162. številka
Trst, v torek dne 21. julija 1903.	(Posebna izdaja.) Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob
t uri pop- — Naročnin* masa: za vse leto 34 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec % K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se npravništvo ne ozira
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične vilke po 6 stot. <3nvč.); izven Trsta pa po 8 at.
Telefon številka 870.
glasilo političnega Jrustva „čdinost" za primorsko.
V edinosti je moć 1
Oglasi
Be računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi 3e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo it. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12.
Rim 20. (B) Agenzija Štefani javlja: Papež je umrl ob 4. uri po-poludne.
RIM 20. — 121/, u. popoludne — (B) »Giornale d' Italia« javlja, da si vesti iz Vatikana nasprotujejo. Papež je prebil noč v dremanja podobnem stanju z večkratnimi presledki. Papež je svoje sorodnike dolgo eaaa gledal, ne da bi jih bil spoznal in je spregovoril le nekoliko besedij brez vsake zveze. Tekom noči je bolnika večkrat napadel kašelj in je popil le malo juhe. Ko se je prof Mazzoni povrnil iz Vatikana konfe riral je z dr. Lapponijem.
RIM. 20. — 12.40 u. popoludne. (B) Ravnokar so bili kardinali nujno pozvani v Rim, kar priča o bližnjej smrti papeževi.
RIM 20. — 115 u. popoludne — (B) Ker je stanje papeževo ob 11 */4 uri predpo ludne pričalo, da se bliža nastop agonije, -o se vsi Kardinali nujno pozvali v Vatikan. Kardinal veliki penitencijar Vannutelli po dal se je v papeževo sobo, da poda paj>ežu zadnjo odvezo. Na trgu sv. Petra vlada veliko gibanje.
RIM 20. — 1.45 u. popoludne — (B) Agenzija Štefani javlja : Ker je papeževo stanje ob ll1/® uri predpoludne imelo vse znake angonije, bili so vsi kardinali pozvani v Vatikan in so s papeževimi dvorjaniki vstopili v papeževo sobo. Kardinal VannMtelli je papežu ob asistenci ceremonjerjev podal zadnjo odveza Trenotek je bil zelo pretresljiv. Ob bolnikovi postelji bili so kardii>ali Oreglia, R*mpolla, Della Volpe i Vives. Tudi papeževi nečaki so bili navzoči. Papež je bil se pri popolnej zavesti in se je videl svež na duhu. Spregovoril je nekoliko besedij do kardinala Oreglie, kateremu je priporočil skrb za s ve t j cerkev. Menaignor Bisletti izprosil je od papeža blagoslov članom pape ževe predsobe, kateri so biii zbrani v bližnjej sobi. Papež je podelil blagoslov in dejal : >Sia 4uesto T ultirno vale!« Na to je z veliko težavo podal kardinalom roko. Po tej krizi nastopilo je pri papežu malo olrjhčanje Podali so mu olajbčujoča sredstva. Kardinali so se velno zbrani v Vatikanu, ker se predvidja katastri fa od hipa do hipa.
RIM 20. — 2 35 u popoludne — (B) Nekoliko pred 2. uro pre lpoludne bd prol. Mazzonija nujno pozvali v Vatikan, da bo tam navzoč o zadnjih hipih papeževega živ-ljenja.
RIM 20. — 315 u. popoludne. — (B) Tudi člani diplomatskega zbora došli so v Vatikan in so bili z dvorjaniki uvedeni v papeževo sobo. Papež j« vsem prisotnim podelil blagoslov, na kar bo mu vsi in tudi kardinali poljubili roko.
RIM 20. (B) Papež je popolnoma izgu bil zavest. V mestu se je razš<r la govorica o papaževej smrti. Zdravniki sodijo, da je nastop katastrofe v nepsrednej bliž ni.
DUNAJ 20. (B) Nuncij Tagliani ni do 7*/4 ure zvečer dobil še ni kakega otic jelnega poročila. O papeže vej smrti je doznal še le potom korespjndenčnega biro a. Ljudstvo čita na ulicah v gručah posebna izdanja ča sopisov. Soialjke na nuncijaturo so med drugimi odposlali nadvojvoda Friderich in Raj-ner ter hnez Lichtenstein. Vojni minister Pitreich in škof Schneider sta osebno prišla izrazit sožalje. Na večer je bil vsprejet di-plomatični zbor. Grb Leva XIII. se je odstranil s poslopja nuncijature. Tagliani in kardinal Grutcha odpotujeta v četrtek ali
petek v Rim.
RIM. 20. (B) Takoj po nastopu smrti je dr. Lapponi sv. Očetu zatisnil oči in mu
je prekrižal roke na prsih. Na to so ŠL; mimo odra pok. papeža kardinali; Členi papeževe rodbine, diplomatični kor in vse nav-zcče osebe, katerih je bilo kakih 60, ter bo mil poljubili roko. Deset minut po papeževi smrti je kardinal Oreglia, ki je oficijelno vsprejel v posesest Vatikan, zapustil mrtvaško sobo. Švicarska garda, katera ga je pričakovala, izkazela mu je predpisano čast in ga potem v slovesnem sprevodu spremila v njegove sobe. Drugi kardinali so se medtem odstranili.
RIM 20. (B) Zastave, ki so bile izve-šene o priliki godu kraljice-matere Marga-rite, so se o naznanilu papeževe smrti spravile in se je odpovedala godba, ki je imela
12. min. je poveljnik častne straže zapove-dal da se imajo zapreti bronasta vrata. Vest o papeževej smrti ee je naglo razširila po mestu in takoj so začele izhajati posebne izdaje listov. Kardinal Oreglia je zavkazal, da morajo takoj zapustiti Vatikan vse tuje osebe Tudi več kardinalov in članov diplomatičnega kora je zapustilo Vatikan.
RIM, 20. — 5. uri pop. — (B.) Agencija Štefani javlja : Grof Pecci, Lapponi, Centri in dva člana častne straže ostali so v mrtvaškej sobi v varstvo trupla pok. papeža, katero ostane na mrtvaškej postelji do uradne konstatacije smrti. Mrtvecu so obraz pokrili z belim pajčolanom. Uhod v papežev oddelek v Vatikanu je strogo zabranjen.
na večer svirati. Prodajalnice v leoninskem < mestnem oddelku in tudi nekatere v notranjem mestu so se zaprle. Klerikalni in tudi liberalni listi so izšli črno obrobljeni. Tudi liberalni listi govore z globokim spoštova njem o Leonu XIII. Po cerkvah je izpostavljeno Najsvetejše.
RIM 20. — 715 u. zvečer — (B) Ravnokar izišli »O<soivatore Romano«, ofieijelm glasilo sv. stolice, ki govori o zadnjh tre nutkih Leona XIII. List pripoveduje, da je pajiež tekom dneva prišel večkrat k zavesti in da je govor'1 z nekaterimi kardinali. Po-eeKna pa da je bil pri popolnej zavesti neposredno pred smrtjo, ko mu je namreč kardinal Vannutelli podelil pot-lednjo odvezo. Mons. Bisletti je kardinalu-kameriengu Oregli izročil ribičev prstan, katerega pokaže ist j jutri kardinalom na prvem zborovanju.
RIM 20. — 5 u. — (B) Agencija Štefani javlja : Oficijelni čas smrti sv. očeta je 4 min. po 4. uri popoludne. Ob 4. uri in
RIM 20. — 7. ura 25 m. zvečer — (B.) »Agenza Štefani«. Kakor hitro ee je razaesla po mestu vest o papeževej smrti, bile so takoj poslane na sv. Petra trg redarske patrulje. Pri bronast h vratih, kakor tudi pri vratih Santa Marta in Belvedere stoji vojaštvo na razpolago policijskega komisarja iz Borg-^. rtazilika sv. Petra je neprenehoma odprta.
RIM 20. — 6. ura 10 minut zvečer — (B.) »Agenzia St fan'*. Malo pred papeževo smrtjo so vstopili v pobo umirajočega papeža kardinali in diugi dostojanstven.ki, okolu 60 po številu, in so pokleknili, dočim je višji penitencijar, kardinal Vannutelli dalje molil molitve za umirajoče.
Papež je ob 4. uri in 4 min. nagnil glavo vznak in umrl mej veliko ginjenostjo vseh pričujočih. Kardinal Rampolla je neposredno po papeževej smrti položil svoje dr-žavnotajniške funkcije, katere je, kakor hoče pre Ipis, prevzel Mocsignor Della Chiesa.
Lev XIII.
Njegova mladost.
Papež Lev XIII. se je rodil dne 2. maja 1810. v Karpinetu. B;1 je četrti sin vojnega komisarja in polkovnika Dominika Ljudevita Pecci in Ane Prospere roj. Buzzi. Dne 4. marcija je bil krščen. Za krstnega kuma mu je bil škof Tosi, katerega je zastopal jeden njegovik kanonikov Na krstu je dobil ime Joahim, Vinko, Rafael, Ljudevit.
S početka mu je mati djala »Nino« (Vinko), od leta 1830. naprej se je pa sam hotel imenovati Joahim in sicer iz po3eb-j nega češčenja do sv. Joahima, očeta sv. Device Marije.
Prvih 8 let svojega živenja je preživel materin ljubljenec »Nino« v očetovi hiši v Karpinetu. Vsa njegova družina je bila strogo verna in zvesto udana papežu, njegova mati je bila v tretjem redu sv. Franje. Da bi dosegli otroci vso naobrazbo v domači hiši, ali pa v Karpinetu, ni bilo možno. Zato so poslali stariši malega »Nina« in brata mu Josipa, poznejega Jezuita in kardinala, doe 12. novembra 1812. v jezuitski zavod v Vi-terbo. Tako so bili jezuiti prvi učitelji malega »Nina« Pecci, pozneje je obiskoval tudi vse druge, tudi visoke šole, ki so bile pod vodstvom Jezuitov.
V Viterbu je hodil mali Pecci šest let v šolo in je toraj po naših razmerah končal nekako spodnji gimnazij. Že v prvem početku je pokazal veliko nadarjenost, a tudi pridnost. Ko je imel 12 let je dobil iz rok papeževega delegata laradi svoje pridnosti prvo odliko-valno svetinjo, in tekom svojih daljnjih studij si je pridobil še mnogo drugih odlikovanj. Poleg učenosti je pokazil tudi veliki pesniški dar, kar je dalo v poseben izraz vsemu njegovemu živenju. Na to eta vstopila brata Pecci meseca novembra 1824. v rimski kolegij, katerega le bil izročil Lev XII. vodstvu jezuitov. Tukaj sta končala svoje gimnazijske nauke. Iz retorike je odnesel mladi »N no« prvo šolsko odlikovanje, stric Antonio, ki je bil takrat v Rimu odvetnik, mu je podaril uro, a najlepše odlikovanje mu je bilo to, da je imel pred zbranimi sošolci in profesorji javno predavanje v lat'nakem jeziku »o paganskem in krščanskem R mu«.
Zatem je vstopil 1. 1825. v »filozofijo«, Ki je trajala tri leta in ki odgovarja našim zadnjim razredom više gimnazije in še nekoliko več. Z vso vnemo se je lotil logike in matematike. Leta 1827. je imel j*vno razpravo o metafiziki. Leta 1827. in 1828. seje posvetil popolnoma učenju. Sam o sebi piše takrat tako-le : >Muj duh je ves zabavljen z matematičnimi računi. Učim ee zakonov, katere je božja Previdnost postavila v telesa fiziČLe narave. V kemiji občudujem razne naravne pojave. V astronomiji merim daljave planetov in solce t*r občudujem tek raznih zvezd in njih veličanstvene kretnjo« Bilo mu 18 let in že se je začel baviti j ri napornem učenju tudi s političnimi in cerkvenimi vprašanji.
Med najvažnejimi dogodki iz njegove mladoati je smrt papeža Leva XII., dne 28. februvarija 1828. Papež Lsv XII. je bil mlademu Pecciju dobrotnik in zaradi tega si je vzel kakor papež ime Lev XIII.
Na to je kmalo končal filozofijo tako, da je vdobil iz kemije in fizike prvo odlikovanje.
Ker je bil Joachim Pecci tako odličen dijak, je imel držati koncem leta javno predavanje o navzočnosti najviših krogov, še celo ! morda samega papeža. Ali sredi priprav je težko obolel — saj je bil vseskozi šibkega
zdravja in nežne telesne rasti — moral je
tedaj opustiti javno predavanje, kar bi mu bilo prineslo obilo slave. Zato so ga vsaj deloma odšktdovali njegovi učitelji s tem, da so mu izdali izvrstno spričevalo ter da so v istem omfn li, » 1a je imel držati koncem šol skega leti 1829. znamenito javno deputacijo«.
Nato je vstopil Pecci v bogoslovje. Vtis nove vede na mladega učenjaka je bil tak, da mu je kar zamrla pesniška žila in da je izgubil vse veselje do poez je. Ali le za čas, kajti kmalu zopet se je oprijel z večim veseljem svoje pesniške vile. V bjgo»lovnih vedah se je odlikoval tako, da je vdobil za-poredona več priznanj, posebno v dogmatiki kjer mu je bil učiteljem slavni dogmatik Perrone. Leta .1830 je imel javno diputacijo o sv. Režnjem Telesu s takim vspehom, da se mu je vse divilo. L°1a 1831. je imel postati kanonik« m v Anagni, a sreča je bila, da je to mesto vdobil drugi in da se je mogel Pecci posvet ti še naprej vedi in učenju. Leta 1831. je končal svoje redne bogoslovBke stud je.
Ozrimo se nekoliko na dobo njegovih dijaških let. Povsod ga vid mo pri učenju, kako raevija \eliko nadarjenost in pridnost. Kakšni so mu pa cilji ? Nato ne misli. Vesel je, poniž ;n in tih. Ko mu pa srce zaigra notranjega veselja in notranje navdušenosti — tedaj se vzd gne njegova ptsniška vila. Navdušena pe*em — to je >zraz njegovega veselja, to mu je plačilo za vse napore in trude. Ali se je tedaj čuditi, da si je mladi Pecci osvojil naklunjenost vBeh, ki bo ga poznali ?
# • *
Akademija ^cerkvenih plemifcei".
Težko je priti v akademijo »cerkvenih plemičev«. Ptcciju je pomagal njegov za-šč.tn k, | relat N colai, da j« vstopil doe 15. novembra 1832. v ta znameniti zavod, kjer bo ee odgajali sinovi prvih plemičev za papeževo državoo in diplomatično službo. Tudi tukaj je tako napredo\al, da je bil dne 12. jamarja 1833. predstavljen papežu Gregorju XVI. V poletju na to je imel držati prel samim pap»žem javno Jdisputacijo o mm bogoslovju. A obolel je na grlu, in je moral disputacijo odložiti do 6. maja 1835. Vepeh disputacije mu je pndabil naklonjenost khrdinala Sala, in s tem je začela njegova karijera.
Dne 12. . ktobra 1834. je vdobil od škofa Laisa male redove, dne 6. februvarija 1837. je bil že bišai [prelat papežev. Ko tak je preskočil — da-si najmlaji — vse svoje vrstnike in je bil imenovan dne 16. marcija 1837. za poročevalca na sodnem dvoru >se-gnature«, dne 28. junija 1837. pa za svetovalca v oddelku notranjih stvari.
Dne 17. decembra 1837. je bil posvečen za eubdijakona in dne 31. decembra 1837. ga je posvetil kardinal Odescalchi za ma-šnuta. Dne 1. januarija 1838. je pel v kapelici sv. Stinialaja in Andreja Prvo sv. Mašo
Sedaj so ga začeli rabiti v državni službi. Dne 12. tebruarija 1838. je bil že imenovan na imenitno mesto za papeževega delegata v Bene ve nt. S tem je stopil Joahim Pecci v v zrelo možko dobo — a imel je še le 28 let! Znanje njegovo je bilo ogromno — a telo fclabotoo in bolehno. Imel je zeščitnikov visokih in mogočnih. Pod takimi pogoji je
ste pil na oder javnega živeoja.
*
* *
Joahim Peeei, škof r Perugiji.
Oko papeža Gregorija XVI. se je vstavilo na Joahimu Peccju. Dne 1. januvarija je pel novo mašo, dne 15. februarijd je bil že imenovan za apoBtolekega delegata v Bene-ventu. Benevent je bila mala psptževa deželica, ki je obsegala okoli dveh kvadratn h milj zemVe in je leža]a med obema Sicil jami«. Tu je nbš J ahim Pecci težko obolel — pob žno sporoč lo pravi da je ozdravil, koso so nanj p^ložli k<š?cs sv. Franja Hj*ro-nimskega. Potem se je lotil svoje službe z vso odličnostjo. Iztrebil je najprej iz Bene-veota mnogobrojne band te, na kar je z^pri-čel neumorno delovanje za sccijaln « povzdigo tamošnjega prebivalstva. Komaj je njegovo delovanje začelo donešati prave sadove, že gaje pap<Ž Gregjr XVI. odpozval ter ime noval delegatom v Spo'etu in potem, 1. 1841. delegatom v Perugji.
Tu je b.l<> za papeževega delegata zelo težavno mesto, ker je bil tu s<dtž Josipa Mazzinija, voditelja borbe za osvob jenje in zjedinjenje Italije. Vendar si je Pecci se svojim razun.nim postopanjem znal prido-
biti simpatije prebivalstva ter utrditi upljiv papežtva.
L. 1843. bil je Pecci imenovan apostolskim nuncijem v Bruselju, 1. 1843. pa je bil povišan v čast titularnega nadškof* v Damieti. Kakor apostolski nuncij v Bruselju izkazal se je izvrstnega diplomata.
Koncem leta 1845. odpozval je papež Gregor XVI. Peccija iz Busselju in ga na prošnjo oblasti v Perugiji imenoval tamošnjim škofom s činom nuriškofa. Predao pa se je Pecci povrnil v svojo domovino, podal se je Pecci povrnil v svojo domovioo, podal sa je še na potovanje po Angležkem in ko je dospel v Italijo bil je pepež Gregor XVI. že mrtev.
Pecci je dne 26. julija 1846. 1. lasel škofovsko stolico v Perugiji, kjer je ostal skoraj polnih 32 let in sicer so njegovo ško fovanje v Perugji se popolnoma s papeže -ževanjem Papeževa Pija IX.
Kakor škof se je Pecci izredno odliko val in je kljubu svojej razmernej mladosti — imel je še le 36 let, ko je postal škof — kmalu postal duševni voditelj vseh umbrij-skih škofov. Papež Pij IX. ga je visoko či slal in se ga je, ko je postal kardinal, rad posluževal za vizitacijska potovanja po dru gih škofijah. Glavna Bkrb škofa Peccija je bila ta, da si je vzgojil dobro in disciplinirano svečeništvo in je sam izdal spis, kako se imajo vzgajati bogoBlovci. Ali tudi vzga janju mladine sploh je posvečal veliko pažnjo in skrbel za versko nra/no življenje v svojej škofiji.
* *
Joahim Pecci — Leon XIII.
Konklave, v katerem je bil kardinal Joahim Pecci izvoljen papežem je potekel jako gladko. Pecci ni imel resnega protikandidata in je bil že drugi dan konklava (doe 20. februvarija 1878. 1.) izvoljen papežem.
Jedna glavnih nalog papeža Leona XIII. je bila zopetno vapostavljenje papeževe posvetne oblasti. NiČ manjše paznosti pa ni papež Lev XIII. posvečal svojej drugej veliiej nalc g;, namreč zopetnemu združenju od Rma ločenih krščanskih cerkev z R mom. Prva leta svojega papeževanja pa se ni mogel reševarju tega velevažnega vprašanja posvetiti z isto silo, kakor se bi b;l rad, ker je imel namreč ogromnega dela z urejevanjem notranjih razmer svoje cerkve. Še-le potem, ko je popolnoma utrdil notranje zadeve in uredil razmere med rimsko cerkvijo in državami, mogel se je Lev XIII. posvetiti svoji veliki nalc gi glede združenja vsega krščanstva z Rim< m. Prvi vspeh dosegel je L-v XIII. s tem, da se je armenska cerkev 1. 1879. združila z Rimom. Glavno skrb pa je Leon XIII. obračal združenju pravoslavnih kristijanov z Rimom.
V ta namen izdal je dne 30. septembra 1880. eacikliko (grande munus), v katerej je do ločil praznik sv. Cirila in Metodija na dan 5 juiija. Ta enciklika imela je dvojni namen, prvič: privezati rimsko-katališke Slovane te sneje z Rim< m in drugič : privabiti pravoslavne Slovane v okrilje rimskokatoliške cerkve.
O odoošajih med papežem Levom XIII. in rusko državo spregovoriti hočemo nekoliko v današnjem večernem izdanju.
Kako se vrši konklave.
Po svečanem pogrebu umrlega papeža, takoj prvi dan po devetdnevnici, gredo vsi kard nali v korno kapelo cerkve Sv. Petra, kjer pritustvujejo maši Sv. Duha, katero čita dekan kardinalov. Po sv. maši podeli mašnik — z dragoceno mitro na glavi — svečani blag. slov vsem pričujoč m. Na to ima nalašč za to izbrani govornik govor : »De eligendo Ponteficec.
Zidnje čese papežkega posvetnega vladanja, se je vršil konklave v Kvir nalu, a sedaj se vrši — k kor se je že prejšnje čase — v Vatikanu.
Proti vtčeru gredo kaidinali v roketu in plašču vsak v svojo c«-l co, katera je vsa-cemu določena žrebanjem za ves čas kon-klava. Sledijo jim njihovi konkiavisti, ali tajnik:, a pred njim: gre 6 pažev z gorečimi bakljami. Pred vsako celico je postavljena častna straža. V celicah sprejemajo obiske diplomatskega zbora, drugih duhovskih in raznih dostojanstvenikov. Pred vratmi stoje sluge z bakljam1.
Okolu 1. ure in pol po noči da cere momjer prvo znamenje se zvoncem; pol ure pozneje zazvoni ceremonijer v drugič, a ob treh zjutraj da tfc zvoncem tretje in sicer zadnje znamenje. Ceremonijer obide hodnike
vse palače ter med zvonenjem izgovarja besede: »Extra omnes«.
Po tem znamenju morajo zapustiti Vatikan vse one osebe, ki nimajo neposrednega opravila v konklavu. Kardinal kamerlengo, v spremstvu treh kardinalov, katerim je poverjena skrb za red, zapre vsa zunanja vrata v konklave, t. j. v Vatikan. Maršil in majordom zapreta vse vhode in od tega trenotka ni vi č mogoče priti v Vatikan ne iz Vatikana.
Nekdaj je papeža volila rimska duhovščina, katerej so se pridruževali škofje, ki so bili ravno v Rimu, in zastopniki ljudstva. A ta način volitve je dajal večkrat prilike mahiDacijam raznih strank in vmešavanju raznih tujih elementov. Ker je pa sčasoma duhovščina v Rimu preveč narasla, se je omejila volilna pravica le na nekatere cerkvene dostojanstvenike in na škofe bližnjih mest. Od tega pa do omejitve volilne pravice na same kardinale, je bil le en korak. In ta korak je naredil papež Aleksander III., ki je v konciliju, obdržaoem leta 1179. za gotovil volilno pravico samemu svetemu kolegiju. In od tedaj ima sveti kolegij to pra vico, da smejo samo njegovi členi voliti novega papeža.
Naj se vrši konklave v Vatikanu ali pa v kakej drugej palači, zazidajo se vsa okna in vsa vrata dotične palače za ves čas, dokler traja konklave. Ena sama vrata ostanejo prosta. Kdor izide, ne pride več v palačo. Ta vrata se zaklenejo štirimi ključi : dvema znotraj, in ta dva hrani ceremonijer, a dvema zunaj in ta dva sta izročena kon-klavskemu maršalu.
V palači ostanejo le kardinali, njihovi tajniki, prelat zakristan, določeni ceremoni-jerji, tajnik svetega kolegija, ki je ob enem tajnik konklava prelat podzakristan, kon-klavski spovednik, častne straže, nekateri določeni zdravniki, lekarnarji, brivci, služabniki in delavc*.
Na večer drugega dne pridejo vsi v kapelo, kjer jih kardinal kamerlengo prešteje in pregleda, da se s tem u veri, da ni nobenega tujega človeka vmes. Zatem kardinal kamerlengo in oni trije kardinali, katerim je poverjena skrb za red, preiščejo vso palačo, da bi se ne bil kdo skril, pregledajo VBe vrata, da li so dobro zaprta in potem sestavijo zapisnik o tem preiskovanju in pregledovanju.
Celice kardinalov imajo nad vrati vsaka svojo progresivno številko. Celice onih kardinalov, ki so bili imenovani po ravnokar umrlem papežu, so tapecirane rudeče a celice onih eventuvelnih kardinalov, ki so bili imenovani po prejšnjih papežih, so tapecirane zeleno. Okna celic eo zazidana. Svi-tloba prihaja vanje skozi neke, jako visoko prirejene odprtine, ktere so pa zakrite z belimi zagrinjali.
Se zunanjm svetom more občevati osobje konklava sredstvom treh okretal, kakoršoja fo v navadi pri nekaterih nunskih samostanih. Prvo, takozvano častno okretalo, je na raz polago samim kardinalom in je prirejeno tako, da se je morejo posluževati tri osebe ob enem. Pri tem okretalu sprejemajo kar dinali obiskovalce. Drugo okretalo je na razpolag > veemu osobju, a tretje služi samo konklavskemu tajniku in to je vedno odprto, kajti tajnikov posel zahteva, da more dotični dostojanstvenik, ki ga opravlja, vsak hip občevati se zunanjim svetom. Drugi dve okretali pa sti odprti samo od 8. ure zjutraj pa do Vt 1. ure popoludne in zopet zvečer od 5. ure in pol do 7. ure in pol. < »kretalo kardinalov se zapre pol ure pozneje. Od zuaaj stražijo ta okretala patrijarhi, nadškofi, škofi in drugi cerkveni dostojanstveniki, po vrsti, edtn za drugim. Oni odpirajo in zapi rajo okretala od zunaj, doSim jih znotraj odpirajo in za p rajo oalašČ v to določeni ce-rem^nijerj. Kdor hoče od zunaj govoriti s kako notranjo osebo, mora ee izkazati b po s bno izki zoico al: z Dalasč v to svrho prirejeno s\et njr. Dostojanstveniki, ki stražijo okretala, odpirajo in čitajo eventuvelna pisma naslovljeni v notranjoEt, a ona, ki so name njena iz kooklava kakej zunanjej osebi, pre-čitajo in pečatijo prelati, ki stražijo okretala znotraj. Noben kar linal ne more poslati v svet niktkega tajnega pisma. Pogovori pri okretalih se morajo vršiti glasno.
Apostolska komora preskrbi za vse po trebe, a ob čajno si dajo kardinali prinašati kos'lo oJ zuaaj. Pri okretalih se koši s kosili natančno preiščejo.
Poleg teh obiskov pri okretalih, se odprejo tudi ona vrata, ki n"so zazidana. A
to le tedaj, ko imajo priti odposlanci držav, ali pa zakasneli kardinali.
Katoliški vladarji imajo namreč običaj, da imenujejo posebnega odposlanca k svetemu kolegiju za oni čaa, dokler je stolica sv. Petra prazna. Ti diplomatski odposlanci gredo z vso veličastnostjo v avdijenco konklava, da iz'oče svoja pooblastila. Vsakega odposlanca sprejmeta pri ahodu majordom in maršal ter ga Hpremita do velike dvorane ter mu odpreta vrata iste. V tej dvorani ima svoje seje sveti kolegij, a odposlanca deli od svetega kolegija železna ograja.
Kardinali sede v posebni kapeli. Veliko pregrinjalo deli sveti kolegij od nižjega dela kapele. Kardinali sede v kvadratu okolo oltarja, tako da zapira četrto stran kvadrata oltar sam. Na stopnjicah oltarja je priprav ljen prestol za novoizvoljenega papeža. Vsaki Člea konklava ima svoj prestol. Na<l vsakim prestolom je nebo, ki je pa tako prirejeno, da se nsglo sname, takoj, ko pride iz žare ime novoizvoljenega papeža.
Pred vsakim prestolom je mizica p -krita se svilo iste barve, kakor nebo nad preutolom, in sicer vijoličaste za kardinale, imenovane po ravnokar umrlim papežu, a zelene za one, ki so bili še poprej kardinali. Na mizicah je pisalno orodje, pečati, vosek itd. Kardinali sede po vrsti z ozirom na njih dostojanstvo v svetem kolegiju.
Prvi dan konklava gre ceremonijer trikrat — vsake pol ure — po hodnikih palače in zvoni se že omenjenim zvoncem; a ko gre tretjič, kliče: »In capellam Domini !< To se godi ob 9. uri predpoludoe. Kardinali gredo v kapelo, kjer prisustvujejo sv. maši. Mej sv. mašo sprejmejo sveto obhajilo, a po tej svečanosti se prične konklave. Vsasi dan se vršita dva skrutinija. Mej prvim in drugim skrutinijem so kardinali svobodni, smejo se pogovarjati in sprehajati se po dvorišču. Ob 3. uri po polunoči morajo o trikratnem znamenju se zvoncem zapreti se v svoje celice. Zakrisian, prefekt papeževe kapele bere vsako jutro sveto mašo v prisotnosti svetega kolegija. Po raznih dvoranah so nameščeni mnogi oltarji, zato da morejo duhovni konklava opraviti sveto mašo kadar hočejo. Po sveti ma^i zapeva zakristcin : > Veni Creator !c Ko slednjič ostanejo kardinali sami v kapeli, gre eden od njih osebno zapreti vrata. Na to se prične prvi skrutinij, ki de vrši otl 9. do 11. ure predpoludne. Drugi skrutinij se vrši zvečer od 5. pa do 7. ure.
Da je izvolitev veljavna, treba vsaj dve tretjini glas >v. Po vsakem skrutiniju, ko ni dosežena potrebna večina dveh tretjin glasov, pomešajo se glasovnice z vlažno slamo in se vržejo v posebno peč, ki je za oltarjem. Iz te peči gre dim vlažne slame po cevi, ki ima konec nad zunanjim balkonom. Ljudstvo, ki ve o kateri uri se vrši skrutinij, čaka in gleda: ko se prikaže dim, zve ljudstvo, da ni se izvoljen papež. A ko se ob navadni uri ne pokadi iz te cevi, tedaj je znamenje, da je nov papež zasedel stolico sv. Petra, da ima sveta katoliška cerkev novega glavarja.
DUNAJ 20. (B.) Cesar .je pronunciju, kardinalu Taglianiju odposlal sledečo brzojavko :
Ischl 7. ura 30 min. zvečer. V trenotku, ko je katoliški svet cžaloščen po yeati o smrti njegovega najvišega pastirja, rni je na srcu, da Vasi Eoainenc ji izrazim najglobo-kejšo tugo, katero mi provzroča ta težka in ves svet globoko pretresujoča zguba Otroška ljubezen in neomejeno spoštovanje, kater.) sem gojil do sv. Oeeta za njegovega življenja, sledite umrlemu v večnost. Njegov spa-min bo vedno blagoslovljen in bo za vse čase zavzemal odlično mesto v analih naše svete cerkve. Fran Josip I. m. p.
Na to brzojavko je odgovoril pronuneij kardinal Tagliani se sledečo :
Dumj 9. ura zvečer. Sočutje Vašega apostolskega Veličanstva na pretresljivej izgub', katera je zadela našo sveto cerkev se smrtjo velikega papeža Leva XIII. je v resnici ganljivo in žurim se izrekati Vašemu Veličanstvu najglobokejšo zahvalo. Sveti kolegij ohrani skreno in spoštljivo hvaležnost za ta dokaz sočutja.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN SODNIK Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst*
Čitateljem. Danes zvečer izide „Edinost" ob navadni uri in prinese nadalnje vesti o papeževi smrti.