PoStnlna paviallrana, Leto !., štev. 49 V LJubljani, nedelja dne 17. oktobra (920. Posamezna štev. 1 Ko bhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno.......tS a ra zased, ozemlje 300 , ta inozemstvo . . 4ft> Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mzdi oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: MikloSičeva cesta it Telefon it ti. Upravnfštvoe Sodna afica it & Telefon Stal KiiStiB kf* poŠt. Cok.tvidC' itev. U4U2. Ljubljana, 15. oktobra. Napisali smo včeraj bridko besedo o politični nezrelosti Slovencev. Kdor je premotril dogodke zadnjih dni in premeril skok od skrajnega nedeljskega optimizma do globočine torkove depresije nam je dal prav. K sreči pa nam Slovencem ne manjka sposobnosti, da spoznane pogreške popravimo. To nam bo pomoglo preko težavnih let naše državne neizkušenosti. Streznjenje že prihaja. Srce je ostalo vroče toda glava postaja hladna. Trdno pa upamo, da bo na odločilnih mestih, v katerih roke ie sedaj zopet položena cela zadeva, in ki jih zadene tudi polna odgovornost za nadaljnje korake dovolj dovolj razumevanja za pomen koroškega vprašanja. Instinktivno čuti ves narod, da je to vprašanje eno tistih, ki segajo na samo srce Jugoslavije. Na tehtnici je zaupanje v državo in ideja narodnega edinstva je v preizkušnji. O tem se ne sme nikdo varati. Globoko razočaranje poslednjih dni nad tem, kar je država storila odnosno bi po mnenju javnosti morala storiti in nad tem, kar ni storila, grozi pognati korenine. Odgovorni voditelji naše velike narodne politike morajo nezaupanje izruvatj iz ljudskih src za vsako ceno in nobeno sredstvo ne sme in ne more biti predrago in pretežavno, da se narod uveri, o pripravljenosti njegove države izčrpati vse možnosti, da se popravi nedeljska nesreča. J^i dvoma, da je Jugoslavija brez Slovencev nemogoča. Oni so od usode poklicani, da s predanostjo napram državi vrši jo historično nalogo izravnave med plemeni. Dokler slovenski del naroda trdno zaupa Jugoslaviji, tako dolgo ne bo povzročile frankovstvo nič in tako dolgo bo Hadie zaman iskal zveze s tujci in postavljal programe plemenskih držav. Le popolna nezrelost odgovornih voditeljev države bi mogla prezreti ta fakt. Omalovaževati koroško vprašanje more le človek, ki o-malovažuje jugoslovansko vkrašanje. Zato se z Vesničevo izjavo mi ne moremo zadovoljiti. Rana je pregloboka in gladka beseda ne pomaga. Treba je dejanja. Koroška stvar se mora iz Clovca premestiti v Pariz. Beseda in črka mirovne pogodbe more plašiti le malodušne. Mi se nahajamo v tako težkem položaju, da nas more spasiti le nezlomljiva odločnost. To zahtevamo od odgovornih državnikov. Sedaj pričenjajo pogajanja z Italijo. Gorje nam, ako bi se spuščali razpravo konsekvenc, ki jih hoče italijanska politika potegniti iz nedeljskih dogodkov. Uverjeni smo, da je v tem oziru vsaka bojazen neupravičena, dolžni pa smo si predočiti, da je že sama misel na take razprave opasna za celokupen naš narod. Poročajo nam, da bo parlament v sredo razpravljal o koroškem plebiscitu. Naj dvignejo predstavniki naroda svoj glas. Apel na zrelost naših državnikov je apel na moč nacijonalne ideje. Ta apel ne more in ne sme ostati brezuspešen. Veleposlaniška konferenca o koroškem vprašanju. Pariz, 16. oktobra. (Izvirno). Pariškega zastopnika Jugoslavije je danes povabil k sebi predsednik veleposlanike konferenci fules Cambon ter ga prosil za pojasnila o postopa-nju Jugoslovanov glede cone A in njene vojaške zasedbe. V" Parizu pravijo, da soglasno obžaluj i jc jugoslovanski sunek, čeprav se jugoslovanski ima Jugoslavija opraviti v tej stvari 1: s plebiscitno komisijo in pariško konferenco. išenster reklamira Sca-ravanlko sranfeo. Dunaj, 16. oktobra Na volilnem shodu v Berndorfu je minister za zunanje stvari, dr. Renner o glasovanju na Koroškem izjavi!: Popolnoma izključeno presbiro trudi dokazati, da je zased- je, da bi se mirovna pogodba kaj iz- ba opravičljiva posledica avstrijsko- preminjala, ter o tem ne more biti go- ilalijanskega manevra. Oficiozm vora. Koroška dežela in s ter. Avstri- Temps" piše, da ji jugoslovansko j« dobi sedaj na grebenu Karavank vlada zaveda posledic H jih utegne — £ Kon^^irov. fer « i/neti ta zmotni korak. List izvaja da- ti& slovenske manjšine, ki estane pri Ije, da je sicer mogoče, da so se pri- Avstriji, varuje njene pravice senžer-petile pri ljudskem glasovanju ne- menska mirovna pogodba. Zagotavlja pravilnost, toda na noben način ni mo lahko velesile in svoje sosede že da stvar Jugoslovanov, da prehitevajo pes in za vselej, da se našim drugo-najvišji svet in da hočejo sami popraviti izid glasovanja z vojaško silo. Pariz, 15. oktobra. Dunajski kore-spondenčhi urad objavlja: Poslaniška konferenca je naslovila v Parizu jezičnim sodržavljanom nikdar ne bo pripetilo to, kar so zadnje dni pretrpeli mariborski Nemci. Zato smo trdno uverjeni, da bo plebiscitna komisija in poslaniška konferenca izid glasovanja izvedla glasom enostavnega in jasne- akreditiranima poslanikoma Avstrije ga besedila mirovne pogodbe. Koroško vprašanja pred parlamentom. Lfigrad, 16. okt. (Izv.) Danes se je v parlamentarnih krogih govorilo, da se na prihodnji seji narodnega predstavništva vloži interpelacija glede koroškega vprašanja in stavi predlog, da se skliče anketa, ki naj natančo preišče vso stvar in dožene, kje so iskati krivci. Državni odbor. Beograd, 16.oktobra. (Izv.) Dri. •-odbor bo jutri končal z delom glede določitve volišč in predsednikov posameznih volišč. Nazadnje pride na vrsto Slovenija. Ker slovenska pok™ jinska vlada še do danes ni poslala pred!.rtov, bo državni odbor sam imenoval predsednike. in Jugoslavije enako se glaseči noti. V teh notah se izvaja, da se je po informacijah bati, da se pripravlja nasilno oviranje sklepov mednarodne plebiscitne komisije, ko bo proglašen uspeh glasovanja na Koroškem. Ne da bi pričakovala, da taki dogodki izbruhnejo, opozarja poslaniška konferenca na težke zapletljaje, ki bi jih moral povzročiti vsak poizkus, ovirati pogodbenopra v ne pravice velesil in medzavezniške plebiscitne komisije. Velesile odklanjajo, da bi bile postavljene pred dovršena dejstva in bi si morala v tem primeru pridržati svobodo svojega postopanja. Jugoslavija avstrijskega protesta ni vzela na snanje, Beograd, 16. oktobra. Avstrijski odpravnik poslov je včeraj hotel izročiti vladi protest proti vkorakanju jugoslovanskih čet v cono A. Minister Trumbič je odklonil sprejem protesta, ker Zadovoljstvo v Italiji nad izidom koroškega plebiscita. Milan,) 6. oktobra. „Cornere della Sera" piše: Vesti o nemški zmagi na Koroškem imajo za Italijo dvojen pomen, splošen in specialen. Z nemško zmago je odklonjena jugoslovanska kontrola nad železniško progo, ki veže padsko ravnino z donavsko. Mi smo to že opetovano naglaševali in sedaj more biti vesel vsak Italijan, da je ta nevarnost odstranjena. To je za nas špecielen pomen nemške zmage. V splošnem pomenu bo pa nemška zmaga za Jugoslovane dobra lekcija, da ne bodo preveč zaupali v svoje prevelike ambicije, ampak vendarle spoznali potrebo popustljivosti in prijateljstva s svojimi sosedi. Zmaga Nemcev na Koroškem je najboljši avspicij za bodočo konferenco o jadranskem vprašanju. Jadranska konferenca se prične fa feden. Beograd, 16. det. (Izv.) Danes ob j Naši delegati odpotujejo v ponede-10. uri dopoldne se je pričel ministr- ijek ali najtesneje v sredo. Sestanek ski svet, ki se je ponovno bavil o iz- se bo vršil v Florenci ali pa Bologni. idu koroškega plebiscita in o jadran- Od italijanske strani se udeleži kon- Iztmsh ogromn stavke asa AngleSkem. London, 15. oktobra. Konferenca rudarskih delegatov, je odposlala v rudarska okrožja brzojavno poveije za stavko. Kljub ustavitvi dela bodi rudarji skrbeli za varstvo rudnikov. Zveza železničarjev bo jutri zborovala ter sodijo, da se bodo pri tej priliki odločili železničarji za skupen nastop z rudarji. — Vlada je prepovedala od dne 15. t m. nadalje vsak izvoz premoga iz Anglije. Po sporočilu iz prometnega ministrstva, ee bo omejilo število osebnih vlakov. London, 16. oktobra. V več premogovnikih je začela stavka rudarjev. Na večer se pričakuje popolna ustavitev dela. Niti vlada, niti rudarji ne poiz- Frankovski atentat na sokolstvo. > Zagreb, 16. oktobra. (Izv.) V nedeljo popoldne se vrši občni zbor Sokola, ki je sklican na zahtevo nekaterih čjamv. Ti čudni Sokoli trde, da je zagrebški Sokol vršil protisokolsko in protiskv-vansko propagando s teni, da je na javaih vežbah izvajal simbolične proste vežJr> „Osvobojenje in ujedinjenje", ki imajo protislovansko in zlasti proti-boigarško tendenco, drugič trdijo, da jc Sokol pričel s propagando za militarizem s tem, da je priredil proste vežbe za gledaice-vojake v vojašnicah in končno, da je slabo gosnc:'tril * društvenim denarjem, ker je del porabil za te vežbe. Predlagatelji, ki za* htevajo občni občni zbor m ki so kušajo zopet začeti pogajanja. Delav- j stavili te točke so trije Frankovci, Mar ska trozveza proti pričakovanju ni skli-j tija Mintas, Dragotin Orfanič in An. cala nove skupščine. Izvrševalni odbor! te Tolovič, znani po svoji agitaciji po-narodne zveze železničarjev je za pri-jčetkom vojne, nadalje Radicev pristal hodnjo erpcjii sklical konferenco. Izvr-J dr.Vladimir Maček in zajedničar dok-ševahii odbor transportnih delavcev boj tor Dečak. Upati je, da bodo SokoK imel seio v ponedeljek. Število stavka-! odbili ta napad, ki se vredno pridro-jočih rudarjev znaša nad milijon. 2e|žuje Prebegovi izjavi o HabsburžaniS se pojavlja mnogo znakov, da bo mo-jv zagrebškem mestnem svetu; celo za-ralo veliko tisočev prisilno počivati. Ta-| grebški „Hrvat" se zgraža v neobičajno se poroča, da je samo v distriktujno mirno in stvarno pisanem članka Teesende 21.000 kovinskih delavcev! nad predlagatelji in poziva vse Hrvat« brez dela, ker so se zatvorili veliki me-|te, naj ne rušjo Sokolstva. Locdea, 16. oktobra. Stavka rudar-l jev grozi postati za celo gospodarsko! IliVC V AVStrijl« življenje Anglije, pa tudi drugih dr-J Dunaj, 16. oktobra. (Izvirno). M žav, ki so navezane na angleški pre- nedeljo e izvršijo volitve v parlament mog težka preizkušnjaJ^ada je dala & Avstrije. Doslej so imeli so. razkladati tudi oni premog, ki je zel . , . ,_^ ' ,„___. vkrcan. Za promet so pripravljeni av- ?.aIn,I d""*«** ™ P^cev, kr-tomobili, motorji in vsa druga vozila.|59fns^ socialisti 66 velenema 26, Vojaštvo, policija in prostovoljci izpdovski nacionalisti 1, demokrati H vseh slojev so določeni za tehnično po-j in Cehi 1. Pri novih volitvah se T&-* moč v sili. S stavkuiočimi pa pojdejo! čuna s tem, da bodo izgubili sotial-menda tudi Zveza železničarjev in j ni demokrati okrog 6 poslancev na transportnih delavccv. Od ponedeljka! Dunaju in približno toliko na deželi, je vlada racijonirala živila. Tudi zalo- fa približno dva na komuniste. Ra. — premoga se danes popisujejo in se| čuna ^ pa tudi z močno izgubo kr- skem vprašanju. Debata o poslednjem vprašanju je zaključena. V Italijo gredo: minister zunanjih, zadev dr. Ante Trumbič, ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič in finančni minister dr. Kosta Stojanovič. Z italijanske strani se najbrže udeleži pogajanj ministrski predsednik Giolitti, kar pa še ni službeno določeno, kakor ference tudi predsednik vlade Giolitti. Beograd, 16. oktobra. Včeraj dopol-dn je italijanski opravnik posetil doktorja Vesniča. Poset se nanaša na detajlne priprave za pogajanja v jadranskem vprašanju. Beograd, 16. oktobra. (Izv.) V poli tičnih krogih se govori, da je Momči lo Ninčič zato odklonil rH dcl- tudi še m definitivno določeno mesto gata na jadranski konferenci, ker mo- pogajanj. Trdi se, da se bo to mesto ra iti agitirat v svoj volilni okraj, kjer nahajalo v severni Italiji. je njegov mandat v nevarnosti. ' Rim, 15. oktobra. Italija želi, za- Split, 16. oktobra. Po krvavih do-gotoviti si meje preko WUsonove čr- godkih v mesecu juliju so danes prte. „Tribana" misli, da so Jugosh>■ vič prišli v Split oficirji in mornarji veni pokazali dovolj naklonjenosti, iz italijanske bojne ladje Puglia. Ita-ker so pristali na to, da se vodijo po- lijanska komanda je jamčila korekt-gajanja na italijanskem ozemlju in no obnašanje za svoje ljudi. To se ne v kaki nevtralni državi. smatra kakor dober znak za začetek Beograd, 16. oktobra. (Izvirno.) italijansko-jugoslovanskih pogajanj. odkažejo samo na doznačnice Nemiri v Stalili se na-daiiuieio. Rim, 16. oktobra. Pod vtisom včeraj šnjih krvavih dogodkov je italijanska vlada izdala javen poziv k miru in redu. Obe zmerni frakciji socijalistov se nahajate v ostri borbi proti levičar- em in odobravata stroge ukrepe, ki jih _ _ bo te dni vlada uporabila proti Mala-|^rodw,~je pi^Pa-testovun anarhistom. „Idea Nazionale"! , , , L J_ _ .. zahteva diktaturo. Meščanske stranke N^skemu pismo glede vprašaj in njihovi listi se pritožujejo, da uteg- yilnet,v kate.rem ^jski, <* nejo slični dogodki postaviti Italijo vile kršila premirje in obveznosti gled® slabo luč pred inozemstvom, znižati rešitve poijsko-litvanekega vpraša« curz lire, s tem zopet povišati cenej nja. V pismu pozivlje republiko, dtf živilom in drugim potrebščinam, ki so ukrene vse potrebno, da se mesto it? itak previsoke in končno še bolj j ščanskih sodalcev, od katerih se je odcepila takozvana krščansko-narod* na jedinstvena stranka. Vrhutega so se pojavili nemškooarionalni socialisti in kmetska frakcija. Zveza narodov proti Poljski. Pariz, 15. oktobra. Sedanji pred« prazni. Varšava, 15. oktobra. Maršal Pilsudski je vložil svojo ostavko kdfc predsednik poljske republike. K« nujno prošnjo vlade je naknadno a« maknil svojo prošnjo za sprejetje ostavke. Kodanj, 15. oktobra. ,,Berlingtik« Tidende" javljajo iz Kolna: Geme- Protest zagrebškega urad* n&tva. Zagreb, 16. oktobra. (Izvirno). V telovadnici realne gimnazije se jeda-zije se je danes vršila protestna skupščina javnih nameščencev proti zadnji naredbi o draginjskih dokladah. Sprejete resolucije so se odposlale na različna ministrstva, t&ranglova armada. Moskva, 16. oktobra. Po zanesljivih poročilih je priplula v Črno morje eskadra francoske vojne mornarice, ki bo podpirala novo Wranglovo ofenzivo. V Wranglovem štabu se nahaja bivši generalisim ruske vojske knez Nikolaj Nikolaj evič. Jadranski zbor proti Korošcu in OrinkovMu. Zagreb, 16. oktobra. (Izvirno). V današnjih časopisih objavlja Jadranski zbor grajo ministroma dr. Korošcu in dr. Drinkoviču, ker nista hotela dovoliti železniških in poštnih olajšav za člane iadranskega zbora. Demonstracije v Sarajevu. Sarajevo, 16. oktobra. Sinoči so dijaki tukajšnjih šol imeli demonrlralivni obhod po mestu, 3 katerim so protestirali proti nasilju Nemcev in Italijanov na Koroškem. Neki dijak je imel govor, na kar so se dijaki tnUm razšli. že utrditi jugoslovansko prevzetnost, ki sej tudi po koroškem porazu ni polegla. Lngano, 16. oktobra. (Izv.) V Foggi-ji so sorijalistični demonstranti zasedli mestno hišo iz razvili rdečo zastavo. | Potem so se spopadli z nacijonalisti. Obe stranki sta rabili razno «treUio| orožje. Policija ie bila preslaba. Uspeli 14 mrtvih in 18 ranjencev. Rim, 15. oktobra. ..Epoha" poroča iz j Zoligovreki nadaljuje svoj pohodi Milana, da je policija včeraj" popoldne in ^ naha-a ^ - na pol me(1 pnsla v uredništvo anarhističnega i- yn ■ Kovnom. Ta Snovna polj-sta ,.Humanita nuova ter aret?rnlf| , . . Jv, f 3J navzoče uradnike. Istočasno je izvršila ska»™ f Jc Pf^la v sred« policija hišno preiskavo v stanovanjih J zjuteaj. Ves dan se ie vršila ljuta urednikov, vendar pa izdajatelja in j borba, pri.čemer so prodrli litvansfe® glavnega urednika lista ni dobila v| fronto. Litvanske čete so si pei?kal« svoje roke. [novih postojank. < ""'I'"? ®lba"i®- „ Rezae brzojavke. in Hercegovino se vrše dne 27. oktobra j francoske vnovčevalnice so dobile na-v vsdi okrožnih mestih Bosne in Her- izplačajo zastale kupone s*, cegovine konference delegatov demo- bskega državnega dolga iz let 1902, kratske stranke poedinih srezov, da po- 1906, 1909, 1910, 1911 in 1913. Sa-stavi kandidate in izvede, kar je še po-1 mo 4odstofcni usiiicirani dolg iz leta trebno za volilno agitacijo. 11890, ki notira tudi v Nemčiji, se m Osijek, 16. okt. (Izv.) Hrvatska J enkrat še ne izplača, k«- soFrancozf „Obrana" javlja, da bodo radikalci I mnenja, da lastniki popirjev v ndedaj postavili kandidatno listo tudi v po-1 sovražnih deželah še ne smejo dobiti žeškem okrožju in da bo njen nosilec J plačila kuponov. Stojan Protič. j Beograd, 16. oktobra. A4inister za Sarajevo, 16. oktobra. Na židov-j notranje zadeve bo v parlamentu za-skem protestnem shodu se je sklenila [hteval pooblaščen je, da se poos*redo-resolurija o aktivni in pasivni volil- j ločbe glede kazni brezvestnih trgov-ni pravici židov. j cev in odmerijo kazni z zaporom da Sarajevo, 16. oktobra. Poročila za-JP6^ Iet in konfiskacijo trgovine. Srebških listov o krvavih volilnih! Osijek, 16. okt. (Izv.) Tu so are-sftedih v Bosni so neresnična. Vlad-J tirali dva ponarejalca naših nevča-nj organi do sedaj še niso nikjer po-jnic, ki sta jih prenašala iz Pečuja sredovali. Iv Osijek. Renner o izidu piebi* scita. Dunaj, 15. oktobra. V svoj eni govoru v narodni skupščini se je državni tajnik dr. Renner dotaknil tudi koroškega vprašanja in je izjavil: Dejstvo, da se je ozemlje s slovan-' sko večino izjavilo za Nemško Avstrijo, potrjuje našo tediiev, da severno pobočje Karavank geografično in gospodarsko teši k Avstriji. To dejstvo pa je tudi dokaz, da ima naša tako opsovana država kot mirna republika brezz militarizma nedvomno privlačno silo. Kolikor se da stvar pregledati, so delavci v glasovalnem, pasa A, posebno v Pliberka, Velikov-cu in Borovljah, odločili nam vprid. Delovnemu ljudstvu so republikanske svoboščine ip sodalna zakonodaja seveda najdražji zaklad. Poleg tega je in more biti republika Avstrija v narodnih stvareh potrpežljiva. Vsi imamo pravico, veseliti se'nad +em uspehom. Razumemo, da Jugoslavijo in zlasti Ljubljano ta izguba zelo boli. Mi to dobro razumemo, ker smo občutili izgubo Južne Tirolske in Nemcev na Češkem in Moravskem. V beograjskem parlamentu so se burne interpelacije bavile z glasovanjem na Koroškem, in v teh interpelacijah so poslanci trdili, da so bile na nemški strani nasilja. V nasprotju s temi interpelacijami pa velijo vsa poročila, da ne more biti govora o kaki fizični ali le moralični sili. S svojimi sosedi na jugu in jugovzhodu bi rad izpregovoril spravljivo besedo. Jugosloveni nam na podlagi plebiscita odstopajo približno 30.000 soplemenja-kov, mi pa smo brez glasovanja izgubili vse Nemce na mariborskem in celjskem ozemlju ter kočevske Nemce. Bilanca se torej sklepa z ogromno aktivo za Jugoslavijo. Dobili so obljudena prometna mesta, ki so v pretežni večini izjavila, da so nemška; izgubili pa so pokrajino, ki je po veliki večini dežela. Tudi gospodarski se bilanca sklepa z našo pasivo. Vem, da \narodnih stvareh ne smejo šteti duše, upam pa, da se bo jugosloven-ska javnost lažje spoprijaznila z izidom plebiscita kot mi, ki smo morali sprejeti nasilje, narekovano nam v St. Germainu. Ko bodo določene meje na našem jugu, potem bodo izginile vse ovire, ki bi nas utegnile ločiti od Jugoslovenov. Potem lahko bodo trajno dobri sosedje in bomo končno vendarle mogli obnoviti stike v polnem obsegu. dnevnika nemogoča, ln da je inspiri rana od nasprotnikov bivše koalicij Voditelj slovaških klerikalcev. lin-ka, je zopet povzročil krvave r —~x na javnem ljudskem shodu v Name stovem. Kot navadno ie govoril ,..1 vladi in proti državi, zato je protesti raio nekaj vojakov in po:." ' '—v. 7 čel se pretep, v katerem jc bilo vc ijudi mrtvih. RarhuriTic proti kler' kalccm je vsled te?a zelo veliko, kaj' to je že tretji slučaj, da je prišlo krvavih dogodkov na Hiinkovih sli dih na Slovaškem. Češki komunsti izgubljajo korak ?a korakom tla p^d seboj in na celi črti" zmaguje socijahia demokracija. Sod jalni demekratje so začeli v teh dneh izdajati v Brnu, kjer so komrner vsled dolge agitacije precej mncgritc viini, poseben dnevnik ..Straža sociia lizma". Delavstvo sc tudi v Brnu čim dalje bolj odvrača od komunistov. Na Kladnu, ki so ga komunisti cazvali „češki Kronštat" in je v njem Muna in Zapotocky imel glavno trdnjavo, vlada sedaj izvanredno razburjenje proti komunistom. Šefredaktor „Svo bode", ki je bila do sedaj komunistična, je izstopil in se je s posebno izjavo, v kateri obsoja komunistično ru varenje, pridružil socijalnim demokratom. Med komunisti na Kladnem razdor. En del (kakih sto do dvesto'1 ljudi) gre za Muno in za ruskimi agenti, drugi del se je nazval „social no demokratična levica". Toda cojji je vsak dan manj. Prejšnji voditelj ko munistov Kindel, Munov prijatelj, j že davno prešel k socialnim dem-'-tom in je odločno proti komunHom Tudi iz drugih krajev prihajajo vesti, -'i r- delavstvo vrača v socialno dem kracijo. ,.Rude pravo" izgublja vsak dan naročnike, tako da je od 2> do 30 tisoč, ki jih je prej imelo, „Pravo lidu", ostalo danes komaj osem tisoč odjemaicev. Prepir zaradi zidov. Med agrarnim „Venkovom" in med židovsko „Tribu no" in „Časom" se vodi živahua de- Pismo is Prase. Praga, 12. oktobra. Tusar v Berlin. Iz zagrebških dnev-nikov so povzeli češki listi vest, da vodi prejšnje ministrski predsednik Tusar nove pregovore z voditelji čeških strank in da bo v kratkem zopet ministrski predsednik. Narodn^-eoc;-ia^; dnevnik „ČeeH slovo" sc je ra' jezil zaradi tega na Tusarja. „Čas" pravi, da vest ni resnična. On:":1:--se danes razglaša, da gre Tusar v začetku decembra kot poslanik in polno-močni min:stor v Berlin. Kdo pozna politično situacijo od prvega začetka je takoj vedel, da ie vest bata o židih. „Venkov" popolnoma mirno in objektivno trdi, da je boljše-viško komunistično gibanje po vsem svetu, zlasti pa v Rusiji, delo židovskih agitatorjev. To dokazuje s tem, da kaže na boljleviške misije, v kafe r;h ir-.-jo yhYc vodilna mesta. D v objavlja imena židovskih kapiralistov v čehoslovaški republiki, zlasti pa na Slovaškem, ki delajo sedaj komunistično propagando in se izdajajo za proletarce itd. To so fakta, in to je vznemirilo židovski list „Tribuno". ..čas" na gvn-i . VenVov" *••■ * -semitizmom. Res je, da so židje za časa vojne odločno nasprotovali Čehom, so jih denucirali in zasramovali, po vojni pa so postali Čehoslovaki, in so dobili nekak generalni pardon". Zakaj bi se bali resnice? Poleg stotine raznih novih agitatorjev iz boljševiške Rusiie. smo tudi poset ene komisije, in sicer je to komisiia ,:strokovnih or*""r*acij". V komisiji so seveda sami židje. Sprejeli so jih komunisti od ,,Rudega Prava" ' in jim prirejajo ovacije kakor poslanikom iz bogve kake države. Seveda ni noben član te komisije delavec a1' proletarcc, ampaV r-^o dobro reje-'" ljudje in razni afaristi. Air. A Thomas, analelki socialist je pred tednom obiskal Pra^o ^ slovaško reotib-iko. Prišel je V-' — stopnik angleškega delavstva. Drugi ^-n no svojem prihodu je sprejel zastopnike socialističnega časopisja in jim je načrfal m r«r* lavstva v Angliji. Komun;ou?n"> r de Pravo" ni poslalo svoie^a zastop nika, ker l:-".....'-'< -........ -i • riša groia Karolyja ali pa Envcr pašo, dočim jim je angleški r->cialist biv žua. Thomas se je d ni H r,an udeV" shoda narodnih socialstov in socialnih demokratov. Obiskal jc prezidenta Ma-saryka na njegovem letovišču, kjer ga je kmetsko in delavsko prebiva'- -slavnostno sprrT-V *-'"> i -njemu in rne^ovi r««1"'" v c'' Končno je obiskal z voditelji sotialno-demokratične stranke Plzen, kjer je govoril delavstvu. Thomas jc izjavil, da je angleško delavstvo prepričano, da delavskih idealov ne more uresničiti revolucija, ampak samo naravni razvoj, parlamentarizem. „Kdor govori proti parlamentarizmu, noče ali ne more premeriti razvoja do kcnca, ker pozablja, da še nis'; 3 i-neli prilike spoznati pravi parlanr^arizein." I ho-rnas je izjavil svojo radost in začudenje nad tem, da gre v republiki vs«' tako v redu in v miru naprej. „Do sedaj sem v naših listih čiial le o stavkah, neredu in uporih tu pri vas v srednji Evropi. Nič drugega. Ravno tako vaši časniki ne vedo iz Anglije nič drugega kakor o irski revoluciji, o stavkah in uporih. To je vse tcr.Jen-ciozno in neresnično. Vam to škodi, ker to uničuje vač ugicd v tujini." To mislim, je važno tudi za Jugoslavijo. Folitione beležke. lakom, postavijo v Dalmaciji sledeče stranke svoje kandidate: 1.) demokratska z Angjclinovičcm. Vukovičcm Krsteijem in Vukotičem. 2.) Medstrankarska grupa s Smodlako in Trumbi-čcm. 3.J Klerikalna z don Baničem in Ivanisenčem in 4.) Komunisti z Ja-kovom Gabričcm. -f- Take Jonescu v Beogradu. Kakor poroča beogradska „Politika", pride rumunski minister vnanjih del, Take Jonescu, dne 4. novembra v Beograd. V jugoslovanski prestolici bi ostal dva dni ter sc bo sestal z vsemi uglednimi politiki, da izmenja mišr Ijenje o mali ententi. Iz Beograda s? vme pr*!:o Ft!rT' v Bu':arc-it. -j- Meja z Bolsrn-i. V—':oija za določitev meie med Jugoslavijo in Bolgarijo je pričela svoje delovanje ob Stmmnici in gre od tod proti severu. Iz Sofije se poroča, da bo komisija svoje delo v 14 dneh končala. -f- Totforav o Jugoslaviji. Bolgarski pos!an;k v Beogradu, Todorov, ki seje mudil te dni v Sofiji, je izjavil dopisniku „Utra": Ves ta kratki čas, ko predstavljam bolgarsko vlado v Beogradu, sem dobil najboljše vtise. Dobil sem prepričanje, da obsioje v Jugoslaviji močne stroje, ki delujejo in bodo dosegle zbližanje med Jugosla^ vijo in Bolgarsko. Na bolgarski javnosti pa je, da se uživi v današnji položaj kaor v gotovo in neizpremenlji-vo dejstvo! Ne dajmo se varati cd neodgovornih elemntov, ki nam govore in pišejo o Macedoniji. V Macedoniji ni nikakega protisrbskega pokreta, življenje v Macedoniji ide svojim normalnim tekom; priprave za volitve v konstituanto so v velikem teku. Mace-donci se udeieže volitev v obstoječih državotvornih strank •ii1 vesti o zmagi komunizma v Macedoniji ne more verjeti nikdo, ki pozna Maccdonijo! Volitve bodo io dokazale. — Ne verujte poročilom o plemenskih nasprotjih v Tugoslavji. Vezi med posameznimi pokrajinami so močne, ideja popolnega ijedinjenja bo zmagala! Ako sc tudi tu in tam pojavi kak umetno stvorjen separatistični pojav, jc to samo epizoda, ki je za občno stvar nepomembna. Ne nasedajte poročilom iz A!bn«;ie! Mogoče, da more biti ^overa o kakem albanskem gibanju, ali to g;banie je lokalnega pomena, ki ne znači nobene 7a Prvj alban- ski poizkus je končal s katastrofalnim porazom za albanske agitatorje!" VcSiSci šs neošreiene domovine! 4- Politična spretnost. En dan pred plebiscitom so Italijani proglasili aneksi jo Tirolske,ko je bila vsa nem ška javnost zainteresirana na Koroškem. Dan 9. oktobra so pio^lasili Ti rolci za žalovalni dan, dokler se nemška Tirolska zopet ne pridruži. Dne 10. oktobra pa so Lahi na Koroškem v objemu z Nemci sleparili, da pridobe zmago. Svojčas je pisal tirolski „Ta-gesanzeiger", da gre tirolska osvoboditev čez Beograd in dajal lekcije koroškim Nemcem in nemčurjem, češ da naj rajše obrnejo pogled na Tirolsko, kjer prebivajo autohtoni Nemci, in da naj Slovencem prepustijo Koroško, ki je vendar „ein urslaviseher Boden", ter tako gledajo, da pride Nemška Avstrija v prijateljski stik z Jugoslavijo; le v njeni družbi more priti rešitev tirolskim Nemcem. Italijani so torej izvršili te dni napram Nemcem najsovražnejši akt, ter si s tem na Tirolskem nakopali smrtno sovraštvo, na Koroškem pa so se laskali in pomagali slepariti koroškim Nemcem in nemčurjem, da tako paralizirajo njihovo sovražnost na Tirolskem. Ne vemo, če se bodo tako Italijani kakor Nemci zaradi Koroške in Tirolske enkrat še bridko kesali, ker se vsaka krivica sama maščuje. -f Volilno gibanje v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da se Smodlakina akcija za nadstrankarski nastop pri volitvah vse bolj in bolj izpoljnjujc kot Smodlakina želja, da si osnuje skupaj s Trumbičem svojo stranko. Pregovori z demokrati še niso imeli do sedaj nobenih pozitivnih rezultatov, ker je Smodlaka izjavil, da ni kompetenten sklepati kompromisov brez odobrenja meščanskega odbora in seljačke zveze. Vse to kaže, da Smodlaki ni bilo do medstrankarske grupacije, nego hoče 'Stanoviti svojo stranko. Ako ne nride do kompromisa z demokrati in Smod- Bliža se dan volitev v konstituanto. Odveč bi bilo na tem mestu še po-?ebe poudarjati, kako veliko važnost bo imel izid istih posebno za nas, ki ?mo pribežali sem v svobodno domovino in za naše neodrešene brate, ki še ječijo pod barbarsko roko italijanskih in drugih zatiralcev. Ker pa je znano, da le v slogi je •noč in da cepljenje glasov ne prina-Ja nobeni stranki koristi, bomo morali nastopiti takrat složno vsi kot en mož. Da se o tej zadevi prav natančno pomenimo, sklicujemo javen volilni shod, ki bo v torek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vafc-imo torej vse naše volilne upravičence, brez razlike stana in stranke, iz mesta in okolice, da se v lastnem in narodnem interesu prav gotovo udeležijo shoda. Vsak, komur leži kaj na srcu, bo imel tam priložnost svobodno in odkritosrčno povedati svoje mnenje. Sklicatelji. * Deželni predsednik dr. Brejc se je nocoj z brzovlakom odpeljal v Beograd poročat vladi o koroških zadevah • Demonstracije v Ljcfcjam. Danes ob 6. uri zvečer je bil zopet si: cd zaradi Koroške, in sicer pred Narodnim domom. Sklicatelji so bili dobrovoljci koroške legije „Sava". Občinstvo se je v velikem številu odzvalo pozivu na shod in napolnilo ves prazni prostor pred Narodnim domom. Štirje govorniki so se pečali z razmerami na Koroškem in s položajem, ki je nastal po plebiscitu. Z vso dločnostjo se je zahtevalo, da naše vojaštvo Koroške ne sme zapustiti. Ostro se je govorilo proti vladi, posebno proti predsedniku deželne alvde dr. Brejcu, ki je baje iz-razoroži vse legionarje, ki bi eventual-dal nalog orožništvu na Koroškem, da no prišli na Koroško. Po shodu je šla vsa množica, na poziv zadnjega govornika, pred poslopje deželne vlade, kjer so se ponovile demonstracije proti doktor Brejcu. Posebna deputacija se je hotela oglasiti pri predsedniku deželne vlade, pa na vladi so izjavili depu-taciji, da se pelje dr. Brejc v Beograd. Nato je odšla vsa množica na glavni j ročevalci o sedanjem stanju liudskega, kolodvor, da še pride k brzovlaku, s | meščanskega in srednjega šolstva v Ljubljana, 16. oktobra, katerim bi se imel dr. Brejc odpeljati, ampak brzovlaka ni bilo več. Še dolgo v noč je stalo pred glavnim kolodvorom vse polno ljudi, ki so čakali —1 na dr. Brejca. * Koroške manifestacije. Društvo ju-goslovanskh dobrovoljcev izjavlja: V zadnjem času se v zvezi z vprašanjem koroškega plebiscita pojavljajo raz-T'asi in cklici, pocVpani od d-Krr>. voljcev, zbirajo se dobrovoljci za koroške legije itd.; govori se, da so bili dobrovoljci sklicatelji shoda pred mestnim domom 14. t. m. in današnie^a shoda pred Narodnim domom, zato podpisani odbor ..Društva jugoslovanskih dobrovolicev za Slovenijo" izjavlja, da niti društvo, niti njega člani niso v nobeni zvezi s temi oklici in prireditvami. Od društva je bil pooblaščen samo tov. Vitomir Jelene, da govori na manifestačnem shodu dne 13. t. m, Vsak javen nastop in publikacijo v javnosti bo objavil društveni odbor s svojim podpisom. „Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo. Za predsednika: Stanko Velkavrh. Tajnik: Andrej Šifrar." * Iz seje višjega šolskega sveta. Na seii višjega šolskega sveta dne 30. septembra 11. so poročali posamezni po- Prosvefa. fršarodno gledališče. Drama: Nedelja 17.okt.: Schnitzler: Ljubimkanje. Izven. Ponedeljek 18. okt.: Ogrizovič: Ha-sanaginica. E. Torek 19. okt.: zaprto. Sreda 20. okt.: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Četrtek 21. okt.: Shaw: Pygmalion. A Petek 22. okt.: Andrejev: Anfisa. (Uradniška predstava; izven.) Sobota 23. okt.: Schnitzler: Ljubimkanje. D. Nedelja 24. okt.: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Ponedeljek 25. okt.: Schnitzler: Ljubimkanje. C. Opera: Nedelja 17. okt.: Offenbach: Hoff-mannove pripovedke. Izven. Ponedeljek 18. okt.: Plastični balet Klavdije Isačenko. Izven. Torek 19. okt.: Nedbal: Od bajke do bajke. B. Sreda 20. okt.: Verdi: Rigoletto. C. Četrtek 21. okt.: Offenbach: Hoff-mannove pripovedke. B. Petek 22. okt.: Gounod: Faust. A. Sobota 23. (AL: Risto Savin: Lepa Vida. E. Nedelja 24. okt.: Nedbal: Od bajke do bajke. Izven. Ponedeljek 25. okt.: zaprto. — Iz gledališke pisarne. Vsled obolelosti gospoda Rogoza se v drami izpremeni repertoir: nedelja 17. t. m.: Za narodov blagor. (Izven.) Vstopnice, kupljene za predstavo Faust, ki bi se imela vršiti 12. t. m, so veljavne za isto predstavo dne 22. t. m. — Hofmanove pripovedke. V petek smo zopet čuli „Hofmanove pripovedke". Gledališče je bilo polno. Pred predstavo je gosp. režiser opravičil gosp. Zathega, Češ da je pre-hlajen: vkljub temu pa je gosp. Za-they sijajno rešil svoje tri vloge in je zaslužil splošno pohvalo. V glavni vlogi je nastopil nov tenorist šind-ler. V prvem prizoru se nam je zdel nekoliko šibek in negotov, potem pa se je od dejanja do dejanja bolj razvijal m se je izkazal kot pevec, ki je z uspehom nastopal na večjih odrih v Zagrebu in v Brnu. Pel je slovensko, kar mu služi v priznanje. V Ofe-liji se je izkazala gdčna. Levičkova kot izborna koluraturka, Giulietto v drugem dejanju je pela gdčna. Tha-lerjeva Antonijeto pa gdčna. Zikova z lepim uspehom. Predstava je lepo uspela, za kar gre pohvala posebno .dirigentu gosp. Brezovsku, ki je z i mojstrsko spretnostjo dirigiral že tret- jo opero v tej sezoni. — Plastični balet Klavdije Isačenko. Med plastičnim in takozvanim klasičnim baletom je velika razlika. Klasični balet je izražen predvsem v gibanju nog, v hoji po prstih in perutih, dočim so gibi rok vsled telesnega napora bolj konvencijonelni in imajo le prostransko vlogo. Plastični balet pa išče svojega izraza predvsem v naravnem gibanju telesa, rok in nog, pri čemer odgovarjajo vsi gibi strogim zakonom estetike. Ze zgodovina nam poroča, da sta ti dve smeri baleta izšli iz različnih virov. Klasični balet izvira iz stare grške tragedije, kjer je zbor plesalcev izvajal svoj ples v orkestru. Plastični ples pa ima svoj izvor v religijoznih plesih, ki so jih izvajale grške deklice v templu pri velikih Apolonovil slavnostih. V upodobljajoči grški umetnosti kažejo te plese delo Praku-tela, Fidije in drugih grških kiparjev. Vidimo jih tudi na etrurskih in tanagrških vazah, kjer so izraženi z reliefi ali z risbami. — Ruska opereta v Ljubljana. Ve-liki plakati naznanjajo za te dni gostovanje ruske operete v vel. dvorani „ Narodnega doma". Na plakatih so tako kričeče tiskovne napake in spake, da zasluži to javno grajo. To pa seveda ne bo motilo prijateleje operete in okrogle pesmi, da ne bi posetili ruske operete, ki obeta zelo mnogo in bo za nekaj dni senzacija Ljubljane. — Kupljene slike. Umetniško ode-lenje ministrstva prosvete je odkupilo na zadnji umetniški razstavi en Jakopičev pejsaž in Tratnikov ženski portret. — Na umetniški konferenci v Zagreba zastopajo srbske upodabljajoče umetnike Branko Popovič, Uroš Pre-dič in Jovan Belit — Ruski sinfonijski orkester. Ga-lickin priredi po naši kraljevini več sinfonijskih koncertov. Ministrstvo prosvete je orkestru obljubilo moralno in materijelno podporo. — Koncert »Ljubljanskega Zvona'. V ponedeljek se vrši koncert »Ljubljanskega Zvona", na katerem bomo imeli priliko zopet slišati našega Ri-javca. Na programu so nove skladbe. Za koncert vlada veliko zanimanje in upamo, da bo slovenska publika pokazala svojo ljubezen do domače pesmi. Javna tajnost je, da hoče »Ljubljanski Zvon" ob tej priliki izreči zahvalo svojemu marljivemu pevovodji J. Prelovcu, za njegovo delo, ki ga je posvetil društvu. — Mladinski spisi. ,.Moja setev". Zbrani mladinski spisi. Ivo Trošt. II. | zvezde. Last in založba Društva za l zgradbo učiteljskega konvikta. Tisk Učitejske tiskarne. Ljubljana 1920. Pri-; lubljen mladinski pisatelj Ivo Trošt je i poslal med mladino svojo setev, ki ob-v IL zvezku povest „Petranova Ljudmila" in potopis „BožlT.a izlet" Knjiga stane 14 K in jo bodo naši mladiči sedaj ob začetku leta gotovo z veseljem čitali. Izdaia je čedna. — Engelbert Gangl, Zbrani spisi za mladino, IL zvezek pripovedne pesmi. Bogato ilustrirano. Takoj naslovna stran nam kaže na sliki otroške radost. V pesmih imamo najprej „Z3-do več klicali na dvomesečno službovanje (orožne vaje). 2.) Onim, ki so že pozvani, pa še niso dospeli, je poziv ustavljen, in jim tudi pozneje ne bo več treba priti. 3.) Od 27. oktobra do 3. novembra se ima pro vesti odpust na vojno službo poklicanih oficirjev in cbve:i?ncev, ne da hi morali pozneje dopolniti odpadlo dobo službovanja. 4.) Kdor prostovoljno o-rtane na orožni vaji, dobi cd-pustvo. 5.) Za slučaj izredne potrebe so vojaška zapovedništva pooblaščena, da pozovejo obvezance na službo, toda le v najstrožje omeje nem številu in dokler traja izredna potreba. * Stavka tieVsrsV^ga delavstva v Trstn trpja dalj«?, ker se včeraj, v petek, ni dogorel sporazum glede tiskanja „Lavoratora" v kaki drugi tiskarni. Danes, v soboto, ni izšel D^Vn tržaški list, pač pa izhajajo v'deTnski in beneški listi z eradivom tržaških listov, tako „11 Giornale d' Venezia". Po uličnih vogalih je pri- '■pljen socijalnodemokratski poziv delavstvu, naj se vrne na delo, in obvestilo, da noben tržaški list ne izide, dokler ne izide „Lavoratore' * Zadružni nadzornik' PcšeojMi na Štajerskem je bil pred davnim časom imenovan k poverjništvu za kmetijstvr v Ljubljano, kamor še danes ni dospel. Čuje se, da po imenovanju ves čas prav pridno agitira za SLS na Štajerskem, ravnajoč se po svojem šefu Janu. * Drinkoviecvc pešie. Pišejo nam Dodatno k notici po tem naslovom št. 45 je še on-cni+i, da vrše na Dc lenjskem skoraj .v vach občinah in vaseh cluibo poštarjev itd. zagrizeni k1 rikalti. Posledice so: vabila na neklc-rikalne shode dospo redno prek^--na adresate. Večina vabil in mne-nisem politične vsebine zginfuje al pa pridejo v neprave roke. Plačevati moramo visoke poštnine; zahtevati to-raj smemo, da se poštna služba nepristransko in točno izvršuje. * OprostjJna razsodba. Od naših r.a rodnih nasprotnikov na Jesenicah tol osovraženi in ovadeni mag. pharm Fedor Gradišnik je bil danes na de želnem sodišču od senata, kateremu je predsedoval nadsvetnik Rekar, po daljši razpravi in zagovoru drja. Oblaka od obtožbe radi goljufije popolnoma oproščen. List, ki mu je kra del čast, predno je izreklo sodišče sod bo, mu storjene krivice seveda ne bc popravil. * Smrtna kosa. V soboto dne 16. t. ob osmi uri zjutraj je umrla na Poslovno oferinl davek so ukine. V Beogradu se je zbralo okoli 50 zastopnikov gospodarskih krogov naše države, da povedo svoje mnenje o cerijsko blago ima danes sledeč cene: Rio kava 60 do 64 K, santos 06 do 76 K, portoriko 94 K; žgana kava I. vrste 112 K, druge 96 K, tretje 76 K; sladkor, kristalni 64 K, v koc kah 74 K; riž. I. vrste 36 K, II. vrste poslovno obrtnem, davku ter o tro- ;32 K; namizno olje 62 do 72 K liter, sarmi. Na tej konferenci je finančni jedilno 52 do 54 K; sol 8 K; poper, minister Stojanovič po6z\ sliko naših cel 72 K, zmlet 80 K; paprika 40 K, državnih financ. Izvajal ie v glavnih sladka paprika 90 K; petrolej 26 K; potezah sledeče: testenine l. vrste 22 do 26 K, II. vrste Tendenca finančnih zakonov je, da 18 do 22 — Moka š*-0 16 K- - . . „ . . . „ •*- 1 - tO J. IO 1/ !/«_____:__ mes, Ljubljana V Celju Celje : Svo-nju največjo pozornost z željo, da boda. V Mariboru Rapid : Rote Elf. m. Polulah pri Celju posestnica, gospa Terezija Jezernik, tašča ministra doktor Kukovca v visoki starosti. N. v m. p. Spoštovani red* r->i naše sožalje, * Ministrstvo narodnega zdravja je nodavno razpisalo 15 štipendij za medicince, ki bi dobivali te štipendije za časa svojih študij v inozemstvu, Za teh 15 mest vložilo je prošnjo nič manj nego 800 prosilcev medicin-cev. Ministrstvo pač ne bo imelo lahke izbire. " Kolonizacija Macedonije. V ministrstvu za agrarno reformo se je zglasilo veliko število dalmatinskih seljakov. ki bi se radi naselili v nenaseljenih krajih Macedonije. Med temi je zlasti mnogo prebivalcev z otoka Brača. * Naša artiljerija. Po naredbi vojnega ministra dobe artiljerijski polki številke. Dravski artiljerijski polk bo imel številko na epoletah in naramnicah. Havbični polki in težka artiljerija bodo imeli odgovarjajoče arabske številke svojega ozemlja. * Nov demokratski list V Prilepu v Macedoniji je začel izhaiati „Nar^'v' glas", demokratski politični list. * Za jugoslovansko Matico je gosp. JoskoZiherl nabral med škofjeloškimi romarji svoto 108 kron. Šport in trafik st. Nogometne tekme. Danes se vrše na prostoru „llirije" 3 prvenstvene tekme: ob 10. uri Jadran: Pri-morje, ob 13. uri Športa : Svoboda, ob 15. uri Ilirija : Slovan. Zmagovalec v tej tekmi igra s prvaki Celja in Maribora za prvenstvo Slovenije. st. V Kranju se vrši danes popoldne nogometna tekma Sava : Her- dobj drža«a potrebne dohodke. Naša dolžnost je, Via damo državi te do-hrvike, zlasti ker je to absolutno potrebno, kajti država je v takem finančnem položaju, da se mi teh davkov ne smemo ustrašiti. Vojna je uničila produkcijo in promet, prinesla pa je apetit po lahkem življenju in hitrem obegatenju. Naša država pa ima še svoje posebnosti. Ni motne mentali-tete. V nekaterih krajih je industrija pognala svoje korenine, drugi kraji pa so zemljedelsH. Priznam, da je državna uprava grešila. Na eni strani je ovirala svobodno trgovino, na drugi strani pa ni ničesar storila za pko-notnsJd^napre^ek, tako, da se industrija, produkcija n5 mogla dvigniti. Od tod izhaja naša pasivnost v trgovini. Uvoz v letu 1919./1920. bo dosegel 8 milijard, izvoz pa komaj 4 milijarde dinarjev, To nezdravo stanje je treba odstraniti, toda tudi do takrat mora država živeti. Ob prevratu ni.cmo imeli razpoložljivih sredstev, morah smo se zadolžiti, glavno za blago, kar je znašalo milijarde. Država se je za milijarde zadolžila pri Narodni banki. Novi poslovnoobrtni davek ni naša posebnost. Uveden je z velikim uspehom v Franciji. — Glede trošarine je omenil finančni minister, da trošarina sama ni kriva naraščanja cen. Cene so rastle tudi takrat, ko tega davka še ni bilo. Glavni vzrok je nenasitnost in pob lep po hitrem bogastvu, ker cene gredo nesorazmerno višje kakor je pa višina davka. Bremena, ki jih nalaga novi finančni zakon, moremo prenesti. Druge dr-, žave imajo še veliko večja bremena.1 Na to so zastopniki gospodarskih krogov razjasnili svoje stališče. V teku razprave, ki je trajala štiri dni, se je sklenilo, da se poslovnoobrtni krušna moka 12 do 13 K. Konzumira se večin«wa samo bela moka, ker se ne zaupa krušnim mokam. Kilogram belega kruha stane sedaj 15 K ga 8 K — Zelenjave je na trgu dovolj po nizki ceni, a se malo kupuje. Primanjkuje novega luščene^a fižola; ribničan 6 K, prepelič^r 7 K kg. Jajca so na ljubljanskem trgu zopet zelo redka. Perutnine prihaja pa trg mnogo. Kmetski sadni trg ob se-nroipu je zelo živahen in se blago navadno že v prvih jutranjih urah razproda. Najvišja cena za jabolka je 3.50 K za kilogram. Občinstvo se opozarja, naj ne plačuje prostovoljno višjih cen, ker stanejo najlepša jabolka na sto—rab 4 K za kg. Kostanja je na trgu ze'; mnogo, plačuje se po 3 K liter. — Neprestano se dogaja, da imovitejše stranke plačujejo lahkomiselno vsal'c zahtevano vsoto, brez ozira na dnevne cer.e in s tem skrajno neugodno vplivajo na cene. Postopalo se bo proti takim strakam istotako kot proti trgovcem. Ob:instvo sc prosi, da vsak slučaj "aznani fa:;oj tržni s4™?!. ski valuti. Tako beograjska kakor za? grebška deviza sta torej v Pragi ukinjeni in se ž njo ne more plačati v inostranstvu. Izgleda da je iz istega razloga zbrisana jugoslovanska, tako dinarska kakor kronska deviza v Zu* richu. = Obrat na pražki razstavi vzorcev. Pražki listi prinašajo nekatere številke, katere je dosegel obrat na prvem pražkem vzorčnem veletrgu. Številke sicer niso točne, vendar so zmožne pokazati, kako se razvija češka industrija. Metalurškima industrija. 60,508.60 čK, kože 221.066.940 ČK, tekstilno blago 411,917,130 čK, kemikalije 43,055.650 čK, elektrotehnika 13 mil. 205.130 čK, grafika in papir 37 milj. čK, godbeni instrumenti 2,894.940 čK. Pražki veletrg je daleč prekosil liber-ecki trg. Veletrg bo gotovo veliko pripomogel k razcvitu češkoslovaške in-industrije. V Bratislavi vrše marljivo priprave za takozvani r-•■-•■ 'nvvi trg. = CeJnw'cY*§ke priprave za nesla-fikacijo podjetij, katerih sedež se nahaja izven republike, so uspeie v centralnih uradih že tako daleč, da se bo zače'a minerska nosbrifik-čna komisija v kratkem b?v;si'ec obrt aH trgovino samostojno Izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, jo p-os:te-ljica onemogla uboga vdova fclvžega samostojnega obrtnika ali tr^ovoa. Obve stilo. Obveščava cenj. odjemslce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravil po uajuiž;ih cenah Gotovi čevlji v zMogi. far isto irski de vi ji domač »ga izdelka. -14 f-7 An '- :n Jož. Sr&je?-Kapela Litih, ana, Turjaški trg (Breg) st. 1. Avtomobil znamke „Pnoh", Tjpe VIII, 14/38 HP., z letno in zimsko karoerjo, električno razsvetljavo, v najl>o'i*em stanju, brezhibno delujoč, se njedno proda. Pojasnila ilaie: Leo Panlln, Ljubljana. Metelkova nlloa 4. 318 Iz kavčuka ^ C?« g F. SITAR 5000 komadov patentiranih SSE ■ ! E i pariii ooiinnin rermenov 151 9 majhno ln suho, se Išče. Cenjene ponudbe pod „Pla-čam dobra" na upravo «Jutra».* 315 Sfiiadišče, Po zelo znižani rlfinSlfllvca plašči. oenl nova UUiifllii&all, zračnice, {finalni rfnnii in vsakovrstni deli, kar-aivutlti dirujl bidnesvetiljke,gorilciitd. Sprejemajo se v popravilo dvokolesa ln razni stroji pri BATJ£X.TJ, Ljubljana, Stari trg žt. 28. 225 12—8 Dobavlja:.,Drava", tesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor. '03 52-11 JUajstarejia slovenska plestafta in liSar-sha Mmm JSk™: se priporoča- Izvršitev točna, cene zmerne. 5: 62—« i svilen, za damo ali go-bj spod«, se proda:.Dalmatinova nlica 2 II. 320 Barako-paviljon prodam. Vpraša se Eolezljska nlloa 18. 314 Strojni tehnik želi stopiti v prakso. 8 Ponudbe pod „TayIor" na upravo «Jutra«. Aktualno! Akiuelnoi Dr. Josip Smo dlaka: Načrt 316 3-1 m sa ustava © Konfekcijska tovarna ■ družba z o. z. • ■ ■ ■ : LjjtJ&3!ana, Dunajska cesta, Stoike. : Telefon St. 932. Osrednja pisarna Aleksandrova cesta it. 3. fgalv^šja jugoslovanska iztfeSovalnica : moške, deške in otročje obleke. : Samo na debelo! 107 10—6 Samo na debelo t jlonijaliio in materijali dobavlja za takoj po najnižjih cenah 126 6 Veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana Emonska cesta 8. Telefon taterurb. 313. Ravnotam se proda po primerni ceni večja množina delit vinskih sodov za fahojšnjo uporabo. na debjlu in n* drobno, vse vrste mofki, ženski in f»tro ki. delavski kakor tudi najfinejši vs-h vrst po najnižjih dnevnih oenah se dobijo pri zurni tvrllii ALEKSANDER ©BkftT, i,jui>!iaea. Sv. Petra cesta 28. r«*i poSHa c nonetla no tsbib toljeslm. Oblaolinloa za Siovenijo priporoča 310 3—1 svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev po nsinijiii cenah. Opoz rjamo na nakup zlasti vse konsumne in nzbaipe zadruge in javne nameščence. Slednji se opozarjajo, da si morejo nabaviti oblač lne in obuvalne potrebščine na obroke samo še do konca decembra t L Blago solidno, cene ugodne! za takojšnjo dobavo, se odda. Ponudbe pod „Bedka priložnost" na upravo «Jutr ». 317 Pienicu, ječam, zob, pasulj, kukuruz, mast, slanina i sve ostale zemalj. proizvode te prženi ječam (Madnu kava) nudi izvoznička i uvoznička trgovina 267 10-9 Milan F. Jovanovic, Mitrovloa, Srem. ERJAVEC & TURK trgovina z železnimi pri ..Zlati lopati" (prej Hamerschmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg št 7 147 nasproti križevniSkl cerkve. 26—5 30 do 40 vagona Miši, podgane in Via ffolu»n mor. pop-nit*, »Ko porabljata moja w»jBo'j« prei »n~ na in splošno iroljena sredstva kot: "roti podganam in mlSlm K 10 —, n iSnrk. K 10- — , posebno motna linKtora za ataalo. K IX —. uničevalec rrolrv K 10 —. Pošilja po povutin zavo-i Ta ekvport K. Jfinker, Pelnnjska nlicn t. Zagrab br. 33. iti t franko šlep Šabac po 300 krona meterski stot nudi Ilira DrašfeOHiC, Rjtlom Havre - Nevyork samo 6 dni. Cena 28 kron. Dobiva se pri Hrv. štamp. zavedn d. d. Zagreb, Moravska nI. 24. Za slabokrvne in po bolezni oslabele je ® najboljše sredstvo zdravniško priporočena ^ Jadranska kapljica", a kri in moč tvoreče dalmatinsko desertno vino. " Glavna zaloga m. Ravtar, LJnbljana. J r Jnrčičev trg 3. 252 tO—3 -AMIGERNEV^' IJU2IJAIVA 'ORNI T^iStf' rontfo' 6 13-f, Globoko potrtega srca javljamo, -da je naša iskreno ljubljena mati, sestra in stara mati, gospa Terezija Jezernik posestnica danes ob 8. nri dopoldne po mučni bolezni, previdena s sveto-tajstvi za umir. joče, zaspala v Gospodu. Pogreb bo v ponedeljek dne 18. oktobra ob treh popoldne iz biše žalosti na Polulab pri Celju na okoliško pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Danijela v Celje. Edina najkrajia irte. — Vozne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Slmplon-Orlent Ezpres ln tozadevna pojasnila dajs edino koncesljonlrana potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljubljani, Gosposvetska (Marije Terezije) oesta itev. 13 (Kolizej). Bpfogaraža BOREC V Celja, dne 16. oktobra 1920. Z m. ROJINA, Ljubljana % Aleksandrova cesta 3. % Koto atelje za gospode in flame. »i Lastna zaloga pristna angleškega blaga. Ana Kukovec hči. Vinko Krušič glavni knjigovodja mestne plinarno brat. Dr. Vekoslav Kukovec minister za socialno politiko zet Anica Kukovec vnukinja. prevzema komisijsko prodajo avtov in posreduje pri naknpih s strokovnimi nasveti 321 1 Puch Z? HP. I Fiat Z4 HP. 1 Laurln S RlemeHt 9/12 HP. 1 Pocii Z* HP. 1 N.9.S. Landaaletf 3Q HP. 1 Mercedes 35/60 HP. osebni avto Ljubljana, Vegova ulica št. ivovarna,,UNION Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. M Ljubljana-Spodnja Šiška priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Oobe se tudi tropine in sladne dane, ki ■ so kot živinska piia zelo priporočljive. «3 52-8 I delniška družba za mednarodne transporte. | Brzojavni naslov: SpedbalUcan. 70 U 1 Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. j Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga i skladišča. Carinska agentnra. Zacarinjenji ii zavarovanja. McdoaPod&i prevezi. Selitve s patent, pobiitveiiBi vozovi bi vse strasi. j ... Prvo ljubljansko ia¥ito skladišče, spojeno s tirom iuine železnice. = j USEKE