Mladice, 67 let; Jožefa StukclJ, gospodinja iz Vavpče vasi, 59 let; Marija Golobic, poljska delavka lz Strekljevca, 63 let; Ma- KMETIJSKA ZADRUGA KOSTANJEVICA NA KRKI razpisuje delovni mesti: finančnega knjigovodia(-kinje) materialnega knjigovodja(-kinje) Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena. Ponudbe pošljite na upravo KZ. SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.06, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 16.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do I, 00 PETEK, 20. JULIJA: 8.40 Mali koncert lahke glasbe. 8.56 Pionirski tednik. 9.45 Trio Bar-dorfer s sekstetom bratov Ple-Sko. 10.1S Od tod in ondod. II. 00 Stare slovenske skladbe. 11.50 Zabavni zvoki. 12.05 Igra kmečka godba. 12.15 Kmetijski nasveti: Inž. Jelka Hočevar: Kako se je izkazal desagardhe-blclt za vrtnarske kulture. 14.35 V domačem tonu. 17.03 Solist tega tedna: Violinist Igor Ozim. 11.40 Dvajset plesnih minut. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.15 Oddaje o morju m pomorščakih. SOBOTA, 21. JULIJA: 8.0S Po-gtarček v mladinski glasbeni priredbi. 8.33 Na Balkanu: s Skladateljem Tajčevičem in- Ml-leticeni. 9.40 Poje zbor Glasbene matice pod vodstvom Borivoja Savickega. 11.00 Mario Lanza na opernem in revij skem odru. 11.30 Zabavna glasbe za vedro razpoloženje. 12.06 Partizanske koračnice igra pihalni orkester JLA. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. G vido Fajdiga: Zvrsti krmnega ohrovla. 14.33 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. IS .25 Domače polke ln valčki. 18.40 Moški zbori Jakova Go- tovca, 18.10 Benjamin Ipavec-Bogo Lesko vic: Serenada za godalni orkester. M.SO Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV LJubljana. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Na predvečer vstaje slovenskega ljudstva (glasbeno literarna oddaja). 20.40 Slovenska zabavna glasba, 22.15 Oddaja za naše Izseljence. 23.05 Za ples in prijetno razpoloženje. NEDELJA, 22. JULIJA: 6.00 do 8.00 Nismo se uklonili (partizanske pesmi ta koračnice). 8.00 Mladinska radijska igra — Franjo Kumer: Grenka čokolada. 8.40 Partizanski skladatelji -rniadim poslušalcem. 9.45 Iz junaških dni, Karal Pahor: Slovenska suita (Marijan Korošec — klavir),. Bojan Adamič: Noč na Travni sort (Karlo Kupei — violina, Marijan Lipovšefc — klavir). M.00 Se pomnite tovariši ... Jože Petemel: Trikrat v enem dnevu. 10.30 Pot v zmago. 12.05 Nadi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.15 Borci čestitajo. 16.30 Pesem matere treh partizanov in- drugi samospevi. 16.00 Humoreska tega tedna — Anton Seliškaa-. Mule. 16.20 Lepe melodije. 17.16 Radijska igra — Matej Bor: Raztrgane! 18.23 Športno popoldne. 20.00 Jugoslovanski pevci in orkestri. 20.49 Bi a* Arnić: V. Simfonija - »Vojna ln mir«, po- rija Miklavčič, užitkarica lz Malin, 78 let. MATIČNI URAD IZ SENTBUPERTA SPOROČA Junija ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročila sta se: Anton Baje, posestnik iz Zatoukovja, ln Marija Jevfevar, poljedelka lz Za-loke. Umrla sta: Jože Lukek, otrok lz Trstenika, 9 let, ln Branko Lukek, otrok iz Trstenika, 6 let. MATIČNI URAD IZ VIDEM-KRSKEGA SPOROČA Junija sta bila rojena ena deklica in en deček. Poročili so se: Jožef Strmšck, šofer, ln Terezija Vodlšek, trg. pomočnica, oba iz Vidma-Kr-škega; Tomo Djurašič, ofldr JLA, in Zejneva Dlzdarevlč, uslužbenka, oba iz Vldma-Krškega; Adolf-Vanja de Costa, profesor lz Brežic, in Ivana Kranjc, učiteljica iz Krške vasi. Umrli so: Jožefa Dolanc, gospodinja lz Vldma-Krškega, 86 let; Terezija Koritnlk. poljedelka lz Vldma-Krškega, 85 let; Alojzij Kurent, duhovnik iz Vldma-Krškega, 81 let; Ferdinand Si?ko, sedlar ln tapetnik iz Vldma-Krškega, 62 let; Marija Turk, posestr.ica lz Zdol, 7« let. MATIČNI URAD IZ NOVEGA MESTA SPOROČA V času od 9. do 16. Julija Je bilo rojenih 13 dečkov in 15 deklic. Poročili so se: Janez Vesel, kmet, in Marija Susteršlč, delavka, oba iz Malega Podljub-na; Alojz Kenda, uslužbenec iz Otočca, ln Ana-Valerij a Gut-man, uslužbenka iz Dol. Toplic; Alojz Ribič, upokojenec, m Alojzija Borftr.ar, kmetovalka, oba iz Dol. Karteljevega; Tomi-slav-Jože Nadu, vodovodni Instalater, ln Nada Nahugal, natakarica, oba iz Bršlina; Jože Kic, avtoelektričar iz Potočne vasi, in Ivana Barantin, delavki iz Smihela. Umrli so: Elizabeta Žafran, užitkarica iz Vavte vasi, 68 let; Lovrenc Zupan, tekstilni tehnik iz Kočevja, 33 let; Alojz Maru-šič, otrok iz Brezovega pri Sevnici, 3 leta. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ljubica Ljubemko iz Kanižarice — dečka, Anica Kolen c iz Rese pri Krškem — deklico, Danica Go-renc iz Groblja — deklico, Alojzija Brajdič iz Gotne vast-Je-dinščice — deklico, Martina Skedelj iz Brusnic — deklico, Marija Koprlvnik iz Potočne vasi — dečka, Marija Jerman iz Črnomlja - dečka, Ana Gre-gorlč iz Sel - deklico. Stanislava Simon lz Travnika — dečka, Marija Skedelj iz Dol. Straže — deklico, Marija Težak lz Slamne vasi — deklico. Vera Legan iz Ljubljane - deklico, Marjana Žalec iz Dameij - deklico, Ana Kavčič lz Kronovega — dečka, Danijela Rebolj iz Tržiča — deklico, Marija Grubar iz Vratnega — dečka. Angela Brajdič iz Željn — deklico, Jožefa Brzin iz Ravnika — dečka, Jožefa Dragovan lz Drašičev pri Metliki - dečka, Pavla Ko-relc lz Goljeka — dečka, Emilija Strajnar iz Dečje vasi - dečka, Viktorija Božič iz Šmarja pri Šentjerneju — deklico, Jožica Adlešlč lz Črnomlja — deklico. IZ BREZlSKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Neža Kro-šelj s Sel — dečka, Anica Zni-darič iz Hrastine — dečka, Ro-zalija Gerjevič iz Mihalovca — dečka, Frančiška Vegelj iz Obrežja — deklico, Antonija Zaje iz Vel. Obreza - dečka, Nada Kranjc iz Krtke vasi — deklico, Josipa Žalec lz Laduča — deklico, Marija Novak iz Vid-ma-Krškega - dečka, Ida Res-nik iz Brežic — dečka. Sirotka Marija iz Globočic - dečka, Ne-žika Avštč iz Volčja - dečka, Martina Ivnik iz Broda — dečka, Ida Strgar iz Volčja - dečka, Marija Sintič iz Oštrca -deklico. ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ — ČESTITA »KOVINA R« SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE ČRNOMELJ in se priporoča. — Proizvajamo razne konstrukcije in sprejemamo vse usluge iz kovinske stroke Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči vjiovo-meški bolnišnici: Leopold Znl-daršič, tesar lz Leskov ca, se Je 9 kolesom zaletel ln si poškodoval glavo. Ivana Sribarja, cestarja iz Ardrovega pri Krškem, so opikali sršeni. Alojzij Cvirn, tov. upok. iz Dol. Leskov ca, je padel in si zlomil levo nogo. Jože AJdič, kovač iz Stefar.a, se je zaletel s kolesom in si poškodoval glavo. Ana Jošt, družinska upokojenka iz Krškega je padla po stopnicah to si poškodovala desno roko. Leopolda Mikllča, uslužbenca iz Šentjerneja, je nekdo napadel in ga udaril po glavi. Francka Kraševec, užitkarica iz Velikih Brusnic, Je padla s čeznje to si poškodovala hrbtenico. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteku teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franca Koppa, sina delavke iz Trnja, je povozil avto ter mu poškodoval desno koleno. Stanko Pevec, delavec iz Vidma-Krškega, je padel z motorjem to si poškodoval glavo. Alojzu Račlču, tesarju iz Viher, Je nekdo v pretepu prizadejal poškodbe po glavi. Branko Urek, mizar iz Kapel, Je padel z motorjem ln si zlomil desno nogo. Terezija Roje, gospodinja lz Zagreba, je padla z drevesa to si zlomila desno nogo. Alojz Zokalj, kmetovalec lz Krške vasi, je padel s kolesa ln dobil poškodbe na glavi. Henrika Gunde, delavca iz Dobrave, so oplkale čebele po vratu to obeh rokah. Ivan Korene, električar lz Libne, je padel z električnega droga to dobil notranje poškodbe. Janez Kučlč, delavec iz Slinovc, Je OBJAVE — RAZPISI TURISTIČNEGA DRUŠTVA DOLENJSKE TOPLICE Turistično društvo v Dolenjskih Toplicah razpisuje mesto stalnega tajnika, ki bo vodja turistične pisarne. Pogoji: srednja Izobrazba to znanje vsaj enega tujega jezika. Plača po dogovoru. Vlogo z življenjepisom pošljite društvu do L avgusta 1962. objava kmetijske zadruge brezice Kmetijska zadruga Brežice proda na dražbi posestvo v Sela h pri Dobo vi: — satnovanjska hiša, — gospodarsko poslopje (primerno za stanovanje), — zemljiške parcele. Prodano bo vse posestvo ali posamezni objekti ln parcele. Prodaja bo v kolikor bodo kupci za vsa osnovna sredstva. Pogoji prodaje so r.a razpolago pri upravi zadruge. InteresenU naj vložijo ponudbe na KZ Brežice do 31. avgusta 1962, nakar bodo obveščeni o dnevu licitacije. mr.oženl zbor in orkester RTV LJubljana, dirigent Rado Simonin. 22.15 Posnetki koncertov m. jugoslovanskega festivala Jazz na Bledu. 23.05 Zaplešimo v praznično noč. ponedeljek, 23. julija: 8.03 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice (igra pihalni orkester JLA). 8.53 Za mlade radovedneže. 9.23 Orgle in orglice. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. V tikati in Sišakovlč: Zaščita naših vinogradov. 14.05 Glasbeni om-nlbus. 14.33 Pesmi to plesi Jugoslovanskih narodov. 19.00 Iz doline v planine. 20.45 Kulturna kronika. 22.15 Predstavljamo vam tri pevke Jazza: Chris Con-nor, Julie London ln Carmen McRae. torek, 24. julija! 8.05 S pesmijo v novi dan. 8.25 Zabavni kaleidoskop. 9.46 Trio Avgusta Stanka. 11.48 Do dvanajstih majhni zabavni ansambli. 12.03 near.a Bratuževa zapoje nekaj slovenskih narodnih. 12.15 Kmetijski nasveti - inž. Albin Stri-tar-tož. Lado Lincner: Zasnova krmnega kolobarjenja z ozimnimi posevki. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.30 Iz veselih slovanskih oper. 14.35 NaJ-i poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 19.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 18.10 Dvajset minut pb glasbenem avtomatu. 16.30 Narodne pesmi izpod zelenega Pohorja. 16.43 S knjižnega trga. 19.05 Glasbene razglednice. 20.30 Radijska igra. sreda, zs. julija: t.03 Pisana orkestralna galerija. 8.9S Pisan svet pravljic in zgodb. 11.16 Človek to zdravje. 11.25 Tisoč taktov za dober tek. 12.15 Kmetijski nasveti - dr. Nežka Snoj: Kako pripravljamo čebelje družine za pašo. 12.25 Melodije ob 12.25. 14.05 Glasbeni omilite. 15.20 Poje komorni zbor RTV Ljubljana. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Tri kola Djordja Karakljajlca. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Sola za žene. 23.13 Parada pevcev ta popevk. ČETRTEK, 26. JULIJA: 8.05 Heribert Svetel: Sonata za violino in klavir. 8.33 Zavrtimo glasbeno ruleto. 9.25 Iz oper hrvaških avtorjev. 11.25 Romana Lindlč to Sneška Sterber.c pojeta narodne ob spremljavi ansambla Jožeta Kelbla. 11.33 S popevkami po svetu. 12.05 Instrumentalni kvintet JLA; Domače vrže Antona BuhmJka. 12.15 Kmetijski nasveti - Vilko Rudolf: Prodaja štajerskega vina na dornacem tržišču. 14.03 Glasbeni omnitous. 14.33 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo. 19.29 Uverture to arije iz Mozartovih oper. 17.03 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 10 minut turizma in melodij. 19.06 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi to napevov. 20.43 Nekaj lahke glasbe. 21.00 Večer umetniške besede — Janez Cesar. 22.15 Naš skupni studio (prenos lz Zagreba). 23.03 Skladatelj Danilo S vara: Koncertna kantatna suita za vloltoo ta klavir. 23.46 Melodije za lahko noč. OBJAVA NATEČAJA Zavod za stanovanjsko izgradnjo pri ObLO Novo mesto kot zastopnik investitorja gimnazije v Novem mestu razpisuje NATEČAJ za oddajo del za nadzidavo telovadnice pri gimnaziji v Novem mestu po že pripravljenem projektu v vrednosti 15,098.449 dinarjev. Začetek gradnje takoj, dovr-šitev pa do 15. decembra 1962. Popis del to glavni projekt sta na razpolago pri podpisanem zavodu dnevno od 8. do 12. ure. Ponudbe Je predložiti najkasneje do 29. julija 1062 do 10. ure v zaprti kuverti. Komisijsko odpiranje ponudb bo istega dne ob 10. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko Izgradnjo Novo mesto. Prešernov trg S. PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV Kmetijsko gozdarsko predelovalni kombinat Novo mesto proda naslednja osnovna sredstva: vozove, sani, več posnemal-n&ov, brzoparitoike, vprežne priključke, kosilnice, pluge, brane, škropilnice to ostalo. Do 28. julija 1962 Imajo prednost pri nakupu gospodarske organizacije, po tem datumu pa Imajo možnost nakupa tudi privatniki. Ogled strojev Je možen po kmetijskih obratih Crmošnjice, Poljane, Trška gora. Graben ln Šentjernej. Informacije lahko dobite tudi na upravi podjetja, Gubčeva 15 padel po stopnicah to si poškodoval levo nogo v kolku. Antona Stefančiča, kmetovalca iz G. Pohance, je nekdo napadel to mu prizadejal poškodb« po desni strani glave ta prsih. Emil Turk, sta delavca iz Starega grada, se je posekal s sekiro po levi nogi. NESREČE KRMILO ODPOVEDALO 6. julija se je pri PrlHpah prevrnil tovornjak, ki ga J« vozil Ivan Kučko lz Zečreta. Vozilu se Je pokvarilo krmilo ta ko ga je hotel Kučko usta-vlU z naglim zaviranjem, s* Je prevrnil. Škode Je 50 tisočakov. PO NESREČI JE POBEGNIL 7. julija se je na Belem bregu pri Drnovem prevrnil tovornjak, ki ga je vozil Aleksander Miščak iz Titovih Užic. Ko je Miščak pripeljal iz Krškega dO avtomobilske ceste, se mu je « precejšnjo hitrostjo bližal neznan tovornjak, ki Je bil naložen s peskom. Miščak se mu je umaknil, vendar tako nesrečno, da se Je prevrnil v jarek. Neznani šofer, ki je vozil nepravilno, je po nesreči pobegnil. Mi#čak se je laže poškodoval, škodo na njegovem tovornjaku pa so ocenili na pol milijona dinarjev. MOTORISTOV A SMRT OB OGRAJI 7. Julija se je v Dolenjskih Toplicah zgodila težka prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Jože Strniša i* Dolenjskih Toplic, njegov sin pa je bil huje poškodovan. Oba sta se vračala iz Podburna. DO nesreče je prišlo zato, ker je voznik s precejšnjo hitrostjo vozil na ovinku to se zaletel v ograjo. NA VOŽNJI BREZ IZPITA 1. julija se Je proti Metliki peljal z osebnim avtomobilom Ernest Bezenšek. Nasproti je pripeljal motorist Jože Nema* nlč iz Suhorja, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, ta se zaletel v avtomobil. Škodo n» vozilih so ocenili na 65 tisočakov, medtem ko se je motorist laže poškodoval. Z MOPEDOM V ZAPORNICE 8. Julija se je v Bršlinu pri zapornicah dogodila lažja prometna nesreča. Mopedlst Jože Florjančič iz Cegelnice se ie zaradi neprevidnosti zaletel v spuščene zapornice ta se laže poškodoval. Na vozilu je za 1» tisoč dinarjev škode. PLES VINJENIH MOPEDISTOV 9. Julija se Je pri železniški postaji v Birčni vasi pripetila prometna nesreča, v kateri 8t» se zaletela vinjena mopedista. Vinko Pire lz Velikega Podljub-na se je pripeljal z Ruperč vrha, Alojz Gazvoda lz Vel. OreJv ka pa mu je pripeljal nasproti. Voznika sta se laže poškodovala, medtem ko je škoda na mopedih ocenjena na 8 tisočakov. DOLENJSKI UST v vsako hišo Bele krajine, Spod* Posavja in Dolenjske! DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje ln Vldem-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu — IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnlk. inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Slmič, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovlč to Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ta odgovorni urednik), Miloš Jakopec Drago Kastellc to Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 430 dinarjev; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 dinarjev — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA HM UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg I (vhod lz Dllančeve ulice) — PoStnl predal 33 - TELEFON Stev. 127 — Rokopisov ta fotografi* ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »DELO* v Ljubljani. J