PODARJAMO
v vrednosti do 500 €
BAZEN
POIŠČI, IZREŽI, POŠUI KUPON
■o
Andrej Bizaj
»Lokalno
okolje je
premalo
naklonjeno
hokeju«
■m
Str. 22-23
"on
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 24 / Leto 78 / 15. junij 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si
7 let
Od Celja do Žalca je ravno polje, polno kolesarjev
Uvod v 29. dirko Po Sloveniji je bil imeniten. Kolesarji so se »sprehodili« skozi celjsko mestno jedro. Bili so v skupini, zato so organizatorji lahko hitro odstranjevali zapore. Leteči start je sledil šele v Ško^i vasi, cilj najdaljše etape je bil v Rogaški Slatini. Danes so »bojevniki za zeleno« zbrani v Žalcu in znova bodo prečesali celjsko območje. Dodaten čar letošnje dirke je - ob odsotnosti dveh najboljših slovenskih kolesarjev - negotovost glede imena končnega zmagovalca. Str. 3
Foto: Andraž Purg CELJE
Zloma urgence (še) ne bo Slabši dostop do zdravnikov?
Str. 6	Str. 7
Miša Molk: »Včasih pogrešam malo bolj sodobne aranžmaje.«
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Vsak uspeh v športu je zaznamovan z odrekanjem staršev športnika, ki ga finančno podpirajo, in z delom, ki ga v tišini opravljajo športni delavci.«
Andrej Bizaj, hokejski zanesenjak
»Do zdaj smo pošiljali bolnike v klinični center v Maribor, zato se moramo zavedati, da z operacijami dr. Klakočovnika rešujemo življenja. Letno smo zaradi čakalnih dob in pošiljanja bolnikov drugam izgubili življenja od 5 do 10 bolnikov. «
Dragan Kovačič, direktor celjske bolnišnice
»Dobrna je pretežno hribovita, ampak danes je v hribih lepše živeti kot v dolini. Nekoč so se odseljevali, danes se priseljujejo.«
Branko Brecl, častni občan Občine Dobrna
»V takšnih vaseh, kot so naše, torej majhne, se s povezanostjo da marsikaj narediti. Tudi s prosto-voljstvom.«
Aleš Krančič, dvakratni prejemnik grba občine Rečica ob Savinji
»Ko sem videla, kakšno je stanje v proračunu, mi je bilo jasno, da zelo velikih projektov ne bom mogla uresničiti.«
Majda Potočnik, županja Občine Rečica ob Savinji
ČETRTEK
PETEK
24 13
SOBOTA
NEDELJA
25 11
26 14
Dr. Boštjan Pokorny o pojavu medvedov na Celjskem
»Posegi v populacijo medvedov so neljubi, a nujni«
Ministrstvo za naravne vire in prostor je aprila izdalo odločbo, po kateri je dovoljen odvzem iz narave 230 rjavih medvedov. Upravno sodišče je nato maja z odredbo ustavilo izvajanje odločbe, a za približno 180 medvedov, ki so jih lovci že ustrelili, je bilo prepozno. Ali se tisti medvedi, ki so jih v minulih dneh opazili na našem območju, umikajo zaradi odstrela v svojem osrednjem življenjskem območju pri nas, to so notranjski in kočevski gozdovi, ali so razlogi kje drugje? Dr. Boštjan Pokorny je strokovnjak za področje upravljanja divjadi, sicer dekan in profesor na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju, raziskovalec in lovec, zato smo mu med drugim zastavili tudi to vprašanje.
Q
TATJANA CVIRN
»To zagotovo ni razlog, saj so lovci od nekdaj lovili medveda in uravnavali njegovo številčnost. Na območjih zunaj svojega osrednjega življenjskega prostora je manj pogost, se pa širi zaradi večanja populacije. Več je mladih živali, ki iščejo nov življenjski prostor in se tako pojavljajo tudi v Zasavju, Savinjski dolini, okolici Celja in še marsikje drugje. To je predvsem posledica zamujenih let, ko zaradi nasprotovanj nevladnih organizacij nismo uravnavali njihove številčnosti.«
Na našem območju medvedi doslej niso povzročili večje škode, zbujajo pa strah med ljudmi, saj jih v teh krajih nismo navajeni. Ali se lahko bojimo, da bodo postali naši stalni sostanovalci?
Pomembno je, v kolikšni meri smo na medveda navajeni, kolikšna je naša strpnost do njega in predvsem, kje si ga želimo in kje ne. Območja, kot je širša okolica Celja, so zanj vsaj delno primerno življenjsko okolje, zato prihaja sem, vendar to ni njegov osnovni življenjski prostor. V osrednjem delu Slovenije, npr. na Celjskem, ljudje na medveda nismo navajeni, sicer dogodkov, do katerih prihaja, ne bi tako dramatizirali v javnosti. Teh dogodkov je sicer povsod po Sloveniji vedno več, saj je bilo ugotovljeno, da se težave močno povečujejo, ko je v naravi več kot 700 do 800 medvedov. Ocenjujemo, da jih je trenutno približno od 1.100 do 1.200. Ker jih je vedno več, iščejo nov življenjski prostor oz. se prostorsko širijo. Zanimivo je, da se je po izdani odločbi za odvzem 230 medvedov iz narave oglasil celo predsednik vlade, češ da gre za prevelik oz. morda celo nepotreben poseg v populacijo. A če bi jo hoteli zmanjšati na 800 osebkov, bi morali žal še močneje poseči vanjo oz. bi moral biti odvzem precej večji, kot je prirastek.
Kot je znano, ste že vrsto let vsak na svojem bregu strokovnjaki in lovci ter varuhi živali. Kako to rešiti?
Odločevalec, to je ministrstvo za naravne vire, a tudi strokovnjaki imamo precejšnje težave s komunikacijo s
tistim delom javnosti, ki ne razume, da je treba populacije, tudi rjavega medveda, upravljati in posamezne osebke žrtvovati, če želimo vrste dolgoročno ohranjati. Žal se v zadnjih letih vsakokrat po izdani odločbi pojavljajo s strokovnega vidika povsem nesmiselne obtožbe, blokade, odzivi po pravni poti ... Posledično je bil v pretekih letih premajhen (in predvsem prepozen) poseg v populacijo, prirastek je bil vedno večji in zdaj je številka takšna, kot je. Z blokadami se zgodi zgolj to, da je v naslednjih letih potreba po odstrelu še večja in da je nasprotovanj še več. Gre za neke vrste negativno spiralo, ki samo otežuje varstvo vrste. V preteklosti teh težav ni bilo, saj smo populacijo uravnavali daleč od oči javnosti. Sistem varstva in upravljanja rjavega medveda v Sloveniji je bil takrat za zgled drugim evropskih državam, saj smo
Dr. Boštjan Pokorny: »Posegi v populacijo medvedov so premišljeni, niso pa nikomur ljubi. Z medvedki smo navsezadnje vsi zrasli in do njih nimamo istega odnosa kot na primer do volka.« (Foto: arhiv FVO)
da bi se lahko uvrstila med številne druge vrste, ki so še vedno zavarovane, a z nekoliko nižjo stopnjo, kot so varovani šakal, gams, kuna zlatica ...
Ljudje vedno bolj posegamo v življenjski prostor živali, te pa prihajajo v naseljena območja. Ali to pomeni, da se bomo morali sčasoma sprijazniti z medvedi in volkovi ter drugimi divjimi živalmi okoli svojih domov?
Srčno upam, da se ne bo treba sprijazniti s tem, da bo v prav vsako okolje zašla in se tam ustalila sleherna vrsta. Nič ni narobe, če imamo po-
»Tudi če bo v Sloveniji odstreljenih 230 medvedov, to ne pomeni, da se na Celjskem ta vrsta ne bo več pojavljala.«
imeli po eni strani zdravo in zmerno naraščajočo populacijo, sporov pa skoraj ni bilo. A teh časov ni več. Rešitev je, da se tudi celotna evropska politika zave, da se je po več kot 30 letih od sprejema Habi-tatne direktive (o ohranjanju naravnih okolij ter prostoži-večih živalskih in rastlinskih vrst, op. p.) marsikaj spremenilo in bo treba upoštevati te spremembe. Številčnost medveda (in tudi volka) je namreč v Evropi močno narasla, hkrati so se EU pridružile nove države, ki jih ob sprejemu direktive v EU ni bilo in kjer je ohranjenost velikih zveri povsem drugačna, kot je v zahodni Evropi. Absurdno je, da nam upravljanje in varstvo teh vrst, ki smo jih skozi zgodovino znali ohraniti, zdaj določajo države, ki jim to ni uspelo in nimajo niti primernega življenjskega okolja zanje, saj so ga v preteklosti uničile. Naravovarstveni status medveda (in volka) v EU bo zato treba temeljito prevetriti in oceniti, ali je takšna stroga stopnja varstva zanju še vedno potrebna. Strokovnjaki vemo, da ni in
samezne osebke, na primer rjavega medveda na Pohorju, v Alpah, ali če imamo v teh delih volka. Ne moremo pa imeti teh živali v mestnih in primestnih okoljih Slovenije, kjer prostor ni primeren zanje, vsaj ne, če upoštevamo prisotnost in interese ljudi. Morali se bomo pač začeti pogovarjati o tem, da je človek sam del narave, vrsta, ki ima tudi svoje pravice. Vsaka vrsta tako ali drugače stalno posega v druge, a o tem ne razmišljamo. Tudi človek ima pravico, da deluje kot biološka vrsta, seveda ob zavedanju, da ima ob tem tudi odgovornosti. Drugim vrstam je treba omogočiti dolgoročno preživetje v prostoru, ki je zanje primeren. Tam lahko imajo tudi bolj poudarjeno vlogo.
Kako komentirate trditev, da je prav lov kriv za to, da so se zveri namnožile, saj naj bi se povečalo število rojstev živali, ko se vrsta čuti ogrožena?
Število medvedov in volkov po celi Evropi narašča, najbolj intenzivno na primer število volkov v Italiji, kjer niti
problematičnih osebkov ali križancev z domačim psom ni mogoče ustreliti. Če posegamo v populacijo katerekoli vrste, se bo ponekod hitreje obnavljala, a to velja zgolj tam, kjer so populacijske gostote na meji nosilne zmogljivosti okolja, torej kadar so osebki šibki in se vitalnost z zmanjševanjem številčnosti izboljšuje. Pri nas nobena vrsta ni v takšnem stanju. Odstrel osebkov na njihovo razmnoževalno moč torej nima pomembnega vpliva.
Drugi vidik je krmljenje, ki je tudi pogosto problematizi-rano v javnosti. Vendar so pri nas količine položene krme zelo majhne v primerjavi z večino držav v Evropi, kjer lovci dnevno polagajo tone hrane na krmiščih. Pri nas je dopolnilno (zimsko) krmljenje, ki živalim omogoča lažje preživetje in povečanje vitalnosti, za večino vrst prepovedano in so zagrožene zelo visoke kazni. Povsod po Sloveniji lovci izvajajo le priva-bljalno krmljenje divjih prašičev zaradi lažjega odstrela, ki je nujen zaradi uravnavanja populacije. Količine položene krme so pri tem zelo majhne, saj je je lahko na posameznem krmišču dnevno največ dva kilograma. Pri medvedih bi bilo zimsko krmljenje seveda nesmiselno oz. ga ni, saj živali pozimi dremajo v brlogih. Krmi se jih z namenom zadrževanja stran od virov hrane v urbanem okolju. Krmljenje ima zagotovo vpliv na prostorsko razporeditev medvedov, ne pa na njihov prirastek, kar kažejo tudi novejše in celovite študije, ki jih je bilo največ opravljenih prav v Sloveniji. Posamezne preliminarne študije v preteklosti so resda nakazovale drugače, te delne ugotovitve pa zdaj uporabljajo kot argument, da je krmljenje krivo za večanje številčnosti medvedov. Gre za absurdne trditve, ki ne upoštevajo razmerja med
količino krme in naravnimi
AKTUALNO
3
viri hrane. V lovišču Oljka Šmartno ob Paki na primer na več kot dva tisoč hektarjih lovišča letno pokrmimo le od 300 do 400 kilogramov koruze, medtem ko so samo količine energetsko enakovredne hrane, torej gozdnih plodov (kostanja), ki jih ljudje dnevno odnašamo s tega območja, bistveno večje.
Slišati je mogoče predloge o tem, da bi medvede preselili kam, kjer jih manjka, ali da bi se lotili preprečevanja rojstev novih mladičev. Kako komentirate te ideje?
V preteklosti je bilo že veliko naših medvedov preseljenih v druge dele Evrope (npr. Italija, Francija), a so večinoma žalostno končali. Bili so primeri, ko so jim ljudje, ki jih niso sprejeli, dajali steklovino v med in so poginili zaradi prerezanega želodca ... Utopične so torej želje, da bi medvede kam preselili, saj je tam, kjer so strpni do njih, dovolj že njihovih in
imajo enake težave kot mi, kje drugje pa ne bi mogli preživeti, saj tudi v preteklosti niso mogli.
Podobna je zgodba o sterilizaciji, da bi zmanjšali prirastek. Na videz so to simpatične pobude, ki nimajo bioloških ozadij. Če malo razmislimo, gre v bistvu za sprevržene ideje. Ker ljudje težko sprejemamo smrt, bi raje zmanjšali rodnost. Ko gre za otroke, smo zelo občutljivi, pri živalih pa tako preprosto pozabimo, da so prav mladiči in razmnoževanje zagotovilo za obstoj vrste. Ob takšnih idejah se ne obremenjujemo s tem, da žival ne bo imela mladičev, glavno, da se jih ne bo streljalo. Vendar je smrt živali sestavni del življenja in ne bo nikoli ogrozila populacije, medtem ko z izgubo prirastka brezpogojno tvegamo izgubo vrste, kar smo lahko v preteklosti že večkrat spoznali.
V Celju je bilo včeraj na startu 29. dirke Po Sloveniji 138 kolesarjev iz 27 držav. Med njimi je bilo največ Slovencev, Italijanov in Špancev.
Do nedelje bodo prevozili 833 kilometrov in spoznali raznolikost in lepote Slovenije. Danes bo start druge etape v Žalcu na Šlandrovem trgu. Kolesarji bodo obiskali Vrbje, Šempeter, Kapljo vas, Dolenjo vas, Prebold, Latkovo vas, Le-
vec, Celje (najhitrejši bodo v Kidričevi ulici morda že ob 11.43), Teharje, Štore, Kompole, Šentjur, Stopče, Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah, Mestinje, Podplat, Tekačevo, Rogatec ... Cilj bo v Ormožu.
Štiri ekipe svetovne serije so pripeljale kakovostne tekmovalce, za mnoge bo to zadnji preizkus pred Dirko po Franciji. Med domačimi tekmovalci izstopajo Matej Mohorič (Bahrain Victorious), Domen
Novak (UAE Team Emirates) in Luka Mezgec (Team Jay-co AlUla). Diego Ulissi (UAE Team Emirates) je dvakratni zmagovalec dirke in ne skriva načrtov po še tretjem zmagoslavju.
Dirka Po Sloveniji je v 30 letih zrasla v prepoznavno mednarodno športno prireditev in je pravzaprav rasla skupaj s slovenskim kolesarstvom, slovensko kolesarstvo pa je raslo skupaj z dirko, saj je
prav ta preizkušnja mnogim odprla vrata v svet. Tu se je kalil tudi zmagovalec zadnjih dveh izvedb Tadej Pogačar, ki »praznuje« 100. teden na vrhu lestvice Mednarodne kolesarske zveze. Tu se je dokazal tudi Primož Roglič, ki je nedavno Slovenijo obarval v rožnato. Nova generacija se bo v petih dneh zagotovo skušala dokazati in iti po sledeh svojih predhodnikov.
DŠ
Razdejani čebelnjaki
Zadnje dni so prebivalci okoliških krajev že nekajkrat opazili medveda. Ta je razdejal tri čebelnjake, enega v okolici Dobja, drugega na Celjski koči in pred dnevi še enega v okolici Lahomnega. Ali gre za istega kosmatinca, ki so ga minule dni opazili že na različnih krajih v okolici Celja, ni znano.
Kot pravi Peter Terglav iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, opaža, da se v naših krajih v zadnjih nekaj letih medved pojavlja pogosteje, kot se je nekoč. Pooblaščen je, da na osnovi prijave oceni škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste divjih živali, kot je na primer medved, in to škodo krije ministrstvo za naravne vire in prostor. Pravi, da se je medved v naših krajih doslej le sladkal z medom v čebelnjakih ali pa je raztrgal kakšno balo sena, napadov na domače živali pa ni bilo. Kot dodaja, gre za občasne obiske mlajših samcev, ki morajo najti svoj življenjski prostor in se ponavadi kmalu vrnejo v notranjske in ko-
Čebelar Domen Obrez ima že vrsto let čebelnjak na Celjski koči. Letos ga je prvič obiskal medved.
čevske gozdove. Na našem območju odstrel medveda ni dovoljen, razen če bi prišlo do večjih napadov na domače živali.
Brez medu?
Kot je povedal čebelar Domen Obrez iz Celja, ki ima čebelnjak na zemljišču domačije Čatrovih v bližini Celjske koče, je medved pred tednom uničil osem panjev. »Deset let se že ukvarjam s to dejavnostjo. Letos je sezona že sicer slaba, saj
ves čas dežuje. Spomladi so pomrznila še nekatera cvetoča drevesa in čebele moramo ves čas dodatno hraniti. Zdaj se je zgodilo še to.« Medved je razdejal čebelnjak, veliko čebel je pomrlo in vprašanje je, koliko jih bo lahko rešil. Obrez je ob normalnih letinah pridelal več kot 300 kg medu, za letos se boji, ali bo pridelek pokril stroške zdravljenja in hranjenja. Škodo je prijavil zavodu za gozdove.
TC, foto: Andraž Purg
m
Ш-ф,-, Ш Ж"; '
, - '	-i ilШЗВДшгаН
* Л"-
ст^- - .
Danes iz Žalca v Celje, Šentjur, Šmarje
Občan je divjo mačko opazil med vožnjo in jo fotografiral. (Foto: Jože Sadek)
Divja mačka vznemirja Konjičane
V krajih na širšem Konjiškem se že nekaj dni potika afriška divja mačka serval. Občani so vznemirjeni, saj so jo opazili tudi v bližini hiš. Mačke serval v Sloveniji sicer niso prepovedane, nekateri jih imajo celo za hišne ljubljenčke, pri čemer so za to žival pripravljeni odšteti tudi 10.000 evrov, a nihče od njih policiji (še) ni prijavil pobega živali. Tudi v manjšem živalskem vrtu Zoo Land v Slovenskih Konjicah je ne pogrešajo.
Policija zato nadaljuje z zbiranjem obvestil občanov o tem, kje so jo opazili. Potika se po gozdovih in travnikih v konjiški občini, opazili so jo tudi v stanovanjskih naseljih. Na osnovi teh informacij bo policija v sodelovanju s pristojnimi službami poskrbela, da bodo žival umaknili na varno. (Do zaključka redakcije jim to še ni uspelo.)
Ob tem veterinarji mirijo, da ta divja mačka ni nevarna za ljudi. Servali se prehranjujejo predvsem z mesom, če gre za preživetje, jedo tudi termite, kobilice in celo sadje. V preteklosti so sicer že bili primeri iskanja takšnih mačk. Pred nekaj leti je denimo serval pobegnil slovenskim lastnikom, na begu je bil kar dva meseca, naposled so ga ujeli na Hrvaškem in ga vrnili lastnikom.	BF
Dars Vransko in Občina Polzela sta v sredo/postavila čudovito skuipturojz krožišču za nekdanjo tovarno nogavic na Poizeji.,(Fpto:•ObčГna'PolZeiä):r
ožcevobregionalni cesti prr
O kolesarjenju tudi konferenca
CELJE - Druga nacionalna kolesarska konferenca v organizaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za zdravje in mestne občine je bila v ponedeljek in torek v Narodnem domu. Približno sto strokovnjakov z različnih področij iz Slovenije in tujine je razpravljalo o ključ-
nih temah kolesarstva kot oblike trajnostne mobilnosti ter zdravega in kakovostnega načina življenja.
Konferenca je bila del pestrega kolesarskega dogajanja minulih dni v Celju. Kot je ob tem dejal župan Matija Kovač, si MOC prizadeva, da bi postalo kolesarjenje način življenja občanov. »V
preteklih letih je bilo pri tem narejenega veliko in kmalu bo končan tudi projekt Mreža kolesarskih povezav. S tem bomo pridobili 30 km novih ali na novo označenih kolesarskih poti. Veliko nam pomeni tudi projekt regijskih kolesarskih povezav, ki bodo prinesle veliko možnosti za kolesarjenje občanov kot
tudi za razvoj kolesarskega turizma v regiji.«
Minister za okolje Bojan Kumer je povedal, da sta ključna cilja prometne politike omejevanje prometa in preusmeritev na čim bolj traj-nostne načine. Kolo je eno najbolj trajnostnih sredstev za vsakodnevne poti, medtem ko pri daljših poteh dr-
žava spodbuja kombinacijo kolesa in javnega potniškega prometa. »Delež opravljenih poti je vedno večji, za zdaj je petodstoten in v mestih raste. S pomočjo evropskih sredstev je Slovenija v preteklih letih zgradila več kot 500 km kolesarskih poti in tudi v prihodnje je zagotovljenih dovolj sredstev za ta razvoj.«
Marjeta Recko z ministrstva za zdravje je poudarila pomen kolesarjenja za zdravje ljudi, medtem ko je veleposlanik Nizozemske Johan Verboom povedal, da se tudi njegova kolesarska dežela lahko česa nauči iz slovenskega kolesarskega navdušenja.
TC
4
GOSPODARSTVO
Kronoterm združil vrhunsko tehnologijo in izjemno učinkovitost
Kmalu četrta generacija toplotnih črpalk
tro rastočih podjetij. Med naj- kot so Avstrija, Švica, Nemčija
boljše se je doslej uvrstil že	in Danska, zelo iskani. Tretji večkrat. Leta 2013 je bil prva razlog, ki velja predvsem za regijska in bronasta državna lani, je vojna v Ukrajini. Med
Predvidoma septembra bo podjetje Kronoterm na trg poslalo novo geotermalno toplotno črpalko Etera, ki jo je pred dnevi že predstavilo svojim poslovnim partnerjem. Gre za revolucionarno napravo, poudarjajo v tovarni, saj je za kar 30 odstotkov bolj učinkovita od primerljivih konkurenčnih toplotnih črpalk. Braslov-ško družinsko podjetje, ki se zaradi svoje inovativnosti lahko kosa z največjimi proizvajalci toplotnih črpalk v svetu, zadnja leta posluje zelo dobro. Lani je čiste prihodke od prodaje povečalo za 71 odstotkov, čisti dobiček je podvojilo. Povečalo je tudi število zaposlenih.
JANJA INTIHAR
Nova toplotna črpalka Ete-ra, ki so jo po besedah vodje razvojne službe Franca Ma-rovta razvijali tri leta, je že četrta generacija Kronoter-movih črpalk. Pred štirimi leti je podjetje poslalo na trg toplotno črpalko Adapt, ki je namenjena ogrevanju in hlajenju prostorov ter segrevanju sanitarne vode. To je bila prva pametna toplotna črpalka na svetu, ki so jo v podjetju v celoti zasnovali in razvili sami. Pred dvema letoma so začeli izdelovati toplotno črpalko Versi, pri kateri so največ pozornosti namenili raznoliki uporabi in vgradnji. Zasnovana je namreč za stavbe, ki ne potrebujejo veliko ogrevanja, za nizkoenergijske in pasivne hiše ter stanovanjske hiše do 100 kvadratnih metrov površine. Poleg tega jo je mogoče uporabljati tudi v stanovanjih, počitniških hišah, pisarnah in celo manjših poslovnih stavbah. Najnovejša geotermalna toplotna črpalka Etera je nadgradnja črpalke Adapt. Od nje se razlikuje po mnogih inovativnih rešitvah. »Etera je pripravljena na prihodnost,« pravi direktor in solastnik Bogdan Kronovšek. »S svojo tehnološko dovršenostjo in izjemno
učinkovitostjo postavlja nove standarde na področju trajno-stnega ogrevanja in hlajenja. Za kilovatno uro vložene električne energije z njo dobimo kar 8,48 kilovatne ure koristne toplote.« Kronovšek še dodaja, da na trgu trenutno ni nobene tako učinkovite podobne naprave.
Dolga življenjska
doba
Nenehen razvoj vedno bolj učinkovitih ter okolju prijaznih in zanesljivih naprav ter kakovost izdelkov sta podjetje v zadnjih letih postavila na zelo pomembno mesto tudi v mednarodnem okolju in ne samo doma. Nova črpalka, ki jo bodo izdelovali v treh različnih izvedbah, za svoje delovanje izkorišča toploto, ki se nahaja v zemlji ali podtalnici. To je velika prednost, poudarjajo v Kronotermu, saj s tem zagotavlja stalnost, visoko učinkovitost in okoljsko prijaznost. Imela naj bi kar trideset let življenjske dobe.
Prav zaradi dolge življenjske dobe nakup toplotne črpalke Etera ne bo le dobra naložba, ampak tudi okolju prijazna, še opozarjajo v Kronotermu. Dolgoživost namreč pomeni manj pogosto menjavanje to-
Bogdan Kronovšek, direktor družbe Kronoterm: »Etera je pripravljena na prihodnost.«
vrstnih naprav in s tem manjšo porabo materialov.
Vsaj trije razlogi za rast
Kronoterm je že od leta 2007 stalnica na lestvicah hi-
Iz Kronotermove tovarne v Bra-slovčah vozijo toplotne črpalke v osemnajst evropskih držav. Podjetje je lani prihodke od prodaje povečalo za kar 71 odstotkov.
gazela. Enega od priznanj bo zagotovo deležen tudi letos, saj je v zadnjih štirih letih, od leta 2018 do lani, prihodke od prodaje povečal za štirikrat, čisti dobiček za dvanajstkrat, število zaposlenih pa je podvojil.
Lani je imel 41,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 9 milijonov evrov čistega dobička. Prihodki so bili od predlanskih višji za 71 odstotkov. Direktor in večinski lastnik Bogdan Kronovšek pravi, da so za tolikšno rast vsaj trije razlogi. Na prvo mesto postavlja okolj-sko usmeritev Evrope, to je prehod na zeleno in digitalno, Kronoterm pa s svojimi toplotnimi črpalkami odgovarja na to usmeritev. »Drugi in prav tako pomemben razlog je, da imamo izdelke, ki so predvsem na bolj zahtevnih trgih,
ljudmi je povzročila paniko, ker niso vedeli, ali bo na voljo dovolj energentov. Zato so hiteli zamenjevati ogrevalne sisteme. To je izjemno povečalo tudi našo prodajo, ki pa se letos že umirja. Ljudje so namreč ugotovili, da apokalipse ne bo, saj minulo zimo nihče ni ostal na hladnem.« Bogdan Kronovšek tudi za letos napoveduje rast prihodkov, ki pa zagotovo ne bo tolikšna kot lani.
Proizvodni prostori
že pretesni
Braslovško družinsko podjetje prodaja topotne črpalke v osemnajstih evropskih državah. Njegov največji posamični trg je še vedno slovenski, kjer ustvari 40 odstotkov prihodkov. Lani se mu je po obsegu prodaje zelo približal italijanski trg. Kronovšek na-
vaja, da so zelo uspešni tudi v Avstriji, Švici, Nemčiji, Franciji, na Slovaškem, Češkem in Madžarskem, zelo dobre partnerje imajo tudi na Irskem, v ospredje stopa Danska, kjer je veliko povpraševanje zlasti po njihovih toplotnih črpalkah Adapt. Razvija se nizozemski trg, prodaja v državah nekdanje Jugoslavije je bolj skromna. O osvajanju novih trgov za zdaj v podjetju ne razmišljajo. »Lani in predlani je bil naš cilj, da čim bolj izpolnimo povpraševanje svojih kupcev. Zdaj ko so se razmere nekoliko umirile, se bomo še bolj posvetili trgom, na katere smo že stopili, saj želimo prisotnost na njih postaviti na trdnejše temelje,« pravi Kronovšek.
V Kronotermu so si zadali cilj, da bodo do leta 2025 letno proizvodnjo povečali na 24 tisoč toplotnih črpalk. Najkasneje v enem letu bodo razširili proizvodne prostore. Kako velika bo nova hala, ki jo bodo zgradili ob tovarni, Bogdan Kronovšek še ne more povedati, saj so jo šele pred kratkim začeli projektirati. Za zdaj so povečali le parkirne prostore. Širitev proizvodnih prostorov bo pomenila tudi nove zaposlitve. Trenutno v podjetju dela 127 ljudi.
Foto: Andraž Purg
H
Cena za grafično zbirko Kurta Müllerja, ki jo hranijo v Rogaški Slatini, je bila očitno tudi tokrat previsoka. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg)
Dražba ponovno neuspešna
Javna dražba Grafične zbirke Kurta Müllerja z zviševanjem izklicne cene spet ni bila uspešna. Dražbe, ki jo je stečajna upraviteljica Zdravilišča Rogaška Alenka Gril razpisala za prvo junijsko sredo, se namreč ni udeležil nihče. Grilova je dejala, da bo za nadaljevanje postopka prodaje odločilen dogovor z ločitvenim upnikom Slovenskim državnim holdingom.
Izklicna cena za zbirko, ki obsega približno 40 tisoč starih grafik različnih grafičnih mojstrov, je tokrat znašala 2,8 milijona evrov. Spomnimo, da je bila za dražbo omenjene zbirke v letu 2021 izklicna cena bistveno višja, in sicer malo manj kot 3,5 milijona evrov.
Grilova je konec leta 2022 za zbirko zbirala nezavezujoče ponudbe, takrat so se odzvali štirje ponudniki. Ločitvena upnica DUTB je po preučitvi ponudb odločila, da ne dovoli prodaje po najvišji ponujeni ceni, ki je znašala 80.100 evrov. Toliko denarja je za zbirko ponudilo Gradbeništvo Zos s Ptuja, ponudbe drugih so bile še bistveno nižje vrednosti. Podjetje Medicia iz Ormoža je ponudilo 3.500 evrov, Matej Verce iz Ljubljane je najprej ponudil tristo evrov, a je nato ponudbo zvišal na pet tisočakov. Ljubljansko podjetje Metalka Commerce je zbirko želelo kupiti za sedem tisoč evrov. Za nakup približno 40 tisočih starih grafik je predkupno pravico takrat želela uveljaviti tudi Občina Rogaška Slatina, ki bi zanje, če bi DUTB dovolila prodajo, ponudila 80 tisoč evrov. TS
GOSPODARSTVO
5
Inovatorja leta razglasili tudi v Spodnji Savinjski dolini
Najboljši so bili v podjetju Dafra
Celjska regija ima edina v Sloveniji dva izbora najboljših inovacij. Prvega že 23 let pripravlja Regionalna gospodarska zbornica Celje in štiri »njene« najbolje ocenjene inovacije se potem potegujejo tudi za državna priznanja. Organizatorke drugega izbora so občine v Spodnji Savinjski dolini, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Razvojna agencija Savinja. Oboji so priznanja najboljšim inovatorjem že podelili. O tem, kdo je dobil najvišja priznanja celjske gospodarske zbornice, smo pisali že v prejšnji številki časopisa, tokrat objavljamo, katere inovacije so kot najboljše izbrali v Spodnji Savinjski dolini.
JANJA INTIHAR
Marsikdaj se zgodi, da podjetja iz Spodnje Savinjske doline svoje inovacije pošljejo v oceno obema organizatorjema. Letos sta to bili podjetji Sico, ki je prijavilo dve inovaciji, in Kočevar Strojegradnja. Obema so v Celju podelili srebrno priznanje. Na izboru Sa-vinjčanov drobilnikov, ki so ju za svojo sestrsko družbo Robust zasnovali in izdelali v Sicu, ni bilo med najboljšimi, inovatorji iz podjetja Kočevar Strojegradnja pa so za večna-
menski stroj za uporovno varjenje dobili drugo nagrado.
Razlike v ocenah zelo majhne
Svet območnega razvojnega partnerstva, v katerem so občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, je letos podelil pet priznanj in denarnih nagrad. V Spodnji Savinjski dolini namreč kot edini pri nas poleg priznanj inovatorjem podelijo tudi denarne nagrade. De-
nar zanje prispeva vseh šest občin, večino zneska - letos je bilo malo več kot 12 tisoč evrov - razdelijo najbolje ocenjenim inovatorjem.
Na letošnjem razpisu je sodelovalo 18 inovacij, od katerih je bilo 14 skupinskih. Pri razvoju prijavljenih inovacij je sodelovalo 38 inovatorjev iz sedmih podjetij, ker so podjetja Sip, Dat-Con in JRP prijavila po več inovacij. Nagrajene so bile tiste, ki jim je posebna komisija podelila oceno najmanj 8,5. Sicer pa so bile razlike v ocenah zelo majhne. Med najvišjo in najnižjo ocenjeno inovacijo je bila razlika le za 0,72 točke.
Inovacije, patenti,
izumi
Komisija je letos kot najboljšo ocenila inovacijo skupine inovatorjev iz podjetja Dafra. Izdelali so signalno brezkontaktno stikalo, ki ima v primerjavi s klasičnim kontaktnim stikalom daljšo življenjsko dobo. Tovrstnega stikala doslej na trgu še ni bilo in kot pravijo v podjetju Dafra, se zanj že zanimajo domači in tuji proizvajalci ročnega orodja. Inovacijo so tudi že poslali v preverjanje enemu od nemških patentnih uradov.
Inovatorji iz podjetja Koče-var, ki so dobili drugo nagrado, so izdelali večnamenski stroj za točkovno in serijsko varjenje s hitro menjavo zgornje in spodnje elektrode, ki združuje lastnosti treh različnih naprav. Takšnega večnamenskega stroja, ki podjetjem zmanjšuje stroške za naložbe in tudi za plače, saj ga lahko upravlja samo en delavec, doslej na svetovnem trgu še ni bilo. Prvega je pred kratkim že kupilo avstrijsko podjetje, ki izdeluje kuhinjsko opremo iz nerjavne pločevine.
Tretjo nagrado sta dobila Barbara in Grega Jerin iz podjetja JRP, ki se ukvarja z razvojem ter izboljšavami strojev in naprav. Njuna inovacija je nova zasnova motorja z notranjim izgorevanjem, pri katerem bat ni več cilindričen, ampak deluje po principu nihala. Četrta in peta nagrada sta bili letos enakovredni. Dobili so ju inovatorji iz podjetja Sip, ki so z dvema izumoma izboljšali sistem za pobiranje krme, ter dijak celjske srednje šole za strojništvo Aljaž Herodež. Z uporabo napredne tehnologije je povečal učinkovitost in natančnost kotne stiskalnice, namenjene upogibanju pločevine.
Gostitelj letošnje podelitve nagrad najboljšim inovatorjem Spodnje Savinjske doline je bilo podjetje Bisol, ki izdeluje solarne module in je zaradi svoje inovativnosti zelo uspešno na mednarodnem trgu. Njegove naprave so nameščene že v več kot sto državah po svetu. Od letos solarni modulu Bisola skrbijo tudi za napajanje prve brezogljične raziskovalne postaje na Antarktiki. Nagrade je podelil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. (Foto: arhiv Bisol)
Denarna nagrada, ki so jo v Spodnji Savinjski dolini za svoje inovacije dobili posamezniki oziroma skupine inovatorjev, je letos znašala malo več ali malo manj kot 2.500 evrov bruto, odvisno od mesta uvrstitve.
Železar spet zmanjšuje osnovni kapital
Lastniki družbe pooblaščenke Železar Štore bodo na seji skupščine, ki bo prihodnji mesec, spet odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Na dnevnem redu seje imajo tudi razpravo o delitvi lanskega bilančnega dobička ter o spremembah in dopolnitvah statuta. Spet bodo volili tričlanski nadzorni svet. Mandat nadzornikov Železarja namreč od lani traja le eno leto.
Družba pooblaščenka Žele- malih delničarjev veliko, v za
zar je bila ustanovljena v devetdesetih letih, v njej so se združili nekdanji in sedanji zaposleni štorske jeklarne, ki so v pooblaščenko vložili svoje certifikate in postali njeni delničarji. Na začetku je bilo
dnjih letih se je njihovo število zelo skrčilo. Železarja, ki je 20-odstotni lastnik družbe Štore Steel in ima 1,5-odstotni delež tudi v Uniorju, trenutno lastniško obvladujejo dva posameznika in eno podje-
tje. Največ delnic, približno 48 odstotkov, ima poslovnež Tomaž Subotič, 31 odstotkov delnic je v lasti družbe Stor-kom, malo več kot 10 odstotkov jih ima Anton Franulič, ki je tudi solastnik Storkoma in direktor Železarja.
Lastniki pooblaščenke so leta 2020 osnovni kapital zmanjšali s 3,9 milijona evrov na 2,4 milijona evrov, torej za 1,5 milijona evrov. Po zmanjšanju osnovnega kapitala se število delnic posameznega lastnika ni spremenilo, zmanjšala se je vrednost delnice. Na račun zmanjšanja osnovnega kapitala je vsak delničar za eno svojo delnico dobil 1,55 evra in glede na takratno la-
stništvo je največ denarja dobil Tomaž Subotič. Podobno »operacijo« kot pred tremi leti nameravajo večinski lastniki izvesti tudi letos. Vodstvo družbe in nadzorni svet predlagata, da bi tokrat osnovni kapital zmanjšali za 804 tisoč evrov. Kot pojasnjujeta, želita osnovni kapital prilagoditi potrebam družbe, saj se je obseg njenega poslovanja zelo zmanjšal. Železar sam ustvari zelo malo prihodkov od prodaje. Lani so znašali le malo manj kot 9 tisoč evrov. Najve-
čji vir njegovih prihodkov so dividende, ki jih kot dobi kot delničar.
Zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala bo vsak delničar, če bo takšen sklep sprejet, za eno svojo delnico dobil 0,83 evra. Denar bodo dobili delničarji, ki bodo konec leta 2023 kot imetniki delnic vpisani v klirinško-depotni družbi, izplačilo pa bo opravljeno šele zadnji dan februarja v letu 2024. Glede na lastniško strukturo bo tudi tokrat najvišji znesek dobil Subotič.	JI
NARAVNI . OD NEKDAJ
Izdelki Zelene Doline brez GSO.

h Ш %,
ml
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Poslovanje boljše od lani, radiologi pa pospešeno odčitavajo izvide
Zloma celjske urgence (še) ne bo
Poslovanje Splošne bolnišnice Celje bo ob koncu prvega polletja negativno. Do zdaj znani podatki za prve štiri mesece kažejo, da je bilo »minusa« sicer manj kot lani v enakem obdobju, in sicer 2,4 milijona evrov. Bolnišnica si je letos v začetku leta zadala velikokpotezen načrt, da bi prihodke povečala za 13 odstotkov, vendar ga delno tudi zaradi pomanjkanja kadra v bolnišnici niso uspeli realizirati.
SIMONA SOLINIC
Kot pravi direktor bolnišnice Dragan Kovačič, ne
morejo vplivati na nižje obračunavanje zdravstvenih storitev zavoda za zdravstveno zavarovanje. Za enako število zdravstvenih storitev bo celjska bolnišnica letos dobila 1,6 milijona manj, kot bi dobila lani v enakem obdobju.
Urgentni center
spet na »prepihu«
A bolj kot poslovanje trenutno bolnišnico pesti pomanjkanje specialistov na oddelkih in v ambulantah, saj morajo ti delati v Urgentnem centru Celje (UCC). To je povzročilo, da je bolnišnica nekoliko manj uspešna pri izvajanju neoperativnega programa. V UCC bi morali delati specialisti urgentne medicine in bi, kot pravi strokovni direktor bolnišnice Radko Komadina, tam morali »kolobariti«. Torej delati v različnih enotah znotraj UCC. Toda specialisti urgentne medicine so zaposlitve našli v zdravstvenih domovih in drugih zavodih, zato morajo na urgenci delati specialisti, ki v tistem času
umanjkajo na svojih oddelkih in v ambulantah.
»Ugotavljamo, da je treba interniste nujno vrniti v in-ternistične ambulante. To od nas zahtevajo razmere, število bolnikov in tudi finančni vidik poslovanja. Zato vljudno vabim kolege specialiste urgen-tne medicine, ki so odšli v t. i. satelitske urgentne centre in zdravstvene domove, naj nam pridejo pomagat. Imamo
Večjo realizacijo programa je celjska bolnišnica od novembra do aprila letos imela predvsem na operativnem področju dela. Novembra so lahko bolnišnice na podlagi interventne zakonodaje začele sklepati podjemne pogodbe s svojimi zaposlenimi, ki so delo opravljali tudi v popoldanskem času, in to se zdaj pozna tudi v večjem številu operativnih posegov. Ozko grlo, kot se je izrazil Komadina, je predstavljalo predvsem pomanjkanje postelj za operirane bolnike na oddelkih. Na eni strani so povečali število operacij, oskrbeti pa so morali še druge akutne bolnike. Komadina še dodaja, da se bolnišnice po vsem svetu po covidnem obdobju soočajo s cunamijem bolnikov z resnimi boleznimi, ki med epidemijo niso bili deležni zdravstvene oskrbe.
»Urgentni center je po definiciji oddelek urgentnih zdravnikov,« pravi direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačič o trenutnem pomanjkanju teh specialistov v celjskem urgen-tnem centru. (Foto: Andraž Purg)
bolnike, ki jih moramo inter-nistično obravnavati in jim za-
gotoviti ustrezno ter časovno primerno obravnavo,« pravi Komadina. To je dovolj močan strokovni argument, ki naj bi naslavljal etični odnos specialistov urgentne medicine do dela v urgentnem centru. Že nekaj časa v celjski bolnišnici pravijo, da ti specialisti spadajo v urgentne centre in ne toliko v zdravstvene domove ....
»To ne pomeni, da nam grozi zlom urgentnega centra, kajti
Klokočovnik s koncesijo vstopa v bolnišnico
V Splošni bolnišnici Celje že nekaj dni deluje kardiokirurg Tomislav Klokočovnik. V prostore bolnišnice je prišel s koncesijo. Čeprav so številni ob tej novici, ki kar nekaj časa ni bila javna, zastrigli z ušesi, v vodstvu bolnišnice v takšnem sodelovanju ne vidijo ničesar spornega. »Namigovanje, da gre pri Klokočovnikovem delovanju v naši bolnišnici za žrtvovanje naših bolnikov, ne drži. Glede na to, da smo do zdaj pošiljali bolnike v klinični center v Maribor, in glede na čakalne dobe se moramo zavedati, da z operacijami dr. Klakočovnika rešujemo življenja bolnikov. Letno smo zaradi čakalnih dob in pošiljanja bolnikov drugam izgubili življenja od 5 do 10 bolnikov. In tukaj ni nobenega prelivanja kadrov. Če zaposleni v bolnišnici izpolni vse svoje obveznosti do bolnišnice, ki jih mora, lahko pri delu pomaga dr. Klokočovniku. Kot bi pomagal v drugem zavodu čez cesto ali kje drugje,« je slikovit Kovačič. Dodaja, da ima bolnišnica s Klokočovnikom podpisano pogodbo o sodelovanju in tudi o uporabi operacijske dvorane. Kdo ob bolnikov bo operiran pri njem in kdo bo vseeno moral na operacijo v Maribor, bo odločal konzilij.
zdravniki iz bolnišnice bodo pomagali bolnikom, vendar na račun drugih obravnav na svojih deloviščih,« pojasnjuje Komadina. Da se sistem resda ne bo zlomil zdaj, se bo pa morda kmalu sesedel vase, dodaja Kovačič: »Urgentni center je po definiciji oddelek urgentnih zdravnikov. Ta poziv urgentnim specialistom je odraz stiske, ki jo čutimo v bolnišnici. Možna rešitev situacije bi bila, da bi moral UCC imeti svoje ekipe v svojih enotah, ali pa se lahko vrnemo k staremu sistemu. Preprosto pa ne smemo pustiti situacije takšne, da bomo prišli do točke, ko bo ogroženo javno zdravstvo,« še pojasnjuje Kovačič. Celjska bolnišnica naj bi o tem seznanila tudi ministrstvo za zdravje, vendar točnega vsebinskega odgovora ni dobila.
In spet: radiologija
V zadnjih mesecih je bilo v javnosti ogromno govora o dogajanju na oddelku celjske radiologije, kjer je prišlo do zamud pri pripravi in branju izvidov, poleg tega so radiologi polovico dela, za katero so
dobili dodatno plačilo s pod-jemnimi pogodbami, opravili kar med rednim delovnim časom. Afera je s položaja predstojnika tega oddelka odnesla Dušana Ačkuna.
»Zadeve se umirjajo. Zaskrbljujoče je le še število neod-čitanih izvidov, to število je trenutno 1090, vendar naj bi ta zaostanek izginil v dveh tednih. Bolniki na radiološke izvide čakajo zdaj v povprečju 1,5 meseca, onkološki bolniki in bolniki s sumom na tumorje čakajo seveda krajši čas,« dodaja Kovačič.
Komadina ob tem omenja tudi poziv slovenskih radiologov, ki pravijo, da bi se razmere na tem področju na splošno izboljšale, če bi odgovorni izboljšali tudi opremo na področju slikovne diagnostike v slovenskih bolnišnicah. To naj bi radiologe tudi obdržalo v javnih zdravstvenih zavodih. V celjski bolnišnici naj bi kadrovski primanjkljaj na področju radiologije reševali tudi z osmimi dodatnimi radiologi, s katerimi naj bi bolnišnica sklenila dodatne pogodbe.
Nobeno znanje ni odveč
CELJE - »Ker je letos evropsko leto spretnosti, smo prišli na idejo, da bi se obiskovalci naučili vsaj ene od njih,« je povedala Katja Esih, direktorica Regijskega študijskega središča Celje (RŠS). Tako je RŠS kot tematski koordinator Tednov vseživljenjskega učenja letos s 16 partnerskimi ustanovami pripravilo prvi Sejem spretnosti.
Obiskovalcem je v svojih vati nove spretnosti z različ-
prostorih omogočilo brezplačen obisk najrazličnejših ustvarjalnih delavnic, na katerih je bilo mogoče spozna-
nih področij, od takšnih, ki predstavljajo popestritev v prostem času, do tistih, katerih zanje je lahko odločilno v
Katrin Školnik s Fakultete za varstvo okolja v Velenju: »Ker se na fakulteti ukvarjamo z nevarnimi snovmi v kozmetiki, smo se odločili obiskovalcem predstaviti naravno kozmetiko. Izdelali so lahko svojo kremo, dezodorant ali zobni prašek.«
Tok ali računalniško 3D-mo-deliranje. Koristno je bilo spoznavanje postopkov oživljanja s pomočjo defibrilatorja in nasvetov o tem, kako premagati težave z dojenjem in kako ravnati s starostnikom. Naučiti se je bilo mogoče tudi izdelave
naravne kreme, dezodoranta in zobnega praška.
Pri predstavitvi na prostem bi bilo sicer več mimoidočih radovednežev, a ker nekaterih predstavitev tako ne bi mogli izvesti, je RŠS izbralo organizacijo sejma v svojih
prostorih. »Vabili smo šole, a so te dni učenci zelo zaposleni zaradi zaključevanja ocen in izletov, zato bomo v prihodnje ta sejem pripravili teden kasneje,« je povedala Katja Esih.
TC
Foto: SHERPA
nekih trenutkih življenja ali koristno celo pri razvoju na poslovnem področju.
Veliko je bilo predstavitev ročnih spretnosti, od risanja mandal, izdelave papirnatih cvetov ali polstenih klobukov do kvačkanja in klekljanja. Za mlade so bile zanimive predstavitve digitalnih spretnosti, kot sta snemanje videa za Tik-
V okviru univerze za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje deluje več krožkov. Na sejmu so predstavili ustvarjanje mandal, izdelavo Unicefovih punčk, kvačkanje in klekljanje.
б°2Жс2з	IZ NAŠIH KRAJEV	7
ŠTORE - O dostopu do zdravnikov in spremembi lekarniške dejavnosti
S klicnim centrom za boljšo dosegljivost ambulant
Na zadnjih nekaj sejah občinskega sveta so svetniki opozarjali, da imajo nekateri občani težave z dostopnostjo do ambulant in s čakalnimi dobami v Zdravstveni postaji (ZP) Štore, ki sodi pod okrilje Zdravstvenega doma Celje. Vodstvo omenjenega zdravstvenega doma pravi, da se je na problematiko odzvalo z uvedbo klicnega centra. Bo na zanimanje zdravnikov za delo v ZP morda vplivala ureditev stanovanj zanje?
TINA STRMCNIK
»Nekateri občani pravijo, da so zaposleni v ZP odzivni in da z dosegljivostjo ambulant ni težav, drugi omenjajo slabšo dostopnost. Manj težav je, če občani v ambulante pošljejo elektronsko sporočilo, nekoliko več težav omenjajo tisti, ki v ambulante raje pokličejo po telefonu. Četudi
takoj ne pridejo v stik z osebjem, jih slednje nato pokliče nazaj,« je o problematiki, na katero so opozarjali občinski svetniki, dejal štorski župan Miran Jurkošek. Dodal je, da so se v zadnjih nekaj mesecih razmere z dostopnostjo zdravnikov po njegovih informacijah izboljšale.
Spremembe lekarniške dejavnosti?
V prihodnje bo v občini verjetno prišlo do sprememb glede lekarniške dejavnosti. To dejavnost v Štorah opravlja Lekarna sveti Jurij iz Šentjurja, občina pa si že nekaj let želi, da bi to službo prevzele Celjske lekarne. Občina Štore je ponovno postala ena od soustanoviteljic omenjenega javnega zavoda, kot je pred dvema desetletjema že bila. Celjske lekarne so po besedah župana od Lekarne sveti Jurij iz Šentjurja pripravljene prevzeti kader, odkupiti opremo in zalogo zdravil. Lekarna sveti Jurij, ki ima podružnico v Štorah, si želi, da bi prehodno obdobje trajalo še približno dve leti. Ta čas se ji zdi primernejši, saj bosta dve zaposleni takrat izpolnili pogoje za upokojitev. »Poslovalnica lekarne v Štorah je nekoč že spadala pod okrilje Celjskih lekarn. Ne vem, zakaj se je to v preteklosti spremenilo. Občinski svet je potrdil, da bomo spet sodelovali s Celjskimi lekarnami, in prav se mi zdi, da to izpeljemo,« je povedal župan.
zdravnika v štorski ZP. Če ne bi bilo takšnih razmer, bi zdravniki, ki so zaposleni v ZP Štore, zadostovali za zdravstveno oskrbo naših občanov.«
Predvidena je
obnova
Da bi pridobili še kakšnega mladega zdravnika, se občina in vodstvo ZD Celje dogovarjata o možnosti ureditve enega ali dveh stanovanj na podstrešju štorske zdravstvene postaje. Prostor se je sprostil zaradi prestavitve arhiva. Po besedah štorskega župana bi lahko stanovanja z ločenim vhodom uredili, ko bo ZD Celje v štorski postaji začel obnavljati streho in fasado.
Iz ZD Celje so sporočili, da se bodo obnovitvena dela začela, ko bodo zagotovljena finančna sredstva ministrstva za zdravje. Del denarja bo zagotovil Zdravstveni dom Celje. Vrednost naložbe bo odvisna od pogojev razpisa in bo znana, ko bodo pripravljeni projekti za obnovo štorske zdravstvene postaje.
Kaj o urejanju problematike pravijo v ZD Celje? Da bi bile ambulante bolje dosegljive, so v začetku letošnjega leta v ZP Štore začeli izvajati pilotni projekt vzpostavitve klicnega centra. »Tako lahko uporabniki hitro dobijo informacije in želene stvari uredijo v najkrajšem možnem času. Glede dostopnosti ambulant prejemamo večinoma samo pozitivne povratne informacije.«
Veliko bolnikov iz drugih občin
Iz ZD Celje so sporočili, da v štorski zdravstveni postaji delajo štirje polni timi, v katerih so prisotni zdravniki. Da bi
število zdravnikov ustrezalo normativom glede na število vpisanih bolnikov, bi potrebovali še enega zdravnika.
Jurkošek je pojasnil, da ima veliko občanov Štor zdravnika v Zdravstvenem domu Celje ali v kateri drugi občini. Zdravniki v Štorah imajo po njegovih besedah med svojimi bolniki tudi več kot polovico takšnih, ki prihajajo iz drugih občin. »Za gradnjo postaje je večino denarja prispevala železarna in vsi delavci so zdravnika obiskovali v ZP Štore. Še danes je tako, da ima večina tamkajšnjih zaposlenih, tudi če prihajajo iz Šentjurja ali od drugod,
Slemenškova na čelu parka
KOZJE - Vlada je na seji prvi junijski četrtek izdala odločbo o imenovanju mag. Valerije Slemenšek za direktorico javnega zavoda Kozjanski park.
Slemenškova, ki je opravljala delo vršilke dolžnosti direktorice omenjenega javnega zavoda, je bila za njegovo direktorico imenovana za mandatno dobo štirih let, in sicer najdlje do junija 2027, z možnostjo ponovnega imenovanja. Komisija, ki jo je imenoval minister za naravne vire in prostor, je po presoji strokovne usposobljenosti iz predložene dokumentacije ocenila, da je najprimernejša kandidatka za to delovno mesto. Tudi svet zavoda je na korespondenčni seji konec maja dal pozitivno mnenje k njenemu imenovanju na to delovno mesto.	TS
V spomin
Herbert (Bert) Savodnik
Bert Savodnik je sodil v tisto vrsto ljudi, ki sogovornika očarajo že ob prvem srečanju. Tako s svojo naravnostjo, prijaznostjo in duhovitostjo kot z gosposko uglajenostjo ter izjemno kulturno in intelektualno širino. Bil je človek, ob katerem hitro dobiš občutek, da ga poznaš že vrsto let, in se zato ob njem preprosto prijetno počutiš, obenem si hvaležen za privilegij, da lahko prisluhneš njegovim modrim besedam in mislim. Kot je značilno za res velike ljudi in svetovljane, je Bert z lahkoto povezoval različne svetove, vloge in identitete. Kot da globoko v sebi nikoli ni prenehal biti nagajiv in živahen kratkohlačnik s celjskih ulic in imenskih travnikov, obenem pa so njegova obzorja močno presegala prostor, v katerem je odraščal. Celjsko meščansko okolje, iz katerega je izhajal, ter dinamika odnosov v precej zanimivi in za tiste čase precej nekonven-
i	I
Ш ■ ' rm
(1933-2023)
cionalni obrtniški družini, ki je tam, kjer je danes celjsko sodišče, pred drugo svetovno vojno imela mesarijo in gostilno Pri angelu, sta v njem spodbujala in krepila željo po radovednosti ter spoznavanju in razumevanju širnega sveta in ljudi.
Zato ne preseneča, da je po tem, ko je svet prenehal prihajati v domačo gostilno, sam odločno zakorakal vanj. Po maturi na celjski gimnaziji je namreč študiral slavistiko, germanistiko in primerjalno književnost na ljubljanski univerzi, slavistiko in angli-stiko pa še leto na univerzi Karl-Franzens v Gradcu. Svo-
jo poklicno pot je začel v pro-sveti, nemščino in angleščino je poučeval v osnovnih šolah v Laškem in Slovenskih Konjicah ter na večerni gimnaziji v Celju. Že kot mladenič je prevajal iz tujih jezikov ter našim bralcem prvi predstavil delo Manhattan Transfer Johna Dos Passosa (1957) in Rdeči znak hrabrosti Stephe-na Crana (1958). Iz šolskih učilnic ga je kmalu zaneslo v novinarske vode. V Celjskem, kasnejšem Novem tedniku, je kot novinar in tehnični urednik služboval med letoma 1963 in 1970, nakar se je preselil v Ljubljano ter se zaposlil pri osrednjem nacionalnem dnevniku Delo, kjer ni ostal dolgo. Simpatiziranje oz. podpiranje politike Staneta Kavčiča je po političnem obračunu s t. i. liberalci zahtevalo svoj davek in leta 1972 je moral oditi. Po dodatnih izpitih v Gospodarski zbornici je postal komercialist v zunanji trgovini Lesnine in je trgoval po Evropi, ZDA, Južni Koreji, Japonski, Avstraliji in na Kitajskem. Čeprav se je odlično znašel v poslovnem okolju, se svoji ljubezni in strasti do kulture in umetnosti nikoli ni odrekel. Ko sta se po upokojitvi s soprogo
preselila v Mozirje, je njegov ustvarjalni talent, zlasti na področju književnosti in dramatike, dobil še dodaten zagon. Neutrudno je sodeloval s kulturnimi društvi v Zgornji Savinjski dolini ter pisal, prevajal, režiral, organiziral in povezoval pogovore in prireditve. Svoj čas, energijo in izurjeno pero je namenil tudi raziskovanju krajevne zgodovine ter napisal dve monografiji o obdobju druge svetovne vojne: Samo en cvet (Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju med NOB) ter Zadrečka dolina v uporu 1941-1945.
Zahvaljujoč svojemu odličnemu spominu ter bogatim izkušnjam in veščinam je bil Bert tudi sam odličen pričevalec minulega časa. Zlasti tistega neposredno pred in med drugo svetovno vojno. Čeprav ga je doživljal kot otrok, je še po sedmih desetletjih tako rekoč fotografsko pomnil ljudi in dogodke, predvsem pa duh časa, ki ga je v marsičem izoblikoval. Njegovi spomini z naslovom Moja vojna proti Nemcem, ki jih je leta 2015 izdal v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje, sodijo med redka, a to-
liko bolj dragocena in trajno uporabna pričevanja. V njih so na bralcu privlačen način zbrani podatki, zgodbe in človeške usode, ki bi sicer za vselej ostali zamolčani in posledično pozabljeni in ki odražajo najrazličnejše vidike življenja v mestu ob Savinji v času njegovih največjih preizkušenj. Od vsakdanjih, ki na prvi pogled z vojno nimajo neposredne zveze, do tistih bolj pretresljivih, ki kljub otroško prostodušnemu in razigranemu doživljanju ponazarjajo vso surovost takratnih razmer. Vključno z zavezniškim bombardiranjem mesta, ki bi se tudi zanj lahko končalo tragično. 14. februarja 1945, med najhujšim in najsmrtonosnejšim napadom, so zavezniške bombe med drugim padle tudi na stavbe v današnji Prešernovi ulici, kjer je bil dom Savodnikovih, in povsem uničile sosednjo hišo. A jo je mali Bert, kot tudi njegovi najbližji, k sreči odnesel le z buškami in odrgninami.
Njegovo sodelovanje z muzejem ni ostalo zgolj pri omenjenih spominih. Vrsto let je kot prijatelj in aktiven prostovoljec obiskoval naše dogodke, se vanje aktivno
vključeval ter s svojim bogatim vedenjem in znanjem priskočil na pomoč, ko je bilo treba razvozlati kakšno uganko preteklosti. Vselej je bil dobrodošel gost in navdihujoč sogovornik.
Žal nam zaradi obilice drugih Bertovih dejavnosti ter zdravstvenih ovir ni uspelo uresničiti skupne želje, da izdamo tudi nadaljevanje njegovih spominov, v katerih bi obudil svoja povojna celjska gimnazijska in službena leta. A kolikor sem ga uspel spoznati, me ne bi preveč presenetilo, če bi se v njegovem predalu ali bolje rečeno računalniku že nahajalo kaj napisanega. Zato morda še ni prepozno za kakšno novo, čeprav žal posthumno izdajo drobcev zanimivega življenja še bolj zanimivega človeka. Kar bi bilo najlepše možno slovo, ob katerem bi se Bert najbrž zgolj skromno in malce nagajivo nasmehnil, v njegovih vselej živahnih očeh pa bi odsevala ponos in zadovoljstvo nad tem, da nam je skupaj uspelo ustvariti nekaj dobrega in koristnega.
Tudi zato se bomo gospoda Savodnika vselej spominjali s hvaležnostjo.
Dr. Tonček Kregar
8
IZ NAŠIH KRAJEV
LAŠKO - Zdraviliški park čaka vsebinska nadgradnja
Zdraviliški park v Laškem šteje že 150 let in predstavlja priljubljeno sprehajalno in sprostitveno točko tako med domačini kot turisti. V parku so energijske točke, vrt medovitih rastlin in čebelje uganke (oboje tudi v braillovi pisavi), sklop otroških igral in naprave za fitnes na prostem. Skozi park vodi tudi krožna sprehajala pot po bregovih Savinje. Počivališča in razgledišča omogočajo uživanje ob naravnih lepotah parka. Občina Laško želi park še dodatno vsebinsko nadgraditi, zato načrtuje njegovo obnovo. Z načrtovanim projektom njegove ureditve so se na zadnji seji seznanili laški občinski svetniki.
BOJANA AVGUŠTINCIC
Zdraviliški park v Laškem je bil zasajen v 19. stoletju in mestu s številnimi drevesi še danes nudi potrebno zeleno površino. Sprehajalci v parku lahko še vedno občudujejo mnoge nenavadne rastline, čeprav so se pogledi na namembnost parka skozi čas spreminjali in je bilo veliko dreves posekanih. V parku rastejo raznoliko grmičevje in eksotična drevesa z različnih koncev sveta, kot so rdeča bukev, orjaška sekvoja, ciga-rovec in druga. Svoj prostor so v parku našli tudi kipi, ki so nastajali v okviru vsakoletnih kiparskih delavnic.
Spreminjanje
podobe parka
Prvi park je ob zdravilišču postavil Leopold Rödel. Najprej je moral na poplavno ravnico ob Savinji nasuti dovolj materiala in urediti zaščitni nasip, ki je to območje varoval pred poplavami. Obdržal
je topolov drevored, ki je bil zasajen, ko so leta 1818 gradili cesto od Celja proti Rimskim Toplicam. Kasnejši lastnik dr.
Lorenc von Stein je prihajal iz dunajskega višjega sloja in je zelo dobro poznal dunajske parke. Tako je laški park za-
snoval po vzoru klasicističnih dunajskih parkov. Posadil je eksotično drevje in cvetlične grede. Po parku je postavil kipe, replike iz antičnih zgodb. Park je razširil proti jugu. Kasnejši lastnik Theodor Gunkel je ob prevzemu laškega zdravilišča imel čisto drugačno filozofijo. Gredice v tistem času so bile oblikovane v kamnitih rotundah, rastlinje je bilo še vedno eksotično. Po parku so vodile široke sprehajalne steze. V njegovem času je park dobil tudi rekreativno
V parku so tudi energijske točke. Označujejo jih prodni kamni, ki izboljšujejo pretok energije v prostor.
Zdraviliški park v Laškem je priljubljena oaza za sprehod sprostitev, umirjanje misli in telesa v vseh letnih časih.
vlogo. Gunkel je bil namreč tudi športnik, zato je postavil dve teniški igrišči, kegljišče in ustanovil čolnarno.
Gunkli so bili lastniki laškega zdravilišča do konca prve svetovne vojne, med vojnama je bila v zdravilišču bolnišnica. Drevesa v parku so sekali in njihov les uporabljali za kurjavo. Zdraviliški park je bil tako v obdobju med vojnama precej uničen. Med drugo svetovno vojno je bila v zdravilišču spet bolnišnica, v parku je bil vadbeni prostor za vojsko. Uničevanje je takrat dobilo nov zagon. Po vojni se je podoba parka še dodatno spremenila. Posekali so drevored kostanjev, zato se je park bolj odprl. Dodali so cvetlične nasade, park je dobil svojega vrtnarja. V tistem času so imeli tudi rastlinjake, v katerih so vzgajali cvetje.
Park danes
Zdraviliški park, ki je umeščen med kulturnim centrom in zdraviliščem, predstavlja enega pomembnejših mest za rekreacijo na prostem v Laškem. V parku so tudi energijske točke, ki jih je našel priznan radiestezist Jože Munih. Odkril je šest energijskih točk, ki so označene s prodnimi kamni, in poseben energijski krog. Stara ljudstva so živela v sožitju z naravo in so poznala
energijske tokove, ki kot ožilje prepredajo celotno Zemljo. Na nekaterih mestih ti tokovi privrejo na površino in ustvarijo energijsko izjemno bogata območja. Tam se lahko ponovno povežemo z naravo in se napolnimo z energijo.
Tik ob bazenskem delu zdravilišča je zasajen vrt medovitih rastlin. Njegov namen je, da se v njem kar najbolje počuti domača čebela, kranjska sivka. Z ogledom vrta spoznavamo njeno delo in življenje. Ker popolnega vrta ni brez vode, je Katarina Drobež Vrščaj njeno prisotnost ponazorila s prodniki, ki oblikujejo vodno strugo. Zasajene medovite rastline so izbrane po kronološkem času cvetenja skozi leto.
V senci dreves Zdraviliškega parka sta tudi prostor z otroškimi igrali in fitnes na prostem.
Novi multimedijski
središči
Zdraviliški park v Laškem je priljubljena točka tako turistov kot lokalnega prebivalstva. Je dragocena oaza za sprehod, sprostitev, umirjanje misli in telesa v vseh letnih časih. Občina Laško želi park še dodatno vsebinsko nadgraditi, zato načrtuje njegovo obnovo. V njem so predvideni obnova in ureditev sprehajalnih poti, ureditev ustrezne osvetlitve, zasaditev z drevesi, ki bodo kos podnebnim izzivom prihodnosti, ter postavitev dveh multimedijskih središč. »V park bomo dodali nove mul-timedijske kioske, ki bodo obiskovalce Laškega in tudi prebivalce osveščali o nadvse pomembnih temah za Laško, kot sta termalna voda, ki predstavlja temelj turističnega razvoja občine, in trajnostno delovanje destinacije. Na voljo bodo konkretni napotki, kako lahko k boljšemu varovanju okolja prispeva vsak od nas,« pojasnjujejo v Občini Laško. Multimedijski središči bosta osveščali tudi o pomembnih destinacijskih zgodbah ter s tem krepili prepoznavnost in razpoznavnost destinacije.
Prvi multimedijski kiosk bo postavljen na delu krožne sprehajalne poti, ki vodi skozi Zdraviliški park in Thermano Laško, ob javno dostopnem pitniku termalne vode. Drugi kiosk bo ob zaključku Zdraviliškega parka, in sicer pri kulturnem centru. Multimedijska kioska bosta osredotočena tudi na sproščanje z drevesi.
Vrednost naložbe je ocenjena na približno pol milijona evrov. Dela bodo opravljena v prihodnjem letu.
Foto: Andraž Purg
Ozvočenje, ureditev parka ali obnova škarpe?
RIMSKE TOPLICE - Krajani Rimskih Toplic lahko še do petka, 16. junija, glasujejo za projekt, ki ga bo Občina Laško uresničila v okviru letošnjega participativnega proračuna. Krajani so predlagali tri projektne predloge, med katerimi dva pri oceni stroškov dosegata višino skoraj 10 tisoč evrov, kolikor jih je namenjenih za celotno krajevno skupnost.
Na glasovanje v Krajevni skupnosti Rimske Toplice sta uvrščena ureditev okolice parka pri Ticu v Rimskih Toplicah (zasaditev grmičevja, tlakovanje, postavitev klopi in pitnika) ter ureditev dela škarpe z nadgradnjo v plezalno
steno ob medgeneracijskem parku v Rimskih Toplicah. Škarpa se namreč kruši, padajoči kamni ogrožajo obiskovalce parka, sčasoma bo ogrožen tudi fitnes na prostem, zato je obnova škarpe nujna, menijo krajani. Še en projekt, ki ga želijo v Rimskih Toplicah uresničiti s sredstvi iz participativnega proračuna in za katerega lahko krajani glasujejo, pa je nakup ozvočenja za večnamensko dvorano v Rimskih Toplicah in za prireditve javnega namena.
Polnoletni krajani Rimskih Toplic lahko svoj glas za omenjene predloge oddajo na spletni strani Občine Laško, vsak krajan pa lahko glasuje le enkrat.	BA
Ureditev parka pri Ticu je eden od predlogov, ki so ga krajani Rimskih Toplic predlagali v participativnem proračunu Občine Laško. (Foto: SHERPA/arhiv NT)
Š& SS2023	IZ NAŠIH KRAJEV	9
VELENJE - Odmevna napaka pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči
Poslali napačno reševalno enoto na napačen kraj
V Velenju se je v ponedeljek zapletlo pri nudenju medicinske pomoči moškemu, ki je na avtobusnem postajališču doživel hujši epileptični napad. K njemu je pristopilo več ljudi, eden od njih je poklical nujno medicinsko pomoč na številko 112. Dispečerski center Maribor je pomotoma reševalno vozilo poslal v Celje, moral pa bi ga v Velenje. V Zdravstvenem domu Velenje so se odzvali s pojasnilom, zakaj se je to zgodilo. Zdravstveno stanje moškega je kljub zapozneli pomoči stabilno. O dogodku je bilo obveščeno tudi ministrstvo za zdravje.
SIMONA ŠOLINIČ, BARBARA FURMAN
V začetku junija so tudi v Zdravstvenem domu Velenje uvedli spremembo glede zagotavljanja službe nujne medicinske pomoči. Ko občan iz šaleške regije pokliče številko 112, njegov klic po novem sprejme Dispečerski center Maribor in ne več velenjski zdravstveni dom. A je že v ponedeljek prišlo do neljubega zapleta.
Okoli 10.30 ure dopoldne so namreč mimoidoči v bližini Sanolaborja v Velenju opazili moškega, ki je doživel hud epileptični napad. Eden od njih je poklical številko 112, po novem je klic prejel Dispečerski center Maribor. Predstavniki
velenjskega zdravstvenega doma so v sporočilu za javnost med drugim navedli, da kli-catelj naj ne bi povedal točne lokacije. »Klicatelj je podal le informacijo, da gre za Sanola-bor pri zdravstvenem domu. Ko ga je dispečer vprašal, ali je to zraven srednje šole, je
klicatelj pritrdil. Dispečer v Mariboru je narobe sklepal, da gre za lokacijo v Celju. V Celju je Sanolabor namreč v bližini srednje šole in zdravstvenega doma - enako kot v Velenju.«
Iskali 14 minut
Ker je dispečer po sprejetem klicu ocenil, da se je dogodek zgodil v Celju, je aktiviral ekipo nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Celje. Celjski reševalci so se nato vozili po Celju od ene do druge lokacije Sanolaborja. Iskanje je trajalo 14 minut. Nato so di-spečerskemu centru poročali, da pri Sanolaborjih v Celju ni potrebe po posredovanju.
»Medtem se je v Velenju na pravo mesto dogodka z reševalnim vozilom za nenujne prevoze povsem naključno pri-
Tudi ZD Velenje se vključuje v Dispečarsko službo zdravstva Slovenije. (Foto: ZD Velenje)
Tudi nujna medicinska pomoč v Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah se bo 19. junija vključila v dispečersko službo zdravstva v Sloveniji. Kljub temu dežurna služba na območju občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogatec, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah ostaja enaka. Ob ogrožajočih zdravstvenih stanjih je treba poklicati telefonsko številko 112. V dispečarski službi si bodo prizadevali zagotoviti čim hitrejši odziv intervencijskih ekip.
peljal zaposleni iz velenjskega zdravstvenega doma. To je bilo prvo vozilo, ki je prispelo na kraj dogodka. Poklical je na številko 112 in sporočil informacijo o dogodku in navedel pravo lokacijo. »Dispečerji iz Maribora so klic prejeli ob 10. uri in 44 minut in so takoj aktivirali ekipo nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Velenje. Velenjska ekipa je na mesto dogodka prispela v treh minutah. Ker si prizadevamo, da do takšnih dogodkov ne bi več prihajalo, smo na napako, ki se je zgodila v Velenju, opozorili Dispečerski
center Maribor in ministrstvo za zdravje,« so v izjavi še navedli predstavniki velenjskega zdravstvenega doma.
Jasne informacije
Pristojni poudarjajo, da je pri klicu na številko 112 zelo pomembno, da posredujemo kratke in jasne podatke. Jasna komunikacija je zelo pomembna. Zdravstvenemu dispečerju mora klicatelj sporočiti točen naslov ali opis mesta intervencije ter telefonsko številko, na kateri je dosegljiv. Povedati mora tudi, v kakšnem stanju je oseba, ki
potrebuje medicinsko pomoč - ali je budna, se pogovarja oziroma ali se odziva na glas in ali diha normalno.
Zaradi vključitve v enoten dispečerski sistem se bo lahko zgodilo, da bodo nujna reševalna vozila prehajala iz regije v regijo glede na potrebe. Tako bo na primer reševalno vozilo ZD Velenje pomagalo pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči v Slovenj Gradcu ali Žalcu, medtem ko bo v šaleško regijo ob zasedenosti obeh nujnih vozil na pomoč prišlo nujno reševalno vozilo iz drugih regij.
Rok Capl (Spirit Slovenija), Tanja Skaza, Tadej Černivec, Jure Podkrižnik in ekipe programa Startup Generator 2023 (Foto: SAŠA inkubator)
VELENJE - Startna lučka, ki pomaga gluhemu ali naglušnemu športniku na atletskih tekmovanjih, naprava za samostojno gojenje gob doma in naravna kozmetika za občutljivo kožo so nagrajene poslovne ideje na letošnjem Startup Generatorju pod okriljema SAŠA inkubatorja. Avtorji nagrajenih poslovnih idej bodo prejeli po 10 tisoč evrov z razpisa Mestne občine Velenje, ki v ta namen vsako leto razpiše 30 tisočakov.
Startup Generator je šesttedenski pospeševalni-ški program, ki temelji na mreženju, delavnicah in dogodkih v živo s področja poslovnega modela, prodaje, marketinga in financiranja. V Vili Bianca v Velenju se je na zaključnem dogodku programa Startup Generator 2023 predstavilo šest finalistov. Ekipe so svoje poslovne ideje predstavile pred povabljenim občinstvom, podjetniki, vlagatelji in poslovnimi par-
tnerji. Strokovna komisija je izbrala tri najboljše ekipe.
Kdo je navdušil?
Teja Urankar, Eva Maganja in Shaha Meta so izdelale 100-odstotno naravno kozmetiko za občutljivo kožo, ki so jo poimenovale Butter be kind.Timotej Gungl in Lucija Prosen sta poskrbela, da lahko čez vse leto gojimo sveže gobe in postanemo samo-oskrbni. Izdelala sta gobnik. To je avtomatizirana naprava, ki omogoča samostojno gojenje gob doma. Naprava poskrbi za potrebno vlago in zrak, ki sta nujna za normalen razvoj gob. Zasnova gobniku omogoča, da gobice za svojo rast uporabljajo naravno sončno svetlobo. Startno lučko, tretjo nagrajeno poslovno idejo, je izdelal Tadej Enci in jo poimenoval Enci start light. Startna lučka s pomočjo vgrajenega mikrofona pretvarja zvočne signale starterja na atletskih tekmovanjih v svetlobni signal in tako predstavlja nepogrešlji-
tusdrogerija

vo pomoč vsakemu gluhemu ali naglušnemu atletu. Tadej jo je razvil, da bi rešil svoje težave, s katerimi se je kot atlet soočal na tekmovanjih.
Znanje in
motivacija
Kot je povedala direktorica regijskega SAŠA inkubatorja Ana Anžej, s programom Startup Generator ustvarjajo okolje, v katerem se podjetniki počutijo varno, pridobijo znanje in podporo ter finančna sredstva, da lahko (z)gradijo svojo poslovno prihodnost. »Letos sem še posebej ponosna, saj v programu niso sodelovale le ekipe iz šaleške regije, ampak iz celotne Slovenije. V SAŠA inkubatorju so našle zavetje, motivacijo, znanje in podporo ter predvsem ljudi, ki verjamejo v njih tudi takrat, ko niti sami ne verjamejo vase. V naše okolje tako vstopa nova generacija podjetnikov, ki ne čakajo pred vrati dvigala, ampak se do uspeha vzpenjajo po stopnicah.«	BF



^. J
Celjska Tuš drogerija
NA NOVI LOKACIJI.
Spoštovani,
ponosni smo, da vas lahko v mestnem jedru Celja pozdravimo na novi lokaciji.
Odslej nas najdete na Prešenovi 2 (ob trgovini Ciciban).
V novi drogeriji vas pričakujemo s pestro ponudbo in konkurenčnimi cenami.
Vabljeni,
vaša Tuš drogerija
Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00 • sobota: 8.00-13.00 • nedelja in prazniki: zaprto.
10
KULTURA
Festival liričnega in potopisnega občutja
Velenjica Meti Kušar
V Velenju so od 6. do 8. junija organizirali 22. Lirikonfest. Na njem so podelili nagrade četverici letošnjih lavreatov. Nagrado velenjica - čaša nesmrtnosti, ki je osrednja nagrada festivala, je letos za desetletni pesniški opus prejela pesnica Meta Kušar.
BINA PLAZNIK
Ivo Stropnik je leta 2000 dal pobudo za ustanovitev Velenjske knjižne fundacije (UKVF), leta 2001 je postal njen vodja in je odgovorni urednik knjižnih izdaj. Prav tako je pobudnik in večletni organizator mednarodnega festivala Lirikonfest Velenje, ki je bil letos že 22. po vrsti. Na Lirikonovi akademiji Poetična Slovenija 8. junija so tudi tokrat podelili festivalske književne nagrade. Stropnik je povedal, da so v predlani zasejanem Gaju poezije Velenje, drevesnem parku z 21 drevesi, umetniško instalacijo v naravi, tudi letos posvetili mlada visokorastoča drevesa štirim lavreatom letošnjega Lirikonfesta: »Prav tako smo postavili bralne klopi z umetniško instalacijo - rastočo promenadno antologijo verzov lavreatov Lirikonfesta, v umetniškem programu drugega dne festivala sta sode-
lovala Boštjan Oder s kami-šibajskim recitalom Drevo in Jure Pukl na saksofonu.«
Rezervat za poezijo
Pri celovečernem pesniško--potopisnem branju prvega dne so povezovalci večera Ivo Stropnik, Tonja Jelen in Pia Pogorelčnik gostili nomi-nirance za prihodnje leto in druge izbrane avtorje, prevajalce in lavreate iz preteklih let. Za glasbeni preplet je poskrbel Stane Špegel z am-bientalno glasbo in videoper-formansom. Na dogodku so predvajali fotografije Obrazi Lirikonfesta avtorjev Jurija Vižintina in Bine Vista.
Umetna inteligenca
v umetnosti
Drugi dan so festivalsko omizje obiskali dijaki velenjske gimnazije, ki so z drugimi poslušali kratki predavanji Vida Stropnika z naslovom
Kako pesnijo veliki jezikovni modeli ter Pie Pogorelčnik in Iva Stropnika z naslovom Obsedenost s ChatGPT - umetna inteligenca in umetna poezija. Stane Špegel je postregel z večmedijskim performan-som Kajuh via uI, sledile so festivalne refleksije lavreatov in drugih književnih udeležencev književnega omizja. Večer je popestril glasbeni gost, kantavtor Vasja Mihaj-lović - Woody.
Letošnji nagrajenci
Zadnji dan so v dopoldanskem času organizirali srečanje v Gaju poezije ter druženje s književnimi gosti in z lavreati v Ribiškem domu na dogodku Jezik, poezija in potopis gredo skozi želodec. Zvečer je sledila slovesna podelitev nagrad v Vili Bianca. Jezikoslovec Kozma Ahačič je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade oziroma častnega naslova ambasador slovenskega jezika za pomemben znanstvenoraziskovalni prispevek k zavedanju in razumevanju preteklosti, sedanjosti in prihodnosti slovenskega jezika.
Samo Rugelj je letošnji prejemnik nagrade krilata želva
za najboljši literarni potopis. Prejel jo je za knjigo Soncu naproti. Priznanje oziroma plaketo Lirikonov zlat za vrhunske festivalne prevode novejše poezije za odrasle je tokrat prejel literarni komparativist, pesnik, književni prevajalec in urednik Gašper Malej.
Osrednjo nagrado, imenovano velenjica - čaša nesmrtnosti, ki jo podeljujejo za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. stoletju, je letos prejela Meta Kušar, pesnica, ki v svojih pesmih odpira različna vesolja. Ku-šarjeva se je zahvalila za nagrado in v nagovoru povedala, da bi se morala politika bolj zavedati, da država brez poezije ne more preživeti in da se ji zdi zaskrbljujoče, da na Slovenskem berejo poezijo le štirje odstotki prebivalstva: »Mislim, da je naloga ne le pesnikov, ampak vseh, da v najbližji prihodnosti spremenimo oziroma popravimo to nelepo statistično ugotovljeno dejstvo.« V umetniškem programu so sodelovali Jure Pukl na saksofonu ter Mirko in Marko Vuksanović, ustanovitelja glasbene skupine Avtomobili. Dogodek je povezoval Boštjan Oder.
Od leve proti desni: Samo Rugelj, Kozma Ahačič, Meta Kušar, Lirikonova muza in Ivo Stropnik. (Foto: Bina Plaznik)
Zlata plaketa s posebno pohvalo
Športni vrhunci na filmskem platnu
Vse do sobote, 17. junija, bo v Rogaški Slatini 2. mednarodni festival športnega, dokumentarnega in igranega filma. Režiserji, producenti in scenaristi iz vsega sveta so na letošnji izbor poslali več kot 380 filmov. Strokovna komisija pod vodstvom Natalije Gorščak je v različnih kategorijah nominirala 70 filmov, 30 jih bo predvajanih v tem zdraviliškem kraju.
Tudi tokrat bodo v sklopu festivala šolske predstave, letos si bo projekcije ogledalo skoraj tisoč mladih. Popoldne bodo filmi na ogled za odrasle, tako za domačine kot za goste. Zvečer bodo na Evropski ploščadi projekcije na prostem, je omenil direktor festivala Vojko Korošec. Povedal je, da bo danes, v četrtek, dopoldne v slatinskem kulturnem centru okrogla miza o problematiki šolskega športa. Popoldne bo v goste prišel znan filmski režiser Mitja Okorn, ki bo spregovoril o tem, kako posneti svoj film. Korošec je kot enega od vrhuncev festivala izpostavil mini olimpijado, ki bo v Zdraviliškem parku v soboto dopoldne. Ta dogodek bosta med drugim obiskala nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc in legenda košarke Ivo Daneu.
Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič je dejal, da je festival dobra priložnost za predstavitev športne infrastrukture in športnih dosežkov, ki jih dosegajo klubi v občini. »Veseli me, da je organizator že lani v nas videl dobrega partnerja, in verjamem, da bomo zastavljene cilje zmogli in znali uresničiti tudi letos,« je povedal. Po njegovih besedah je festival odlična priložnost tudi za to, da bodo mladim na ogled filmi iz vsega sveta, ki jih drugače morda ne bi imeli priložnosti videti. To, da lahko Rogaška Slatina gosti festival, ki ga po svetu med drugim gostijo mesta, kot so Peking, Rio de Janeiro, Barcelona in Milano, je po njegovih besedah velika čast.
Organizator festivala je Zveza ŠKL, ob Občini Rogaška Slatina so partnerji med drugim še Olimpijski komite Slovenije, Slovenska turistična organizacija ter ministrstvo za kulturo. TS
Dnevnik v spomin in opomin
V založbi TV Krpan Laško je izšel Izgnanski dnevnik Ivana Korošca, očeta jezikoslovca dr. Toma Korošca, zavednega in predanega Laščana. Profesor Korošec si je močno želel, da bi dnevnik, ki ga je njegov oče z drobno pisavo v beležnice pisal vsa štiri leta izgnanstva med drugo svetovno vojno, izšel. Sam je tudi sodeloval pri njegovem nastajanju, a žal izida knjige ni dočakal.
Koroščevo družino so podobno kot številne druge družine iz Laškega med drugo svetovno vojno izgnali. Kaj vse je družina v letih izgnanstva doživljala, kako je morala dom zapustiti z dvema culicama, kako je pristala v srbskem mestu Šid, kako je stradala in trepetala, da je ne bi ujeli ob poslušanju Radia London, kjer je sledila dogajanju na frontah, je Ivan Korošec skrbno zapisoval. Zgodba je tudi ganljiv zapis o tem, kako sta si skrbna starša trgala od ust, da bi nahranila lačna otroka, starejšega Andreja in mlajšega Toma, in o tem, kaj vse je moral avtor dnevnika, sicer hud sladkorni bolnik, pretrpeti, da je prišel do inzulina. Izgnanski dnevnik je knjiga o neizmerni žrtvi, hrepenenju in iskreni solidarnosti, ki so jo premogli izgnanci, ko so si pomagali med seboj. Ali kot je dejal Ivan Korošec: »Drejče! Tomo! Tale dnevnik sem pisal vama v spomin in v opomin.«
Dr. Tomo Korošec je večkrat omenil, kako neizmerno si želi, da bi izgnanski dnevnik njegovega očeta izšel, a nekako ni bilo mogoče najti založnika, ki bi se tega lotil. Tako so se dela lotili pri Krpanu. Profesor Korošec je prispeval tudi likovno opremo za knjigo, ki obsega 224 strani. Kratek odlomek iz Izgnanskega dnevnika Ivana Korošca je bil predstavljen tudi v filmskem portretu Profesor Vejica, ki je v produkciji TV Krpan nastal leta 2019.	BA
Pihalni orkester Zarja Šoštanj in Pihalni orkester Premogovnik Velenje sta na 41. tekmovanju slovenskih godb najvišje koncertne težavnostne stopnje od Zveze slovenskih godb prejela zlato plaketo s posebno pohvalo. To je ponoven dokaz, da se Šaleška dolina ponaša z izvrstnimi godbeniki.
Zveza slovenskih godb je v Kulturnem domu Krško organizirala 41. tekmovanje slovenskih godb na najvišji težavnostni stopnji, na katerem so sodelovali tudi velenjski godbeniki. Vsak orkester je moral odigrati obvezni skladbi ter skladbo po izbiri. Predsednik Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje dr. Gregor Jeromel je povedal, da so člani
orkestra ponovno dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi orkestri doma in v tujini.
Pihalni orkester Premogovnika Velenje od začetka svojega delovanja pred več kot sto leti krasita glasbena odličnost in vrhunska poustvarjalnost. Orkester je promotor slovenske ustvarjalnosti in kulturne dediščine. Posneli so dve veliki gramofonski plošči, več kaset in štiri zgoščenke. Ministrstvo za kulturo je Pihalnemu orkestru Velenje leta 2011 podelilo status kulturnega društva, ki deluje v javnem interesu. Vsako leto ima približno 200 nastopov. Na svetovnem prvenstvu v Nizozemskem je kar petkrat svojil prvo mesto in zlato plaketo.
BF
Pihalni orkester Premogovnika Velenje ima letno približno dvesto nastopov. (Foto: arhiv Zveze slovenskih godb)
KULTURA
11
Žalec tudi letos gostil tekmovanje odraslih folklornih skupin Slovenije
Cel ski folkloristi med
naj
boljšimi v državi
V soboto so se na državnem Maroltovem srečanju pomerile najboljše odrasle folklorne skupine, ki so se na zaključno tekmovanje uvrstile z območnih in regijskih srečanj. V dveh polfinalnih nastopih se je na odru doma II. slovenskega tabora v Žalcu predstavilo trinajst skupin. Med njimi so bili kot edini iz naše regije člani Celjske folklorne skupine, ki se sicer niso uvrstili v finale, a so se v posamičnem ocenjevanem segmentu še posebej izkazali. Prejeli so posebno priznanje strokovne žirije za najbolj muzikalno glasbeno izvedbo.
SPELA OZIR
Maroltovo srečanje v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je namenjeno predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov odraslih folklornih skupin, ki poustvarjajo plesno in z njim povezano izročilo. Na zaključnem srečanju v Žalcu so se predstavile skupine, ki so uspešno prešle tristopenj-ski sistem selekcije. Po ocenah selektorjev je takšno raven kakovosti doseglo trinajst skupin.
skupino po mnenju gledalcev. Ta naziv je občinstvo pripisalo Folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc. Prvo mesto po izboru žirije je zasedla Akademska folklorna skupina France
Marolt, ki si je tako še tretjič zapored priplesala, pripela in priigrala naslov najboljših v državi. Na drugem in tretjem mestu sta sledili akademski folklorni skupini Kulturno
Pred finalno razglasitvijo najboljših skupin je organizator Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podelil tudi Maroltovi listini JSKD za leto 2022, ki sta ju za svoje delo na področju folklorne dejavnosti prejela Martina Prhaj in Franc Kene.
Na odru II. slovenskega tabora so zaplesale na dveh polfinalnih prireditvah in nato še na finalni. Spremljala jih je tričlanska strokovna žirija v sestavi Klavdija Žabot, Tadej Teran in Jernej Jevnišek. Pred razglasitvijo zmagovalcev je v dvorani vrelo od pozitivnega pričakovanja rezultatov. Sce-naristka, producentka in vodja tekmovanja Tjaša Ferenc Trampuš je najprej razglasila najboljši program oziroma
Л * Bj *
i* e/V
* * f( t
K 1;
umetniškega društva Študent Maribor.
Leta niso ovira
Člani Kulturnega društva Celjska folklorna skupina so zaplesali kot prvi v prvem polfinalu. »Konkurenca je bila zares močna. Čeprav so bili člani konkurenčnih skupin v povprečju precej mlajši, smo se počutili prijetno in smo bili veseli, da zmoremo,« je misli po nastopu strnila predsednica društva Vera Orešnik. Posebej navdušeni in počaščeni so bili, ko so ob razglasitvi po oceni strokovne komisije dobili posebno priznanje za najbolj muzikalno glasbeno izvedbo. Visoke ocene so sicer glasbeni sestav Celjske folklorne skupine spremljale že več let, priznanje pa je zdaj prišlo kot potrditev in nagrada za ves trud. Obenem jim je zlato dr-
J \ И 1
r "A
Za Celjsko folklorno skupino je bil v soboto nepozaben večer. V Žalcu si je delila oder z najboljšimi folklornimi skupinami iz države. (Foto: Janez Eržen)
žavno priznanje za uvrstitev na državno srečanje dalo zagon za nadaljnje poustvarjanje slovenskega ljudskega izročila. »Ponosni smo na dosežek, ki kaže na naše dobro in pravilno delo. Hkrati je dokaz, da leta niso ovira. Če je ideja prava, dajeta vztrajno učenje in izpopolnjevanje vidne sadove dela,« je še dodala Orešnikova.
V finale so se uvrstili Folklorna skupina FD Rožmarin Dolena, Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, Mladinska FS Karavanke, AFS KUD Študent Maribor (2. skupina), Folklorna skupina Leščeček, AFS France Marolt in AFS KUD Študent Maribor (1. skupina).
Vračajo se v Žalec
Maroltovo državno srečanje je zadnjih nekaj let že tradicionalno v Žalcu. Gostitelj je tamkajšnja območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti z Markom Repnikom na čelu. »Državno folklorno srečanje je v Žalcu kar stalnica. Dvorana z velikim odrom je kot nalašč za takšne nastope, zato se folkloristi vsako leto radi vračajo v središče Spodnje Savinjske doline,« je povedal Repnik. V Žalcu je bilo sicer na ravni države nedavno tudi srečanje najboljših mažoretnih skupin.
Lastovka na Polzeli gnezdi že 40 let
V kulturnem domu na Polzeli je bil v petek koncert ob 40-letnici delovanja domačega Vokalnega kvinteta Lastovka. Njegovi člani so pripravili zanimiv, pester in šaljiv program, s katerim so se sprehodili skozi zgodovino glasbenega sestava, ki je s svojimi koncerti prisoten v vsej regiji. Večkrat jih lahko slišimo tudi na pogrebih.
Začetki kvinteta segajo v leto ru pod vodstvom Stanka Pod- večja. Leta 1982, ko je prenehal
bregarja. Na Ogrisovo pobudo so večkrat po vajah zapeli kakšno domačo pesem in želja po skupnem petju je bila vedno
1975, ko so štirje mladi fantje Otmar Majhenič, Franc Ožir, Franci Ogris in Alojz Florjanc peli v mešanem pevskem zbo-
prepevati Otmar Majhenič, so k sodelovanju povabili Kondi-ja Pižorna. Še isto leto se jim je pridružil Stanko Novak ml.
in v takšni sestavi so delovali dolga leta. Danes od prvotne zasedbe pojeta še Franc Ožir in Alojz Florjanc. Preostali trije člani so Rok Bastl ter Branko in Boštjan Novak.
Z mladim vetrom
Na sobotnem koncertu se je kvintetu pri treh pesmih pridružil prvi in dolgoletni vodja Franci Ogris. Obenem so se ob tej priložnosti spomnili prijetnih trenutkov, ki so jih preživeli s pokojnima Stankom Novakom ml. in Kondijem Pižornom. Obujali so spomine na srečanje dalmatinskih klap v Omišu, na srečanje in prvo mesto na Graški Gori, na petje in igranje na Triglavu ter na številnih dogodke v kraju in širše. Program so popestrili Jakob in Lenart Florjanc, Aloj-zova vnuka, ter Gašper Novak, Boštjanov sin. Prijetno je bilo videti, kako otroci stopajo po stopinjah staršev in starih staršev. Niso sicer peli, so pa zaigrali - Jakob na pozavno, Lenart na klarinet in Gašper na diatonično harmoniko. ŠO
Jubilej reševalca umetnin
V Galeriji Kvartirna hiša v Celju bo do konca julija na ogled razstava, ki prikazuje delček bogate konserva-torske in restavratorske kariere akademskega slikarja Viktorja Povšeta. V Celju in drugih krajih v Sloveniji ter tudi v tujini je rešil številne umetnine, tudi takšne, pri katerih so drugi dvignili roke.
Razstava, ki prikazuje nekaj njegovih pomembnih restavratorskih in konservatorskih del v Celju in predstavlja delček njegove likovne ustvarjalnosti, je nastala ob 90-letnici vitalnega in čilega avtorja. Ta je odprtje pospremil tudi z nekaj spomini in zabavnimi anekdotami.
Znanje je po študiju v Ljubljani izpolnjeval v Rusiji, na Poljskem in Češkem, kjer je spoznal nove metode reševanja spomenikov. Njegovo delo je pustilo velik pečat pri ohranjanju del slovenske umetnosti in kulturne dediščine. Večino časa je deloval kot samostojni kulturni delavec in za svoje dosežke prejel številna priznanja.	TC
Viktor Povše pred fotografijami, ki ponazarjajo njegovo zahtevno kon-servatorsko delo. (Foto: Andraž Purg)
Poezija v izložbi
V izložbi nekdanje trgovine Presta v Prešernovi ulici v Celju je odslej mogoče prebirati poezijo. Mestna občina Celje, Hiša kulture Celje in Zavod Celeia Celje so uredili Veronikino izložbo, ki bo opozarjala na vsakoletno podelitev nagrad za najboljše pesniške dosežke.
Nagrado že vrsto let podeljuje Mestna občina Celje, ki vsako leto konec avgusta razglasi tudi prejemnika zlatnika poezije za življenjsko delo in nagradi najboljšo dijaško pesem. Dobitnica male Veronike
je že znana, letos jo bo prejela mariborska dijakinja Doroteja Drevenšek.
V Hiši kulture Celje, ki je or-ganizatorica celotnega dogajanja, povezanega z Veronikino nagrado, so želeli, da bi vsak Celjan poznal nagrado in nagrajence. »Vem, da poezija ni tako priljubljena, a ta nagrada ima pomembno mesto v državi in Celjani bi lahko bili ponosno nanjo,« pravi Nuša Komplet Peperko iz Hiše kulture Celje. Prizadevala si je, da bi občina za promocijo dogajanja odstopila eno od izložb v me-
stu. Zavod Celeia je financiral njeno ureditev, oblikovala jo je Ana Nežmah.
Na vratih so navedeni vsi minuli prejemniki nagrad, osrednji del izložbe je v znamenju letošnje male Veronike. Kasneje se bo predstavitev spreminjala glede na dogajanje v zvezi s podelitvijo nagrade. »V izložbi bo mogoče vselej prebrati kakšno dobro pesem, ki bo mimoidoče morda spodbudila, da bi posegli po pesniški zbirki. Če vsako leto preberejo vsaj pet nominiranih zbirk za Veronikino nagrado, je to lahko začetek za branje in raziskovanje poezije,« meni sogovornica.	TC
i ob odprtju Veronikine izložbe : Lea Remic Valenti)
12
NAŠA TEMA
Nasilje nad starejšimi. Tako spregledano. A tako blizu
Tam v sobici leži starostnik
V modricah.
Pred dvema letoma smo v uredništvu prejeli obvestilo o domnevnem zanemarjanju starejše osebe. Zadevo smo takoj prijavili celjskemu centru za socialno delo in policiji. Vsi pristojni so se odzvali takoj in onemogli osebi pomagali. V tem primeru smo uspeli spremljati, kako tog je sistem, ko je treba žrtvi, ki je ob nasilju še nemočna, nepomična, dementna ali bolna, pomagati takoj. Kljub želji vseh strokovnih delavcev in policistov, da bi ji takoj pomagali, niso mogli mimo vseh ovir, ki jim jih je postavljala birokracija sistema. Opozarjanju na takšne	___ stvari je bil namenjen strokovni posvet, ki sta ga minuli četrtek v Celju organizirala Center za soci-
alno delo Celje in Mestna četrt Nova vas. Na njem je bilo govora o nasilju nad starejšimi. V javnosti ni veliko govora o tem, kajne? A medtem ko to berete, nekje - morda čisto blizu vas -leži onemogel starostnik v modricah, ki mu jih je zadal lasten sin ali vnuk. Starejši so deležni tudi klofut, zanemarjanja in zmerjanja. Kaj bi morali storiti vsi, da se to ne bi več dogajalo?
SIMONA SOLINIC

Foto: Pixabay
Nujnost kritičnih namestitev
»Slovenija je z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini leta 2008 vpeljala sistemski pristop obravnave tovrstnega nasilja. To pomeni, da so naloge in pristojnosti organov ter organizacij, ki obravnavajo nasilje v družini, razločno opredeljene, razmejene in usklajene. Iz zakona izhaja, da so posebne skrbi pri obravnavi deležne ranljive skupine. Mednje spadajo tudi starejši,« pravi direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalić. A dodaja, da sistem še vedno ni takšen, da bi starejšim omogočal popolno varnost ali takojšnjo nastanitev v varnem okolju, če so žrtve nasilja.
»Na pomen nujnih sprejemov starejših žrtev v domove za starejše opozarjamo že dlje časa,« dodaja. Varne hiše v Sloveniji imajo možnosti nujnih namestitev, vendar je pogoj za sprejem tudi, da mora biti žrtev sposobna poskrbeti zase. Kar je, če gre za žrtev, ki je morda zaradi starosti onemogla, nepomična ali celo dementna, skoraj nemogoče. Varne hiše namreč nimajo ustreznega medicinskega kadra, ki bi bil tam ves čas prisoten, saj ostarele žrtve, ki se morajo umakniti pred storilci, potrebujejo nego in oskrbo. »Najstarejša gospa, ki je bila nameščena v naši varni hiši, je bila stara 92 let in je še zmogla skrbeti zase. Imeli smo tudi primer, kjer se je šele po sprejemu v
varno hišo pokazalo, da ženska potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Nekako se znajdemo, iščemo rešitve, saj je treba žrtvam pomagati pri iskanju nadaljnjih stanovanjskih rešitev, bivanje v varni hiši je namreč časovno omejeno,« dodaja Valerija Capl iz Varne hiše Celje.
»Sami ne bomo
zmogli!«
Posvet je pokazal, da so kritične namestitve, s katerimi žrtvi pomagajo takoj, ko se nasilje zgodi, velik problem našega sistema. »Kadar dobimo klic, da je 86-letni moški nasilen do svoje onemogle 83-letne žene, smo tudi v velikem šoku. Priznam, da takrat izkoristimo vsa poznanstva, zveze, vse možne
Direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić: »To, da sorodniki, ki so oskrbovalci
V • I	-	• v*|	•	v •	v •
nemočnih starejših, >izgubijo zivce<, ce je starejša oseba dementna ali potrebuje več pomoči, se ne sme zgoditi. Oskrbovalci starejših se morajo zavedati, da so oni odgovorni za pravilno komunikacijo in ne bolni starostniki!«
oblike pomoči, da problem premestitve žrtve čim prej rešimo. Večinoma nam to k sreči uspe. Mislim pa, da moramo v našem sistemu narediti še veliko, da bomo lahko učinkovito pomagali. Zato moramo o tem osvešča-ti tudi javnost in opozarjati ministrstva, kajti strokovne službe same tega ne bomo zmogle,« pravi koordinato-rica za preprečevanje nasilja pri Centru za socialno delo Celje Gabrijela Čoklc.
Da so tako imenovane kritične namestitve v domove za starejše pred časom sicer »delovale«, pravi tudi Janja Romih z Ministrstva RS za solidarno prihodnost: »Številni domovi so to možnost opustili, saj se je tudi situacija z delovanjem domov za starejše skozi leta spremenila. Na ministrstvu razmišljamo, da bi bilo nekaj prostih mest v domovih vplačanih vnaprej, da bi s tem ponovno uresničili tovrstne možne kritične namestitve. Iščemo vire financiranja in rešitve, vendar zaenkrat ne vemo, kdaj bo to uresničeno.«
Problem, na katerega so opozorili na strokovnem posvetu, je tudi, da je treba žrtvam pomagati takoj, pri čemer časa za klicanje v vse domove za ostarele, kje bi morda vendarle onemoglo žrtev nasilja sprejeli, ni. Bezenšek Lalićeva je tako predlagala, da bi tudi na tem področju vpeljali sistemsko rešitev vpogleda v prosta mesta za žrtve
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kaZejo, da:
... je približno od 1 do 6 ljudi, starih 60 let ali več, v zadnjem letu doživelo neko obliko nasilja v skupnosti.
... malo manj kot 4 odstotki starejših doživljajo ekonomsko nasilje
Raziskave so pokazale, da so najpogostejše oblike nasilja nad starejšimi
zanemarjanje (odtegovanje življenjsko nujnih stvari, hrane, zdravil),
telesna ali fizična zloraba (klofutanje, lasanje, udarci, stresanje ...),
psihična ali čustvena zloraba (zmerjanje, poniževanje, žaljenje, grožnje, zaklepanje v hišo oziroma v stanovanje, odrekanje stikov z ljudmi...),
finančna ali materialna zloraba (kraja denarja, zloraba bančne kartice, ponarejanje podpisa starejše osebe, prisila k podpisu pogodbe, oporoke ...).
Nasilje nad starejšimi se največkrat dogaja v domačem okolju in ga nihče ne prijavi. Mnogi starejši so slabo obveščeni o možnostih pomoči v primeru doživljanja nasilja, pogosto so izolirani, prevevajo jih občutki sramu, ponižanosti, zaradi česar o svoji izkušnji težko spregovorijo, situacijo otežujeta tudi družbena strpnost do nasilja ter otežen dostop do pomoči.
»Starejše Zrtve, ki jih obravnavamo, Zivijo doma. Zelo nas Zalosti, da je nasilja največ tam, kjer bi morala oseba svojo starost preZiveti kakovostno in dostojanstveno. Za vse strokovne delavce, ki Zrtvam pomagamo, je izrednega pomena, da ohranimo spoštljivost v pogovoru z njimi in da si zanje vzamemo čas. Redkokdo se nam zaupa takoj. Zavedati se moramo, da se starostniki, ki so Zrtve nasilja, soočajo tudi z občutki sramu,« pravi koordinatorica za preprečevanje nasilja na Centru za socialno delo Celje Gabrijela Coklc. (Foto: SHERPA)
nasilja: »V kriznih centrih za mlade imamo sistemski vpogled, kar pomeni, da ko se pojavi nujen primer, da otrok ali mladostnik potrebuje takoj-
šnjo namestitev, pogledamo v sistem in natančno vemo, kam ga lahko namestimo. Za pomoč starejšim in za oskrbo starostnikov je vedno ključ-
no sodelovanje več ustanov. Ce strokovne službe nimamo podpore, bomo same težko kaj spremenile,« je jasna Bezenšek Lalićeva.
NAŠA TEMA
13
Je sodobnost starejšim odvzela samostojnost?
Veliko vlogo pri pomoči žrtvam nasilja ima v Sloveniji že vrsto let tudi Društvo SOS - društvo za ženske in otroke, žrtve nasilja. Tudi to društvo ima v Sloveniji dve varni hiši, kjer imajo le-te možnost namestitve gibalno oviranih žrtev, a nimajo medicinskega osebja, ki bi lahko izvajalo potrebno zdravstveno oskrbo. Medtem ko se mlajše osebe veliko bolj znajdejo pri iskanju pomoči, je starejšim žrtvam nasilja težje, pravi Darinka Rozman iz omenjenega društva.
»Starejši so osamljeni, nimajo široke socialne mreže. Problem nasilja nad starejšimi moramo v Sloveniji začeti reševati celostno. Žrtve morajo dobiti pomoč, ki je prilagojena njim. Telefon je zanje morda edina zveza z okoljem ali varnost, ki jo imajo, če so žrtve nasilja. Tudi starejši nas pokličejo, z njimi se pogovorimo, morda jim je nekoliko lažje ali pa dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Veste, kaj je za starejšega najtežje? Če kje vidi: > ... več si preberite na spletni strani ...< Ampak vsi starejši nimajo ali ne znajo uporabljati pametnih telefonov, nimajo spleta, da bi poiskali pomoč. V zadnjih letih pogosto slišimo >zaprli bodo to pošto, to trgovino, to banko<. Za starejše to ni dobro, saj so navajeni teh lokacij, so samostojni. Veliko
jim pomeni samostojnost, da lahko še kaj sami storijo, se kam sami odpeljejo,« je jasna Rozmanova.
Sodoben način življenja je starejše še dodatno potisnil na rob družbe. »Pri starejših gre lahko tudi za zdravstvene težave,« dodaja Rozmanova. Med storilci nasilja so pogosto partnerji onemoglih oseb, ki hkrati skrbijo zanje. »Te onemogle osebe, ki si same ne morejo skuhati niti čaja, ampak jim ga mora nekdo prinesti do postelj, so hkrati žrtve nasilja. Zato je še toliko bolj pomembna celostna pomoč. Pozorni moramo biti, da jim pomagamo skupaj, zato pogosto zaprosimo druge strokovne time, da se vključijo v reševanje, na primer patronažne službe, ki imajo možnost dostopa do starejših,« še poudarja Rozmanova. »Družina naj bi bila najbolj varno okolje, a je hkrati najnevarnejše. Doseči želimo, da dobijo storilci nasilja jasno sporočilo: nasilje ni sprejemljivo.«
»V Sloveniji zaenkrat na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi ni enotne pomoči. Rešitve so sicer lahko dobre in učinkovite, a niso poenotene.«
Pogosto prezrta, a ogromna naloga patronažnih sester
Medtem ko zakonodaja o varstvu osebnih podatkov meče polena pod noge ne le strokovnim službam, ampak tudi prostovoljcem pri tem, da bi prišli do starejših in preverili, ali morda doživljajo nasilje v družini, ki bi danes morala biti najbolj varno zavetje, na drugi strani nalaga patronažnim sestram veliko odgovornost. Ta pogosto presega njihovo poslanstvo, saj se patronažne sestre pri svojem delu soočajo tudi z opažanjem nasilja v družinah.
Na podlagi njihove delovne obveznosti, nalogov in zdravstvene zakonodaje imajo prednost omogočenega dostopa do starejših. Zakonodaja starejšim omogoča pravico do patronaže. To so tista vrata, skozi katera k starejšim ne vstopa samo »zdravstvena oskrba«, ampak tudi oblika nadzora, ki lahko odkrije primere nasilja.
»Srečujemo se z različnimi stvarmi. Veliko je psihičnega nasilja. Zato je pomembno, da patronažne sestre osveščamo tudi svojce, ki pogosto simptomov demence ne poznajo. Že s tem osveščanjem pripomo-remo k boljšim odnosom. Zaznamo tudi primere fizičnega nasilja, vendar starejši o tem ne želijo govoriti, če so prisotni svojci in
se ne želijo izpostavljati,« dodaja patronažna sestra Alenka Lončarič iz Zdravstvenega doma Celje. Kadar zaznajo nasilje, o tem obvestijo osebnega zdravnika starejše osebe, ta pa centre za socialno delo. »Pomembno je zaupanje. V družinah zaradi obiskov zaznavamo, da so ponekod odnosi hladnejši, da so süremembe v odnosih,
da prihaja do zanemarjanja starejših. Takrat poskušamo bolj navezati zaupanje, da nam starejši sami zaupajo. Bojijo se namreč posledic, saj vedo, da so zaradi starosti odvisni od družine. Pri vseh pogovorih moramo biti previdne, da ne bi še dodatno poslabšale odnosov v družinah, v katere stopamo kot patronažne sestre,« dodaja Lončaričeva.
OB ROBU
Modrica
Zatohla sobica. Tam v kotu je stara postelja. Nima zaščite. Če bi se obrnil, bi lahko padel. Spet bi nastala modrica. A se ne more obrniti, saj je skorajda nepomičen. 86 let jih že ima. Žejen je. Toda na mizi, od njega odmaknjeni le 30 centimetrov, je kozarec vode. Od včeraj. Že takrat ni pil veliko. Saj ne more do vode. Slamica je bila v kozarcu. Zdaj je na tleh, saj se je nekako dokopal do kozarca, a se je s tresočo roko dotaknil slamice in takrat je padla iz kozarca. Roke so pač nemočne. Noge tudi. Vroče mu je. Plenice so že od zjutraj na njem. Preležanine bolijo. Hči bo prišla, pomisli. A šele zvečer. Če bo imela čas. Če spet ne bo jezna nanj, da je postal še pozabljiv. »No, saj bom malo potrpel...« pomisli, a ves čas pogleduje k vratom. Če jih bo morda hči vseeno odprla kaj prej.
Nato se spomni, da mu jih je hči včeraj - da, verjetno včeraj, pomisli, spomin mu nagaja - kar ostro napela, da ima danes zaradi njega še opravke in pride kasneje, ker mora še na banko namesto njega, saj on sam ne more več po pokojnino. Ko mu je popravljala odejo na postelji, jo je vprašal, kateri datum je, pri čemer ga je stisnila za roko in stresla: »Spet si pozabil, nimam več potrpljenja ob vsem stresu vsakič ponavljati.« Po tistem je šla in do danes je še vedno ni v sobo. »Dobro, saj nekako bo,« si misli.
Pogleda v kot sobe, na zidu visi zbledela slika iz mladosti, in se spominja, kakšna je bila hči, ko je bila otrok. Podila sta se po travnikih, naučil jo je marsikaj, celo ribe sta lovila skupaj. Držal jo je za ročice, da je lahko sploh prijela ribiško palico. Poskuša dvigniti roki, kot da bi bila hči kot otrok spet ob njem in bi skupaj držala ribiško palico v roki. A ne uspe. Že tako nemočni roki ga bolita še zaradi včerajšnje modrice, ko ga je hči »malo močneje« prijela.
»Koliko lepih trenutkov sva preživela. Kot da bi bilo včeraj. Tako rad jo imam,« pomisli.
Zatisne oči. Zaspi. Zdaj je svoboden.
Zgodba. Tam zunaj, morda v soseski, bloku, podeželju... resnična.
Koliko nam je mar?
SIMONA ŠOLINIČ
Tudi policija kdaj trči v zid ovir
Kakšen odnos ima država do nasilja nad starejšimi, kaže tudi to, da policija statistke o tem, koliko je teh primerov, ne vodi. Policija ima statistiko vseh primerov nasilja na splošno, toda natančnega razreza vseh številk nasilnih primerov, ki bi pokazal, koliko žrtev je starejših, ni. Če bi bil, bi se pokazala resnična slika nasilja nad starejšimi. A za takšno analiziranje primerov niso krivi policisti in kriminalisti, ampak sistem vodenja statistike.
Kriminalisti povedo, da je nasilja starejšimi kar nekaj, predvsem naj bi bilo veliko ekonomskega nasilja. V okviru slednjega predvsem poneverjanja. Gre za primere, ko nekdo, ki je odgovoren za premoženje starejše osebe, s tem premoženjem ne ravna tako, da bi bilo to v korist starejšega. »Policija ima možnost ukrepanja, kar vedno storimo. Do zdaj so bili izrečeni tudi ukrepi približevanja žrtvi nasilja, zgodi se, da storilci te ukrepe pogosto prekršijo,« dodaja pomočnik načelnika PP Celje Uroš Golob. Tudi policija na terenu vidi, da je velik problem predvsem takojšnja premestitev žrtve na varno in stran od povzročitelja nasilja. »Čeprav se zavedamo, da bi moral biti storilec tisti, ki bi se moral iz družine umakniti,« dodaja Golob.
Možni viri pomoči:
Društvo SOS -telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 080-11-55
Center za socialno delo Celje
03 425 63 00
Policija 113
Anonimna številka policije 080 1200
Izjemen projekt zlatih prostovoljcev
»V Sloveniji je absolutno premalo možnosti, da bi pristojne službe lahko obiskale starejše na njihovih domovih. To je treba nujno sistemsko urediti. Takšni obiski bi bili tudi nek nadzor nad tem, kaj se v družinah dogaja. Policija pride na dom, ko je že prepozno, torej ko se nasilje že zgodi,« pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija - Slovenskega združenja za pomoč pri demenci. Zaveda se namreč, da so med starejšimi, ki so žrtve nasilja, tako besednega, ekonomskega kot fizičnega, tudi takšni, ki imajo demenco.
Eden od hvalevrednih pro- V projektu mlajši upo-jektov v Sloveniji, ki je do zdaj kojenci obiskujejo starejše
preprečil številne primere nasilja ali jih je ustavil, je projekt Starejši za starejše, ki že vrsto let poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. A sloni na prostovoljcih, ki tako opravljajo delo, ki bi ga morala opraviti država.
upokojence, se z njimi pogovarjajo in tako so v vseh teh letih tudi odkrili marsikateri primer nasilja. Kot pravi vodja programa Starejši za starejše na Celjskem Ivanka Tofant, ki že leta s predanostjo opravlja to delo: »Starej-
ši, ki doživljajo družinsko nasilje, to prikrivajo, saj jih je sram. Spominjam se, da je bilo, ko smo ta projekt začeli izvajati, na območju Štor, od koder izhajam, kar nekaj primerov nasilja. Veliko smo takrat sodelovali tudi s policijo in centrom za socialno delo, saj je bilo kar nekaj prijav,« pojasnjuje Tofantova. Prostovoljci tu odigrajo svojo vlogo, na žalost se je dogajalo tudi, da so se (celo z občino) morali zagovarjati, ker so opozorili na nasilje v nekaterih družinah.
»Pomoč starejšim je vedno dobrodošla. Imamo pa kar nekaj težav s pridobivanjem
podatkov o osebah, ki so starejše od 65 let in bi jih lahko obiskali,« dodaja. S tem opozarja na ovire, ki jih postavlja zakonodaja o varstvu osebnih podatkov. Ker podatkov, kje vse živijo starejši, ki bi jim lahko pomagali, ne dobijo, jih ne morejo obiskati. »Med starejšimi je največ občutka osamljenosti. Želim si, da bi v družbi delali več na področju medgeneracijskega sodelovanja, da mlade naučimo spoštljivosti do starejših, saj bomo zmogli samo skupaj. Če človek pomaga vsaj enemu človeku le s pogovorom, je že to ogromno,« dodaja
Tnfantmra
14
KRONIKA
Pod pretvezo, da so gluhi, zbirajo denar in nihče jim niče ne more?
Se bo kdo zganil in goljufom stopil na prste?
Tako je naš gluhi bralec »ulovil« enega od goljufov. A je kasneje moški na fotografiji odšel na prostost in najverjetneje svoje dejanje ponovil kje drugje ...
»Bila sem v Žalcu pred trgovino, ko je k meni pristopil mlajši moški in mi pokazal mapo, na kateri je pisalo, da zbira denar za center, ki bo v Celju namenjen gluhim,« nam je dejala bralka. Izročila mu je 10 evrov, a ji je pokazal zapis na listu, da je najmanjši znesek 20 evrov. »V tistem trenutku sem dojela, da gre za goljufijo, želela sem, da mi 10 evrov izroči nazaj, a je pobegnil,« še doda. Gre za goljufivo pobiranje denarja v imenu gluhih in naglušnih. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije nikoli tako ne zbira denarja.
SIMONA SOLINIC
Ista bralka, ki se je obrnila na nas, je čez nekaj dni enako zadevo doživela v Celju:
»Mamo sem odpeljala na pregled v zdravstveni dom. Ko sva hodili mimo bolnišni-
Če imajo osebe, ki se predstavljajo za gluhe, seznam, podoben temu, pri sebi, potem gre za kršenje zakonodaje. Zveza društev gluhih in naglušnih tako nikoli ne zbira denarja ...
ce, sta k nama pristopili dve mlajši ženski z enakim sporočilom o zbiranju denarja za center gluhih v Celju.«
Takšnih primerov zbiranja denarja v imenu gluhih je ogromno. Ne samo v Celju in okolici, ampak tudi v vseh drugih slovenskih občinah. Naj ljudje ne nasedajo, je do zdaj že večkrat opozarjala tudi policija. Najverjetneje gre za goljufijo, ki storilcem nanese kar nekaj denarja, zato bosta morali tako policija kot zveza gluhih na tem področju še okrepiti osvešča-nje javnosti, da gre za kršenje zakonodaje. Gre namreč za visoke zneske, ki jih goljufi spravijo v žep. Ko smo pred leti pisali o teh primerih, smo ugotovili, da lahko goljuf na dan pobere tudi 500 evrov. Največkrat so bili tarča starejši ljudje, ki so lahkoverno nasedali. Do zdaj so ljudje takšne brezvestneže največkrat srečevali na območjih trgovskih središč, kjer jih leta in leta niti varnostne službe niso uspele pregnati. Zdaj se to pojavlja tudi v okolici zdravstvenih ustanov. Iz celjske bolnišnice so nam odgovorili, da so s tem seznanjeni in da so varnostniki še dodatno poostrili nadzor na območju bolnišnice.
Vsem na očeh in
nihče jim nič ne
more?
Da gre za področje, ki bi mu morale vse ustanove posvetiti še več pozornosti, saj so se te goljufije razpasle vsem na očeh, goljufi pa v večini primerov ostanejo nekaznovani, priča tudi primer, o katerem smo pisali pred leti. Takrat se je na nas obrnil bralec, ki je že vse življenje gluh. Ko je videl, kako storilci izkoriščajo lahkovernost ljudi, se je odločil, da jih bo poskušal sam prijeti, jim vzeti mape z lažnimi napisi in jih prijavljati kot po tekočem traku. Ob tem je ugotovil, da pri tem, kar pre-metenci počnejo, sploh ne gre za kaznivo dejanje, ampak le za prekršek.
mn
muzejnuvrjif cgodovine | telje
POLETNA MUZEJSKA NOC 17. junij 2023, v MnZC
18:00-24:00 BREZPLAČEN OGLED STALNIH IN OBČASNIH RAZSTAV
18.00-20.00 fotografiranje v
Fotoateljeju in galeriji Pelikan
18.00-22.00 oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi demonstratorji in prostovoljci
19.00 javno vodstvo po Starem piskru
20.00 javno vodstvo po razstavi Stran pa ne bomo metal': O pogubnih navadah in boljših praksah
Posebna ponudba v muzejski trgovini (30% popust na založništvo MnZC)
VABLJENI, VSTOPNINE NI!
http://www.muzej-nz-ce.si
Znano je, da je v takšno goljufivo zbiranje denarja vpletenih več ljudi. Eden ali dva prosita za denar, tretji ponavadi čaka v bližini v avtomobilu. Zbiralci denarja poskušajo ljudi prepričati, da poznajo kretnje oziroma znakovni jezik za gluhe, a je to le pretveza. Ko smo nanje naleteli tudi sami v družbi osebe, ki ta jezik pozna in jim je s kretnjami pokazala, da takšno zbiranje denarja ni zakonito, so takoj pobrali šila in kopita.
Ko je naš gluhi bralec takšne goljufe kje zasledil, jih je tudi fotografiral. Z njegovih fotografij je bilo jasno razvidno, da se goljufi vozijo v vozilih višjega cenovnega
razreda in da so tujci. In da to počnejo usklajeno ter zelo organizirano.
Namesto storilcev skoraj kaznovan resnično gluh človek
Storilci policije in kazni skoraj ne jemljejo resno.
Kazen za takšen prekršek je 104 evre. Ker je to po slovenski zakonodaji le prekršek, mora policija na kraju kršitev zaznati, v nasprotnem primeru potrebuje za kaznovanje storilcev tudi oškodovanca oziroma pričo. Brez tega ukrepi padejo v vodo. Bralec nam je že pred leti dejal, da je neverjetno, da se država ne zgane in takšno početje
spremeni iz prekrška v kaznivo dejanje ter uredi strožje kazni. »Jasno je, da gre za organizirani kriminal,« je poudaril. Ko je v Italiji naletel na podobne primere, je goljufe tamkajšnja policija odpeljala v pridržanje, pri nas gre le za prekršek. Se je pa bralec srečeval s težavo, in sicer, ko je na takšne goljufe naletel v trgovskih središčih. Varnostnim službam je težko razložil, da je sam gluh in da prijavlja goljufe, ki se izdajajo za gluhe ... Zato ima na mobilnem telefonu posebno fotografijo z napisom, ki ga pokaže varnostnikom. Še več. Našemu bralcu je takrat celo grozila kazen, ker je fotografiral storilce.
Trčil v tovorno vozilo in umrl
Celjski policisti še preiskujejo okoliščine smrtne prometne nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek ob približno 13.10. V nesreči je umrl 83-letni voznik osebnega vozila.
Moški je vozil iz smeri Levca proti Žalcu. V Petrovčah pred križiščem za Arjo vas je na ravnem delu vozišča iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal levo in trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo. Slednje je pravilno po svojem voznem pasu vozil 57-letni voznik. Zaradi poškodb pri trčenju je 83-letnik na kraju nesreče umrl.
Pijan povzročil nesrečo
Minuli petek zvečer so policisti v Razborju pri Šentjurju pri Celju obravnavali prometno nesrečo, v kateri je bil udeležen voznik osebnega vozila, ki je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal s ceste. Alkotest mu je pokazal 1,32 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Voznika so policisti pridržali in bodo zoper njega podali obdolžilni predlog.
Pijanega voznika so ustavili tudi v Pristavi pri Slovenskih Konjicah. Alkotest mu je pokazal 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Tudi tega voznika so pridržali, čaka ga tudi obdolžilni predlog.
Ostal brez vozniškega dovoljenja
Konec preteklega tedna so velenjski prometni policisti izvajali poostren nadzor hitrosti. Med nadzorom na delu ceste, kjer je hitrost vožnje omejena na 50 km/h, so ustavili 18-le-tnega voznika avtomobila, ki je v naselju vozil s hitrostjo 90 km/h. Vozniku začetniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi prekrška bodo zoper njega podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Za ta prekršek sta namreč predpisana ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljena za vse kategorije motornih vozil, ki jih voznik poseduje, in kazen v višini 500 evrov.
Žerjav mu je poškodoval roko
Na Bežigrajski cesti se je pred dnevi zgodila delovna nesreča. V njej se je huje poškodoval 54-letni moški, ki si je pri upravljanju žerjava poškodoval roko. Policisti so izključili tujo krivdo. O dogodku bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.
Spet prijeli migrante
V Dobovcu pri Rogatcu so policisti v zadnjem tednu prijeli devet državljanov Afganistana. Tujci so v Slovenijo vstopili nezakonito. Prijeti so zaprosili za mednarodno zaščito, zato so jih nastanili v azilni dom Logatec.
šport
15
Konjičanka Ajša Sivka in Zrečanka Zala Šrot v slovenski reprezentanci
Kmalu najboljša slovenska igralka
Veliki up slovenske ženske košarke. Ajša Sivka, ki bo konec novembra postala polnoletna, bo kmalu najboljša slovenska košarkarica. Trenutno je najmlajša igralka v izbrani vrsti, in to z naskokom, naslednja soigralka je več kot leto starejša od nje.
Za kakšen talent gre, je dokaz to, da je bila to sezono članica enega najboljših ženskih klubov v Evropi Famile Schio. Ne naključno, trener tam je Georgios Dikaiulakos, ki je tudi selektor slovenske izbrane vrste. Grk dobro ve, kakšen košarkarski dragulj je Konjičanka, ki je pri 14 letih igrala v slovenski ligi in se pri 15 letih že podala v Francijo v akademijo slovitega Tonyja Parkerja. Čeprav minulo sezono v ostri klubski konkurenci ni prav veliko igrala, so bili že samo treningi s soigralkami v evroligašu tako dragoceni, da je naredila ogromen korak naprej. In to se vidi tudi v njenih predstavah v reprezentanci. Pri 192 centimetrih je z Evo Lisec najvišja igralka v njej, ob težavah z odsotnostjo visokih igralk bo prisilno precej igrala tudi zelo blizu obroča. Sicer je Sivka krilna igralka, ki zna dobro voditi žogo, je tip sodobne raznovrstne igralke.	PRIMOŽ SALMIČ
OSEBNA IZKAZNICA
ajša sivka
23. U. 2005
Datum rojstva:
Višina: 192 cm
Klub: Famffia Schio (Italija)
Kdo je vaš športni idol?
Moj ati.
Kaj ste si želeli postati kot otrok?
Frizerka.
Česa vas je v življenju najbolj strah?
Kač.
Kaj pri ljudeh najbolj cenite in kaj vam ni všeč?
Cenim iskrenost in ne maram zamujanja.
Kaj najraje počnete v prostem času?
Najraje se družim s prijatelji in z družino.
Kaj si najraje ogledate po televiziji?
Moško evroligo.
Vaš najljubši film?
17 again.
Katero glasbo trenutno poslušate v avtomobilu?
Hugo.
Kdaj ste bili nazadnje na koncertu in katerem?
Na Modrijanih pred nekaj leti.
Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali?
Never let me go.
Kaj najbolje skuhate?
Testenine lososom.
Katera pijača vam je najljubša?
Naravni pomarančni sok.
Kje in kdaj ste bili nazadnje na počitnicah?
Lani poleti v Crikvenici.
Katera je vaša najljubša barva?
Modra.
Katera žival vam je najbolj pri srcu?
Pes.
Ali imate tatu oziroma piercing?
Imam uhane.
Kateri dogodek se vam je v zadnjem letu najbolj vtisnil v spomin?
rs
f — \
Uvrstitev na final 4 evro-lige s klubom.
Kateri izum v zgodovini človeštva je za vas najpomembnejši?
Elektrika.
Če bi stopili v časovni stroj, kam bi se odpravili?
V	leto 2011.
Kateri šport poleg vašega vam je najbolj všeč?
Odbojka.
Na kateri športni prireditvi ste bili nazadnje kot gledalka?
Na sestrini tekmi.
Kdo je za vas največja športna zvezda v Sloveniji in kdo na svetu?
V	Sloveniji Luka Dončič in na svetu Michael Jordan.
Kaj bi želeli delati po koncu kariere?
Še naprej bi želela ostati v košarkarskih vodah.
Kaj štejete za svoj največji športni uspeh?
Uvrstitev na svetovno prvenstvo z reprezentanco U-16 Slovenije.
Kaj je vaš naslednji športni cilj?
Reprezentančni uspeh na Euroba-sketu.
Ajša Sivka
(Foto: Alesfevzer.com)
Nadpovprečna košarkarska inteligenca
Eno od deklet v slovenski reprezentanci, ki bodo v prihodnosti nosilke igre v njej. Zala Šrot je pri rosnih 15 letih že opozarjala nase v slovenski ligi v dresu Konjic in ni čudno, da se je glas o njej hitro razširil tudi v tujino. Pri 17 letih se je leta 2021 podala v Italijo, tam je igrala tudi minulo sezono. Pričakovano se je znašla na seznamu kandidatk za nastop na evropskem prvenstvu.
Zrečanka, ki v višino meri 184 centimetrov, igra na položaju krila, a zaradi svoje gibljivosti in dobrih fizičnih lastnosti lahko vskoči tudi na kateri drugem položaju. Zlasti v obrambi to pride še posebej prav, takšne igralke so posebej cenjene pri trenerjih. Skok je eno njenih najmočnejših orožij, krasi jo tudi odlično razumevanje igre oziroma, če povemo drugače, ima nadpovprečno dobro košarkarsko inteligenco, kar ji prinaša prednost v primerjavi s tekmicami.
PRIMOŽ SALMIČ
OSEBNA IZKAZNICA '
ZALA ŠROT
Datum rojstva: 15. 5.2004
Wsina: 184 cm ....................
Kdo je vaš športni idol?
Nikola Jokić.
Kaj ste želeli postati kot otrok?
Pilotka.
Česa vas je v življenju najbolj strah?
Višine.
Kaj pri ljudeh najbolj cenite in kaj vam ni všeč?
Najbolj cenim iskrenost, najmanj mi je všeč prilizo-vanje.
Kaj najraje počnete v prostem času?
Najraje se družim s prijatelji.
Kaj si najraje ogledate po televiziji?
Air crash investigation.
Vaš najljubši film?
Hunger games.
Katero glasbo trenutno poslušate v avtomobilu?
Just pretend in Bad omens.
Kdaj ste bili nazadnje na koncertu in katerem?
Maja lani sem bila na koncertu 5 Seconds of Summer.
Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali?
Ugly love.
I
Kaj najbolje skuhate?
Testenine.
Katera pijača vam je najljubša?
Jagodni sok s smetano.
Kje in kdaj ste bili nazadnje na počitnicah?
Lansko poletje sem bila na Lošinju.
Katera je vaša najljubša barva?
Modra.
Katera žival vam je najbolj pri srcu?
Kapibara.
Ali imate tatu oziroma piercing?
Ne.
Kateri izum v zgodovini človeštva je za vas najpomembnejši?
Telefon.
Če bi stopili v časovni stroj, kam bi se odpravili?
V osemdeseta leta.
Kateri šport poleg vašega vam je najbolj všeč?
Smučarski skoki.
Na kateri športni prireditvi ste bili nazadnje kot gledalka?
Na tekmi med Slovenijo in Srbijo v Stožicah.
Kdo je za vas največja športna zvezda v Sloveniji in kdo na svetu?
Luka Dončič v Sloveniji in Lionel Messi na svetu.
Kaj bi želeli delati po koncu kariere?
Karkoli bo življenje prineslo.
Kaj štejete za svoj največji športni uspeh?
Dve zmagi v B-diviziji.
Kaj je vaš naslednji športni cilj?
Uvrstitev v A-divizijo z reprezentanco U-20.
Ж Љ
SLOVENIJA
97
L I
te/emach


Zala Srot Foto: Alesfevzer.com)
16
šport
Odon Simonič o zelenem maratonu in treh pohodih
»Naš maraton je ime dobil z razlogom«
Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič je predstavil prireditev, ki bo že čez devet dni v Celju. Pohodniki se bodo v soboto, 24. junija, na proge odpravili ob 8.30, pol ure kasneje se bo začel 32. celjski zeleni maraton državnosti.
DEAN SUSTER
Lani sta bila start in cilj prvič v celjskem mestnem parku. Odon Simonič je poudaril, da je maraton dobil ime z razlogom, kajti proge so speljane po naravi.
Na kako dolgih progah se bodo pomerili tekači?
Pretekli bodo 21 kilometrov, lahko se bodo odločili tudi za progi, dolgi 10 ali 6 kilometrov.
Kje bosta start in cilj, kam boste usmerili tekače?
Start in cilj bosta pri mali fontani v mestnem parku, blizu igral za otroke. Tekači bodo tekli proti Liscam do visečega mosta, kjer bodo prečkali Savinjo. Potem bodo tekli po makadamski cesti proti Levcu in po travniški poti mimo vodnega črpališča. Tam bodo zavili na nabrežje Savinje in tekli po njem do mosta proti Laškem, kjer bodo prečkali Savinjo in potem zavili nazaj proti cilju v parku. Tekači na 21 kilometrov bodo opravili dva kroga.
Hkrati bo možna udeležba na pohodu državnosti, ki bo drugi po vrsti. Ste že pripravili načrt prog?
Start pohoda bo v mestnem parku. Zelena in rumena proga sta od začetka speljani skupaj. Prvi kilometer je ravninski do Meškovega vodnjaka, kjer proga zavije v gozd in po obronku gozda poteka do odcepa za Anski vrh. Po dveh kilometrih se progi ločita. Zelena proga se usmeri proti Anskemu vrhu, kjer po dveh in pol kilometrih doseže vrh na 420 metrih nadmorske višine. Potem se proga spusti do Gozdne hiše in vodi navzdol do Srčne poti. Po štirih kilometrih proga zavije desno na asfaltno cesto in se naprej spušča ter potem dviga. Pot je speljana mimo cerkve do
razglednega stolpa. Po prehojenih petih kilometrih bo pohodnike pot vodila navzdol proti Polulam do slaščičarne. Tam se bodo lahko pohodniki spočili, do cilja v parku jih bo ločil le še kilometer. Rumena proga se po dveh kilometrih odcepi in vodi proti strelišču, kjer se usmeri proti zgornjim Liscam, se nekoliko spusti in vodi naprej po strmi cesti, potem pa po gozdni poti na vrh Košnice, ki ga doseže po četrtem kilometru poti. Pot je potem speljana 500 metrov po asfaltni cesti, potem pa spet 500 metrov po gozdni poti. Po krajši hoji po asfaltu se spusti do Gozdne hiše, kjer se proga spet združi z zeleno. Rdeča proga se začne po štirih kilometrih, na vrhu Košnice, kjer bodo pohodniki zavili desno in se usmerili proti vrhu Homa. Pot se dviga kilometer proti zahodu, potem se obrne proti vrhu Homa, ki ima nadmorsko višino 560 metrov. Tam se začne proga strmo spuščati in vodi nazaj na izhodišče na vrhu Košnice in naprej po rumeni progi do zelene in do cilja.
Kako ste bili lani zadovoljni z novim startno-ciljnim prizoriščem?
Startno-ciljni prostor v mestnem parku je idealen za izvedbo tekaških prireditev. Polovica maratona je speljana po gozdu in parku, zato smo ga poimenovali zeleni maraton. Vsi, ki so se lani udeležili teka, so bili navdušeni nad prizoriščem.
Kaj boste pripravili letos?
Letos bomo izboljšali organizacijo tekmovanja. Lani smo po teku naredili analizo, da bo letošnja prireditev še bolje organizirana kot lani.
Razlogov za prekinitev zdaj že znamenitega ultra-
Odon Simonič pravi, da se bo tudi letos ultramaraton začel v Logarski dolini.
maratona od Celja do Logarske doline je bilo veliko. Vam ga bo resnično uspelo spet pripraviti?
Največ težav pri organizaciji ultramaratona smo imeli z domačini, ker nismo več našli ciljnega prostora. Letos smo bili prepričani, da smo te težave s ciljnim prostorom rešili, a smo naleteli na nove težave, tako da bomo tudi letos organizirali ultramaraton iz Logarske doline v Celje skupaj z društvom Ultra.
Do kdaj se lahko ljubitelji teka prijavijo za omenjene prireditve, da bodo lahko prihranili nekaj denarja?
Za 32. Celjski zeleni maraton državnosti se lahko teka-
či prijavijo na spletni strani Društva maratoncev in pohodnikov. Tudi za ultramaraton Logarska dolina-Celje se tekači lahko prijavijo na spletni strani Ultramaraton Logarska dolina-Celje
V kakšnem stanju je trenutno Društvo maratoncev in pohodnikov? Kateri člani iz »stare garde« so ostali v vaši zasedbi?
Večina ustanovnih članov društva še deluje v izvršnem odboru društva. Vendar se je članstvo v društvu pomladilo s člani, ki so v povprečju tri desetletja mlajši, ki radi tečejo in so tudi dobri organizatorji.
Foto: Andraž Purg
Stor na celjskem turnirju
V	Mariboru je državni prvak v tenisu v kategoriji do 14 let postal Celjan Aljaž Štor.
V	finalu je bil zelo prepričljiv. Član Teniške akademije Cokan je Jašo Pečovnika (Slovan) premagal s 6: 1 in 6: 2. Štor igra na evropskem tekmovanju serije Tennis Europe v celjskem mestnem parku. Na turnirju, ki se bo končal v nedeljo, se bo v starostni kategoriji U14 pomerilo več kot sto fantov in deklet iz dvanajstih držav. Aljaž je četrti nosilec.	DŠ
NA KRATKO
Izvrstna Lukanova
Montesson, Ptuj: Atletinja celjskega Kladivarja Klara Lukan se je izkazala na mitingu v Franciji. Za skoraj sedem sekund je izboljšala slovenski rekord v teku na 5.000 metrov (15:01,37). Prejšnji rekord je 20. maja postavila Maruša Mišmaš Zrimšek. Lukanova je bila v Montessonu deveta, tretja med Evropejka-mi. Njena klubska kolegica Tia Tanja Zivko je na peteroboju reprezentanc U18 zmagala v teku na 1.500 metrov z državnim rekordom za mlajše mladinke (4:24.79).
Kmalu jih bo 31
Celje: Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let bo v torek odigrala prijateljsko tekmo s Finsko. Selektor Milen-ko Aćimović je vpoklical dva člana Rogaške, Reneja Rantu-šo Lamprehta in Nejca Gradišarja, ter branilca Celja Nejca Ajhmajerja. Člani Celja so se zbrali v soboto po 21 dnevih odmora. Na uvodnem treningu jih je bilo 29, manjkala sta dva. Zan Karničnik je med kandidati za nastopa proti Finski in Danski v kvalifikacijah za EP. V torek so Celjani za zaprtimi vrati odigrali tekmo z romunsko Universitateo iz Cluja. Med 20. in 26. junijem bodo vadili v Kranjski Gori.	DŠ
Šempetrski klub spet evropski prvak
Odbojkarice Robusta iz Šempetra so poskrbele za nov uspeh slovenske odbojke sede. V poljskih Mislovicah so ubranile naslov prvakinj evrolige.
V finalu so s 3 : 1 ugnale ekipo Kieva. Na odločilni tekmi so točke dosegle prav vse igralke: Maša Božič 15, Tija Vrhovnik 14, Valentina Brik 12, Lena Gabršček 11, Katja Banko 10, Klara Vrabič 7, Suzana Ocepek 6, Bogomira Jakin 4 in Jana Ferjan 1.
Naše odbojkarice so prvi dan odpravile madžarski Mozdulj in domačo Silesio, obakrat s po 3 : 0. V soboto so brez boja dobile dvoboj z Bosno iz Zenice, nato so s 3 : 1 premagale tako italijanske prvakinje iz Pise kot tudi ekipo Kieva. Z ukrajinsko ekipo so se dan kasneje pomerile še v velikem finalu. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana Lena Gabršček. »Lepo je osvojiti prvo mesto. Pot domov bo veliko lažja. Tega naslova sem vesel še bolj kot lanskega, saj so bile tekmice tokrat še kakovostnejše,« je dejal trener Simon Božič. Njegovo ekipo so sestavljale članice slovenske reprezentance v odbojki sede, iz stoječe odbojke sta se jim pridružili Maša Božič in Katja Banko.	DŠ
šport
17
Osnovnošolci tekmujejo za klube in tudi za šolske ekipe
Opozarjajo nase, a njihov čas bo še prišel
Športna zveza Celje in Osnovna šola Lava sta ob podpori Mestne občine Celje gostili slavnostno prireditev, na kateri so bili nagrajeni najuspešnejši športniki iz celjskih osnovnih šol in tudi najboljši po izboru športnih pedagogov.
DEAN SUSTER
Nagrade so najboljšim športnikom celjskih osnovnih šol podeljevali celjski podžupan Uroš Lesjak, Jerneja Svetko z oddelka za družbene dejavnosti s službe za šport, predsednica Športne zveze Celje Saša Jeram in sekretar Marko Božiček.
Učenje po pouku in
pred vadbo
Med dobitniki priznanj za športne uspehe so bili plavalki Ela Žagar (Društvo vodnih športov Posejdon) in Taya Čanžek (Plavalni klub Neptun), plezalka Lana Go-rič (Planinsko društvo Celje - Matica), akrobata Urh Skamen in Niko Mahmuto-vić (Freestyle klub Celje), kajakaša Luka Pajk in Maks
Kuralt (Kajak-kanu klub Nivo Celje), kegljačica Brina Janjić (KK Celje), odboj-karji na mivki Zoja Donko, Manca Marovt, Liam Klinger in Jaka Cestnik (OK Celje), smučar Gašper Macuh (SK Celje), tekmovalke v konjeniškem preskakovanju ovir Pia Roj ko, Lena Škrjanc in Kaja Kropec (ŠD Konjeniški center Celje) ter košarkarice celjske Cinkarne Maja Uranker, Iva Simić, Gaja Urlep, Hana Abbas, Nika Blagus in kapetanka Nika Ocvirk: »Zelo uspešne smo bile, še zlasti selekcija U15 z zmago v ligi Waba in selekcija U18 s prvim mestom v državnem prvenstvu. Vsak dan sem se po pouku takoj začela učiti, nakar sem odšla na trening.
Počitek je sledil ob koncu tedna, če le nisem imela oba dneva tekem. Šolanje bom nadaljevala na I. gimnaziji v Celju.« Ravnateljica šole gostiteljice Marijana Kolenko je zbranim položila na srce: »Zavedajte se pomena športa, še bolj se zavedajte pomena gibanja.«
60 izbranih
Predsednica Športne zveze Celje Saša Jeram je postregla z naslednjim podatkom: »Več kot tristo tekem ste odigrali v medšolskih tekmovanjih, ki jih je organizirala športna zveza. Igrali ste nogomet, rokomet, košarko, odbojko, igro med štirimi ognji, odbojko na mivki, tekmovali ste v atletiki.« Športni pedagogi in pedagoginje so izbrali po tri najboljše športnice in športnike šole. I. OŠ: Tiana Novak, Alina Pla-hutnik, Nina Josipović; Anej Kolčan, An Tovornik Žibret, II. OŠ: Lana Krajnc, Nina Vuji-čić, Živa Šoštarič; Juš Zupanc,
Gost prireditve, ki jo je povezovala plesalka Tina Lipovšek, je bil nekdanji učenec šole na Lavi, atlet Kladivarja Matic Ian Guček. Potem se je odpravil na Švedsko, na miting celinske serije Svetovne atletike. V teku na 400 metrov z ovirami je osvojil tretje mesto, progo je pretekel v času 50,09 sekunde.
Enej Planteu, Jakob Čadej, III. OŠ: Zala Bizjak, Marina Ko-madina, Neža Uranker; Luka Meštrov, Mark Veber, Tomi Šuster, IV. OŠ: Manca Sitar, Brina Kidrič, Brina Janjić; Žan Kovač, Tjan Dremšak, Nejc Kolčan Šribar, OŠ Hudi-nja: Nika Ocvirk, Gaja Plevnik
Ivanuša, Neja Drobne; Urh Skamen, Maks Podgoršek, Teo Gorišek, OŠ Lava: Nika Hempt, Lina Kristavčnik, Eva Gobec; Matic Kraševec, Žan Peperko, Denis Golob, OŠ Frana Kranjca: Lana Škalički, Zoja Šrot, Alina Izabela Seni-ca; Aljaž Jug, Jaša Založnik,
Timon Stojnšek, OŠ Frana Roša: Neli Lukenda, Lana Pel-ko, Neža Janc; Mark Šalamon, Stefan Sanorija Radovanović, Gašper Tepež, OŠ Glazija: Nika Raušer, Anica Kocman, Ela Gržinič; Grega Bezamo-vski, Halis Dilji, Emrah Husić.
Foto: Edi Einspieler
Osnovna šola Frana Roša. Z leve stojita Uroš Lesjak in Jerneja Svetko
Osnovna šola Ljubečna
Osnovna šola Glazija
18
NAPOVEDNIK
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 15. 6.
Poletna muzejska noč
19.00 Savinov likovni salon
Žalec_
Kamen spregovori, ko umolknejo ljudje
Odprtje razstave Franca Soline
19.00 Atrij Velenjskega gradu Mihael Hrustelj in mešani mladinski pevski zbor
Koncert
19.00 Občinska knjižnica
Prebold_
Žovneški postanejo grofje Celjski
Predstavitev knjige, mag. Damir Žerič
19.00 Knjižnica Slovenske
Konjice_
Na valovih duha
Avtorja Anton Rozman in Aleksandra Boldin
19.19 Knjižnica Velenje
Trilogija - izbrane pesmi 2015-2022
Predstavitev pesniške zbirke Boštjana Dermola
20.00 Local Cafe Celje_
Tilen Artač, Jure Mastnak, Aleksander Povzek Stand up
20.00 Galerija Račka Celje
Objemi nepričakovanega
Odprtje razstave in performans Bojane Križanec in Tomaža Črneja
20.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur
Večer pod Ipavčevo lipo -Zgodba o popevki
Pianistka Mojca Eferl, kitarist Uroš Eferl in tolkalist Tomaž Rebernak, gostje fantje tria Šansonet
PETEK, 16. 6.
18.00 Špitalska kapela Celje
Boris Oblišar: D performance
Improvizirana zvočna krajina
19.00 Špitalska kapela Celje Gilles Duvivier & Sacho & Simon & Mihica & Borut
Koncert - performans
19.00 Turistična kmetija Izgoršek Griže
Violina, cvetlice in potica
Koncert klasične in jazz glasbe, nastopa Inga Ulokina
19.30 Letno gledališče Limberk Griže_
Godba Zabukovica z gostom Magic Aleksandrom
Pomladni koncert
19.30 Vista Velenje_
Šank Rock 40 + gosti
Koncert ob 40. obletnici delovanja
20.00 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje_
Celjski Dixieland ansambel
Koncert
20.30 Vodni stolp Celje_
MRFY
Koncert
21.00 Žička Kartuzija
Zvezdana Novakovič: Čaralice
Poletni glasbeni večeri
21.00 Špica Celje
Gibonni
Koncert
SOBOTA, 17. 6.
10.00 Gledališki trg Celje_
Čisto navaden dan
Predstava za otroke v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje
10.30 Dom kulture Velenje
Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš
Gledališka predstava za otroke
18.00 Gavni trg Celje_
Odprtje Poletja v Celju 2023: Celje: 12 točk
Največje evrovizijske uspešnice v izvedbi Mešanega mladinskega pevskega zbora in orkestra I. gimnazije v Celju
18.00 Športna dvorana OŠ Dobje Pesmi poletju
Koncert pevskih zborov
19.00 eMCe plac Velenje_
Vanesa Hochkraut: Tam nekje drugje ...
Odprtje razstave
19.30 Glasbena šola Velenje
Šaleški akademski pevski zbor
Letni koncert
19.30 Kulturni center Laško Vrnitev na otok
Glasbeno-scenska predstava OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice
NEDELJA, 18. 6.
11.00 Cerkev v Šentvidu pri Planini
Vidova nedelja
Koncert MePZ Zarja Šentvid pri Planini
16.00 Pri Domu krajanov
Šmartno v Rožni dolini
Prav luštno je res na deželi
Tradicionalna prireditev Folklorne skupine KUD Šmartno v Rožni dolini 16.30 Dom kulture Velenje Čarobna svetilka
Plesna predstava Plesne šole Spin
17.00 Plesni forum Celje Na krilih plesa
Nastop več skupin
18.00 Oder pod drevesno hišo, Mestni gozd Celje Prisluhi v Mestnem gozdu 2023
Praprotno seme: Kaj bom plesal, če sem bos?
18.00 Cerkev sv. Roka, Šmarje pri Jelšah
Meditationes
Koncert Vokalne skupine Gallina 18.30 Plesni forum Celje Na krilih plesa
Nastop več skupin

večerov
OD JUNIJA
DO SE
ptembra
Ш

m
J-S^K
NED, 18. 6., 18.00, CERKEV SV. ROKA
Meditationes ШВјВ^^^^
I Vokalna skupina Gallina
ЈИЈНиЈиИИ
ČET, 22. 6., 20.00, ATRIJ MUZEJA BAROKA
Od slovenske popevke do starega swinga
Natalija Tumpej trio I

M i. t
s C - i
£ 4.
TOR, 4. 7., 20.00, ATRIJ MUZEJA BAROKA
Večer francoskega šansona
' Oriyon —
ČET, 17. 8., 20.00, CERKEV SV. ROKA
Na višavah
Primadona Hrvaškega narodnega gledališča Valentina Fijačko ^^И in Josipa Leko na orglah; v sodelovanju s festivalom Orgle Heferer I
BH
I TOR, 22. 8., 20.00, CERKEV SV. ROKA
Kitarski duo Ad Art
I Ana Gorjanc in Staš Čakš ИИ
MiШ
SRE, 30. 8., 20.00, ATRIJ MUZEJA BAROKA
Spopad harmonik: s harmoniko po svetu
duo z Miho Debevcem B
NED, 10. 9., 12.00, TRŠKI VRH V KRAPINI
Orgelski festival Heferer^^^^^^H
Petra Bračko na orglah in sopranistka Tina Debevec Dragoš
19.00 Vodni stolp Celje_
Vocal BK Studio & Prjatli
Tradicionalni koncert ob zaključku šolskega leta
20.00 Mestni trg Šentjur_
Prireditev ob dnevu državnosti s koncertom Pihalnega orkestra Šentjur
PONEDELJEK, 19.6.
19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje
V jeklenem objemu
Odprtje fotografske razstave Foto kluba Štore Steel
TOREK, 20. 6.
18.00 Zdraviliški park Rogaška
Slatina_
Rogaška Slatina skozi objektiv fotografa Josipa Pelikana Odprtje razstave 18.00 Glasbena šola Velenje
Pojemo, plešemo in igramo
Tradicionalni nastop učencev Glasbene šole Velenje ob zaključku pouka 19.00 Velenjska promenada
Večeri v amfiteatru: Čarobna svetilka
Pravljična plesna predstava Plesne šole Spin
SREDA, 21. 6.
18.00 Oder pod drevesno hišo, Mestni gozd Celje Prisluhi v mestnem gozdu 2023
Lisička je prav zvita zver: Glasbeni most, nastop učencev GŠ Celje in Škofja Loka
18.00 Glasbena šola Velenje »Odzven harfonije« harfistke Tine Žerdin
Predstavitev zgoščenke
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan.
Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove na Celjskem. V soboto od 18. ure naprej bodo številni brezplačno odprli vrata in obiskovalce popeljali po stalnih in občasnih razstavah.
20.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje_
Odgrnjeno koleno -glasbena poezija za osamljene duše
Avtorski projekt Gašperja Piana
20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Komedija o artu
Monokomedija z Miho Firštom
20.00 Velenjski grad_
Starinski plesi in igre v grajskem atriju; 21.00 večerno vodstvo po gradu, 22.00 Projekcija filma Zgodovina zdravilišča in bolnišnice Topolšica
21.00 Muzejski trg - pred Staro grofijo_
Estela Žutič: Večernice
Gibalno zvočni performans
21.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec Poletje v Žalcu: Ani Frece & Hotel za srečo
Koncert; vstop prost
22.00 Špitalska kapela Celje Andreja Džakušič: Brez besed
Performans v tišini
Druge prireditve
ČETRTEK, 15. 6.
11.00 Šlandrov trg Žalec_
Start 2. etape kolesarske Dirke po Sloveniji
20.00 Krekov trg Celje_
Dobimo se v mestu
PETEK, 16. 6.
17.00 Knežji dvor Celje
Delavnica z Ervinom Potočnikom
SOBOTA, 17. 6.
10.30 Mestna tržnica Celje
Na žlico po srednjeveško z Galiardo
Srednjeveški tabor
17.00 Tržnica pri Fontani piv
Žalec_
Zapoj iz srca s talenti in Ireno Vrčkovnik
NEDELJA, 18. 6.
i.00 Start izpred Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije_
Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini
TOREK, 20. 6.
19.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Zaupajmo sebi in drugim
Predavanje Sanele Banović, dr. med.
SREDA: 21. 6.
15.00 Mestni park Celje Praznik glasbe
Svetovnem dan glasbe
17.00 Pod Šaleškim gradom O kresi se dan obesi
Pozdrav poletju
Spremljajte Facebook in Instagram @muzejbaroka
. ... ; . Dodatne informacije na www.muzejbaroka.si in 031 575 056
MUZEJ
BAROKA
ŠMARJE PRI JELŠAH
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI/INFORMACIJE
19 ■
STROJI
PRODAM
DOBRO ohranjeno gorsko nakladalko, 10 m3, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 763893.	391 SILOREZNICO, s tekočim trakom, cevmi in z motorjem, prodam. Telefon 031 278-285.
394
PRODAM
ELEKTRIČNO bolniško posteljo, z jogijem ali brez, sobno stranišče in bolniško hojico, prodam. Telefon 041 941-677. 386
PRODAM
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
ZAJCE, lepe, mlade, težke od dva do dva kilograma in pol, večja sorta, po 15 EUR/ eden, prodam. Telefon 041 951-527.382 TELIČKO, težko od 250 do 260 kg, pašno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-893.	383
BIKCA pasme črni limuzin, težkega 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 395 BIKCA simentalca starega 10 dni, prodam. Telefon 070 250-441.	369
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
KMETIJSKI

PRODAM
BELO vino laški rizling, suho, zelo primerno za ljubitelje »špricerjev«, prodam po 2 EUR/l. Dostavim tudi na dom. Martin, telefon 041 939-515.	350
DOMAČE rdeče vino, sorta cviček, letnik 2022, možna degustacija, prodam, cena 0,70 EUR/liter. Kličite resni, telefon 031 478-931.	p
DOMAČE vino (jurka, izabela) prodam po 1 EUR/liter. Telefon (03) 781-0034. 390
OSTALO
PRODAM
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
KOKOŠI, mlade, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini; aurokane, rjave, bele leghorn, italijanke. Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance za dopitanje. V ponudbi kakovostna krmila za kokoši in piščance. Vsak delavnik in sobote. Telefon (03) 700-1446.	p
BETONSKE cevi, fi 20 cm, 30 kosov, po 5 EUR/kos, in 50 m2 borovega opaža, brušenega in lakiranega, za notranje prostore, po 5 EUR/m2, prodam. Celje, telefon 051 272-770.	387
45-letni kmečki fant, preprost, iskren, deloven, zaposlen, ljubitelj narave in živali, bi rad spoznal žensko, staro od 40 do 53
let, za resno zvezo. Telefon 041 254-326.
334
PODJETNIK iz Ljubljane želi spoznati žensko s celjskega območja. Sem urejen, visok 175 cm, štejem 53 pomladi, nekadilec, nepivec, ljubitelj sonca, morja, rekreati-vec. Telefon 031 695-370.	p
IŠČEM soplesalko, starejšo, za družabne plese. Telefon 040 306-497. 385 KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680.	p
Poroke
Celje
Poročila sta se: Ružica PRSKALO iz Celja in Milan ČASAR iz Sežane.
Laško
Poročili so se: Tamara MUŠKATEVC in Gregor TERBOVC, oba iz Debra, Vida VOVK PEZDIR in Tomaž PFAJFER, oba iz Celja, Darja KOLAR z Dobrne in Miha BALEK iz Dubaja, Monika ADLER iz Domžal in Anže SMERDELJ iz Mengša, Kaja DRGAN in Aljaž KROPIVŠEK, oba iz Izlak.
Žalec
Poročili so se: Nikica ŠRAM iz Trnave in Luka BASTL ENCI iz Kaple, Nika ROMŠAK iz Ljubljane in Primož PIVEC iz Slovenske Bistrice, Maja SLA-TINJEK in Dominik ČASAR, oba s Polzele.
Eno leto že v grobu spiš, pa toliko solz je pretočenih. A le duša ve, kako boli srce..
V SPOMIN
Minilo je leto žalosti, kar te ni več med nami, dragi mož, oče in dedi
FRANC BREŽNIK
iz Gorice pri Šmartnem 36b
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Tvoji domači
Prazen dom in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi oče, dedek in tast
FLORJAN JANKO ZUPANC
(26. 3. 1935-2. 6. 2023)
Iskreno so zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjene
sveče in svete maše. Najlepša hvala gospodu Gajšku za zelo lepo opravljen
pogrebni obred. Hvala tudi govornici, pevcem, trobentaču, gospodu Brane-tu Mlakarju in seveda pogrebni službi Zagajšek.
Žalujoča: sin Marjan z ženo Marjeto in vnuk Davor
n
RIJAVE:
MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Sobota , 17. JUNIJ 2023, od 18.00 - 24.00.
Akcija slovenskih muzejev in galerij POLETNA MUZEJSKA NOČ
Nedelja, 18. junij 2023, ob 11.00, Knežji dvor.
Javno vodstvo ALMA M. KARLIN POTI
Smrti
Celje
Umrli so: Jožef ŠPEGLIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 62 let, Cecilija STANKO s Polzele, 76 let, Irena KOLAR iz Celja, 67 let, Anton BUKOVEC iz Celja, 83 let, Aleksander PANN z Dobrne, 71 let, Stanislav RANČIGAJ iz Šmartnega v Rožni dolini, 78 let, Miroslav OBREZ iz Šen-truperta, 57 let.
Laško
Umrli so: Adolfa KRPIČ iz Laškega, 91 let, Friderika BLUMENŠAJN iz Strmce, 80 let, Angela ZUPANC iz Padež, 91 let, Stanislava Marija LJU-BEJ iz Rimskih Toplic, 88 let.
Žalec
Umrli so: Ana PLEŠNIK iz Šoštanja, 82 let, Marija KAR-NIČNIK iz Braslovč, 93 let,
V nebesih je doma, tam ji angeli pojejo. Mirno spi in nič več se ne prebudi.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, kar se je poslovila
MARIJA CVIKL
poročena Škoflek (1. 8. 1924 15. 6. 20222)
Pokop ana je na po kopališču v Vojniku (cddsek novi del,vrsta 6, številka groba 5). Hvala vpem, ki se je spominj ate.
Njen sinJurij Cvikl, Landek
384
Brajde osamljene tiSo stojijo, ker tebe, moja mami, med nami več ni. Tiho v bolesti zdaj se solz(jo in dom naš iskreno nazaj te želi.
Tiho, nepričakovano je ugasnilo življenje dragi mami, starimami, prababici in sestri
IVANKI HUDEJ
iz Bovš
Ob njtnem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosodom, prijateljem in znancem, ki ste nam prisločilins pomoč tor z nami deliti tiho bolečino. Hvala za nrelepo cvetj e, svnče, darove za svete maše, tako lepo spremstvo na njeni zadnji poti in izraze sožalja. Posebno zahvaloiznnkamo dr. Đorđeviću iz ZD Vojnik, osebju in-feknijskego oddelka bolnišnice Celje, kkri s>i je? ra zavzetostjo in ljpbeznijo prizadevalo, d a bi ohranilo pri življenju našo ljubo mami. Najlepšn se zahvaljujemo gospodu Antonu Pergerju ez vso tolažbo in svečano opravljeo pogrebni ob red. Hvala pevskamn zboru za ganljive pesmi in Darku Bezenšku za besede slovesa. Hvala pogrebni službi Raj ter Društvu upokojencev in Zvezi borcev Vojnik.
Vsem in vsakemu posebej HVALA!
V globoki žalosti: sinova Slavko in Franci, hčerka Jožica n družino, brat in sestra
393
Valtruda RADER iz Velike Pi- Velenje
rešise, 80 led, Fanika ZUPANC Umrla je: Olga PRAZNIK iz
iz Mačkovcev, 94 let.	Topolšice, 91 let.
20
INFORMACIJE
Več kot jih boste pripeljali, več boste
ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE VVREDNOSTI20 EVROV.
BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK!
Ime in priimek Naslov: Telefon
Datum naročila
Naročnino bom plačeval: □ mesečno П na 3 mesece Dna 6 mesecev Dietno
□ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)_
S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitednik.si/postanite-narocnik
Novi tednik naročam na predlog (ime, priimek in telefon oz, e-mail):
NT&RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje
e-mail:
narocnine@nt-rc.si
telefon: 03-42-25-171
Akcija traja do podelitve bonov vskupni vrednosti 1000eur. Bonvvrednosti20eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno.
www.novitednik.si
novi tednik
Vedno? г №№j l
Idealna rešitev za osvežitev in preživljanje prostega časa v poletnih dneh je bazen na domačem dvorišču. V Obiju imajo na voljo širok nabor bazenov, ki se med seboj razlikujejo pg-jipu, obliki, velikosti/globini in seveda nenazadnje tudi po ceni. V trgovini boste našli vse od manjših/otroških, bazenov bazenov z napihljivim robom, do,večjih bazenov z močno kovinsko konstrukcijo innenaza-dnje masažnih bazenov za res pravd sprostitev in pobeg iz vsakdana. Med, vsemi, ki boste izpolnili spodnji kupon, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado - bazen v vrednosti do 500! eur. Če imate manjše dvorišče in bo vaš bazen manjši, si boste v vrednosti do 500 eur izbrali dod&C£za vzrdževanje bazena.
V žrebu za bazen bomo upoštevali vse kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 20. junija 2023. Kupone pošljite ali prinesite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Bazen.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah
I I_I za namen pridobivanja novih naročnikov.
I
I	Sodelujoči v primeru, daje izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja
I	ter fotografij v Novem tedniku, objavo na Radiu Celje ter na spletnih straneh podjetja, na Facebooku
I	in Instagramu
I	S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, d.o.o., do
I	preklica uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki
I	ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu podatkov.
m\ zoo«
Ted ni ko ve Hizaodbe
Št. 24 / Leto 78 / Celje, 15. junij 2023
Zgodbo Savinje in krajev ob njej tokrat pripovedujejo razglednice
Savinja povezala trinajst občin
Ko danes govorimo o Savinji, pomislimo na naselitev jamskega človeka v paleolitiku, na tradicijo splavarstva, zeleno zlato, knežje mesto, Celjske grofe, termalne vrelce in del Južne železnice, ki se prav pri Zidanem Mostu, kjer se Savinja izliva v Savo, preusmeri proti Ljubljani. Vse to in še marsikaj drugega odražajo razglednice, ki so jih pod vodstvom Venija Feranta zbirali učenci filatelističnega krožka I. Oš Žalec ter jih prejšnji teden v bližnji avli doma II. slovenskega tabora predstavili javnosti.
ŠPELA OZIR
Razglednice so pred nekaj leti začele dobivati veljavo tudi v filateliji, kjer jih prej ni bilo. Kljub vsemu jih je nekaj filatelistov zbiralo že pred tem. Večinoma je šlo za podobe njihovega kraja ali bližnje okolice. Znan filatelist Veni Ferant je kot zaprisežen in ponosen Savinjčan prišel na idejo, da bi lahko z razglednicami krajev ob Savinji naredili zanimivo zgodbo. Z učenci in njihovo mentorico Barbaro Jevšnik je razglednice s tovrstnimi motivi začel zbirati pred nekaj leti, o čemer smo marca 2021 poročali tudi v časopisu Novi tednik in tako morebitne lastnike pozvali k sodelovanju.
Pisma z
razglednicami
Počasi so k članom krožka začela prihajati pisma, v katerih so bile tudi razglednice. Večinoma so bile iz 70. let
prejšnjega stoletja. Tu in tam se je našla črno-bela. To jih je opogumilo, zato so se še dejavneje lotili zbiranja. 31 darovalcev jim je podarilo 343 razglednic. Filatelistično društvo Žalec je nekaj kakovostnejših kupilo na različnih dražbah. Najstarejše so iz daljnega leta 1897. Učenci so še posebno veseli odziva nekaterih osnovnih šol, ki so jim na njihovo poslano razglednico »odgovorile« z razglednico svojega kraja. »Na razstavi smo na več kot 600 razglednicah prikazali 102 kilometra dolgo pot Savinje, ki zadnje čase sicer toliko ne združuje, ampak bolj deli na ene in druge. Z mladimi krožkarji smo želeli to mejo razdruževanja preseči. Dvaj-
600 razglednic prikazuje 102 kilometra dolgo pot Savinje.
Na fotografiji so člani filatelističnega krožka I. OŠ Žalec v družbi (zadnja vrsta z leve) Venija Feranta, ravnateljice I. OŠ Žalec Andreje Špajzer, žalskega župana Janka Kosa, mentorice krožka Barbare Jevšnik, celjskega župana Matije Kovača in laškega župana Marka Šanteja.
set razstavnih vitrin dokazuje, da Savinja res povezuje,« je pojasnil Ferant, za katerega to še zdaleč ni prva tematska razstava. Znan je namreč po tem, da zbirke nadgradi z vsebinskimi razlagami.
Z dolgo tradicijo
Filatelistični krožek v I. OŠ Žalec ima dolgo tradicijo. Že pred letom 1970 je šolski krožek vodil Dominik Vrbič in z mladimi filatelisti na takratnih razstavah dosegel nekaj lepih uspehov. Vnema je počasi ugasnila. Filatelistične vsebine so v tej žalski šoli ponovno obudili leta 2002, ko so ponovno ustanovili krožek. Prvih petnajst let ga je vodil mentor Toni Četina, leta 2017 je to delo
Rdečo nit razstave, ki so jo poimenovali Savinja nas povezuje, so predstavljali omenjena reka in z njo povezani kraji.
prevzel Veni Ferant. Pridružila se jim je učiteljica Barbara Je-všnik. Do zdaj so poiskali več idej za zbirke. Ob Savinji sta to še zbirki Ribnik Vrbje in Učna pot okoli jame Pekel. »Veni Fer-nat s svojo filatelistično ekipo vedno znova preseneti, ko s pomočjo razglednic predstavi različne teme. Ena fotografija pove več kot tisoč besed. Tokrat so izbrali Savinjo, kar me zelo veseli, saj nas voda povezuje. Sem za to, da se župani na osi Savinje še bolj povežemo. Savinja ima na žalost v času poplav rušilno moč,« je
povedal domači župan Janko Kos, ki sta se mu na odprtju pridružila še celjski in laški župan Matija Kovač in Marko Šantej. S svojo prisotnostjo je strokovno težo razstavi dal tudi predsednik Filatelistične zveze Slovenije mag. Bojan Bračič.
Ste vedeli?
Savinja je najdaljša slovenska reka z izvirom in izlivom na slovenskem ozemlju. Na svoji poti od izvira pri Okrešlju nad Logarsko dolino do izliva v Savo prepotuje 102 kilometra.
Če smo bolj natančni, je vodotok Savinja krajši za sedem kilometrov. Prvi izvir Savinje je pod Okrešljem, kjer njena voda kmalu čez previs pade 90 metrov globoko kot slap Rinka. Že po nekaj desetih metrih voda ponikne in po Logarski dolini teče pod površjem kot Koto-vec. V spodnjem delu doline v Logu se drugič rodi. Tokrat z imenom Črna, ki od tam do izstopa iz doline teče po površju in se kilometer nižje steka s potokom Jezera iz Matkovega kota. Šele po združitvi Črne in Jezera lahko lahko govorimo o Savinji. Njeno porečje nam kaže idiličen in razgiban svet, kjer se voda na svoji poti giblje skozi ozke soseske.
Foto: ŠO, osebni arhiv
Ni vedel, kaj se dogaja V Celje prihaja	Z bralci in poslušalci v
za njegovim hrbtom Gibonni Str. 30	Črni gori
22
INTERVJU
Pogovor s hokejskim zanesenjakom Andrejem Bizajem
»Lokalno okolje je premalo naklonjeno hokeju«
Andrej Bizaj je kot večina športnih navdušencev na Gorenjskem privrženec hokeja. Pred trinajstimi leti se je preselil na Štajersko, in sicer v Savinjsko dolino. Trije sinovi, ki jih je rodila Savinjčanka Katja, so hitro rasli in postali redni obiskovalci celjske ledene dvorane. Bizajevo podjetje LedX (solastnika sta še dva) je prevzelo pokroviteljstvo nad Hokejskim klubom Celje.
DEAN SUSTER
V tem obdobju se je zvrstilo nekaj odmevnih klubskih dosežkov, zato lahko govorimo o preporodu celjskega hokeja pod vodstvom predsednika kluba Vida Valenčaka in člana upravnega odbora Andreja Bizaja, ki v društvo vlaga lasten denar. Diplomirani obramboslovec je star 44 let.
Kako bi ocenili minulo sezono HK LedX Celje z najvidnejšimi dosežki, z osvojenimi tremi tretjimi mesti?
Rezultatsko smo bili uspešni. Vemo, da delujemo v hokeju nenaklonjenem okolju, kjer so v ospredju nekateri drugi športi. Posledično nimamo toliko vpisov v hokejsko šolo, kot je to primer v Kranju, na Bledu, Jesenicah in v Ljubljani. Da se s tistimi fanti, ki so pri nas, dela zelo dobro, govorijo rezultati. HK Celje ni več klub, proti kateremu se pridejo druge ekipe malo »rekreirat«, ker jim je zmaga vnaprej zagotovljena. Če je kdo prišel s takšnim pristopom k nam, je odšel z dolgim nosom in s porazom.
Celjsko člansko moštvo je po 28 oziroma 29 letih stopilo na tretjo stopničko v državnem prvenstvu. To mu je uspelo, ko je klub nosil ime vašega podjetja LedX. Pozimi je bil sklenjen dogovor z novim generalnim pokroviteljem kluba, vi pa ste napovedali, da boste še bolj izdatno pomagali klubu. Drži?
Drugega, kot da delamo še bolj trdo, nam ne preostane. Smo šele na začetku te poti, ki bo, upam, uspešna. Seveda brez podpore lokalnega okolja, podpore gledalcev, lokalnih podjetij in Mestne občine Celje to ne bo šlo. V hokeju uspeha brez teh dejavnikov ni. Upam, da bodo gledalci dojeli, da z nakupom vstopnic pomagajo pri tem projektu, ki je zastavljen zelo smelo. V alpsko ligo ne gremo zato, da bomo v njej na zadnjem mestu.
Vaše podjetje je zelo povezano s športom. Kako bi ga orisali?
Naše podjetje je usposobljeno za področje razsvetljave špor tnih objektov in za digitalne zaslone led, katerih namen je različen: lahko so namenjeni predvajanju oglasov na stavbah in ob cestah, lahko delujejo kot športni semaforji ali kot del različnih studiev. Močno smo prisotni v nogometu, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, kjer postavljamo panoje led ob igriščih, kjer se predvajajo oglasi pokroviteljev. Lahko se pohvalimo tudi s certifikatom Uefe za opravljanje te dejavnosti.
Na Starem gradu ste 28. februarja na novinarski konferenci predstavili svoje pričakovanje, da bi lokalna skupnost malo bolj pomagala hokeju. Se je že kaj spremenilo na tem področju?
Zaenkrat po mojih informaci jah zelo malo. Od župana smo dobili pismo podpore, česar smo bili zelo veseli, kakšnega večjega odziva morebitnih pokroviteljev pa ni bilo, kar je zame razočaranje. A je celjska občina pristopila k obnovi dotrajanih garderob v ledeni dvorani in upam, da bo stvar dobro narejena in ne bo delala sramote mestu ter našemu klubu. Dvorana je popolnoma dotrajana, a verjamem, da je težko najti sredstva za njeno prenovo ali gradnjo
nove, kar bi bilo po mojem mnenju najbolj racionalno in verjetno celo ceneje od prenove. Zanimivo je, da dva glavna pokrovitelja nista iz Celja.
Ste Gorenjec, ki ima družino v Savinjski dolini. Pravite, da po tej logiki nihče od vas ne bi smel ničesar priča kovati. A dva minusa sta - vsaj v matematiki - plus. Je bilo tako tudi pri vas, če se malo šaliva?
Res je, prihajam iz Kranja, sem pa že tako dolgo v Savinjski dolini, da sem že postal tudi Sa-vinjčan. Pravijo, da je dom tam, kjer je družina. Moja družina je torej tu, žena Katja je namreč domačinka, torej sem Savinj-čan z gorenjskimi koreninami. Vesel sem, da
lahko pomagam klubu, še bolj vesel bi bil, če bi se tudi večja lokalna podjetja zavedala, da je treba pomagati lokalnemu športu. Na celjski hokej so ta podjetja večinoma pozabila, pri čemer mi naj oprostijo tiste izjeme, ki so že in še bodo pomagale temu klubu.
Kakšna je vaša hokejska preteklost?
Hokeja nisem nikoli igral profesionalno, a sem bil del jeseniške navijaške skupine Red Steelers, nekaj časa celo vodja te skupine.
Ste imeli kot navijač jeseniških hokejistov precej neprijetnih izkušenj?
Nikoli nisem imel prav nobenih težav z navijači drugih ekip. Najbrž je k temu pripomoglo tudi to, da nikoli nisem nikogar štel za sovražnika in sem spoštoval vse, ki imajo radi hokej. Po derbijih v Ljubljani sem se pogosto srečal z navijači Olimpije, skupaj smo popili pijačo, komentirali tekmo, kjer se nismo vedno strinjali glede pogledov nanjo, nato smo si dali roke in šli vsak svojo pot, zavedajoč se, da se bomo v slovenskih dresih srečali na tekmah reprezentance. Tudi zunaj hokejskih tekem smo se v okviru takratnega foruma SloHokej radi družili vsi ljubitelji slovenskega hokeja. V tujini smo bili jeseniški navijači vedno visoko cenjeni, saj nismo bili prepirljivi in nismo povzročali težav. Iz navijaških krogov
sem izstopil, ko se je kultura navijanja spremenila in odšla v smer, ki sem jo vedno zavračal, ter so v ospredje stopile tiste manj lepe stvari navijaške kulture. Od tega je sicer že 15 let ...
Zagotovo je bilo veliko veselih dogodkov. Kateri igralci so se vam zaradi srčnosti vtisnili v spomin?
No, če govorim zase osebno, je moja navijaška kariera, če jo lahko v šali tako imenujem, sestavljena iz dveh obdobij - prvo je bilo obdobje nenehnih porazov proti Olim-piji, drugo je bilo zaznamovano z uspehi, ki jim je na koncu sledil propad jeseniškega hokejskega kluba. Glede igralcev bi iz ta-
»Dvorana je popolnoma dotrajana, a verjamem, da je težko najti sredstva za njeno prenovo ali gradnjo nove, kar bi bilo po mojem mnenju najbolj racionalno in verjetno celo ceneje od prenove.«
kratnega časa izpostavil Tomaža Razingarja, Dejana Varla, Roberta Kristana, Davida in Marcela Rodmana ter še koga. Med njimi je zagotovo tudi Aleš Kranjc, ki se trenutno bojuje z zahrbtno boleznijo in ki mu poskušamo pomagati vsi, ki vemo za njegovo bolezen. Ker je stvar že v javnosti, pozivam tudi bralce, naj po svojih močeh pomagajo pri zbiranju sredstev za Aleša.
Imate tri sinove. V kolikšni meri so že vključeni v hokejski klub?
Najstarejši, Ožbej, je že vstopil med tekmovalne selekcije, srednji sin, Rožle, je v ekipi U10, najmlajši, Anže, veselo drsa mimo vseh navodil na treningih najmlajših selekcij. Star je komaj pet let in hokej dojema nekako po svoje. Najbrž se z ženo Katjo včasih počutita kot taksista med vožnjami na treninge. Koliko kilometrov je dolga pot od doma do dvorane in nazaj?
Vsak dan prevozimo 50 kilometrov, če gremo na en trening, ker pa je včasih več treningov dnevno, prevozimo tudi več od tega. Ni lahko, ampak moramo upoštevati, da že nekaj let pri nas trenirajo tudi fantje iz Zagreba, ki se vsak dan vozijo še mnogo dlje.
»Vsak uspeh v športu je zaznamovan z odrekanjem staršev športnika, ki ga finančno podpirajo, in z delom, ki ga v tišini opravljajo športni delavci.«
Pred HK Celje je sezona, ki bo terjala ogromno naporov, predvsem zaradi vključitve članskega moštva v alpsko ligo. V čem vidite morebiti največjo težavo in kje prednost prehoda v zahtevno tekmovanje z avstrijskimi in italijanskimi klubi?
Naša prednost je kakovost trenerjev. Oni so odgovorni za napredek tega kluba. Sezona bo izziv za upravni odbor, ki bo moral zagotoviti zadostna sponzorska sredstva za njeno izpeljavo. Kot sem že prej omenil, brez zavedanja lokalnih podjetij, da se je treba vesti družbeno odgovor-
INTERVJU
23
»Upam, da bodo gledalci dojeli, da z nakupom vstopnic pomagajo pri tem projektu, ki je zastavljen zelo smelo. V alpsko ligo ne gremo zato, da bomo v njej na zadnjem mestu.«
no in nekaj tudi vračati lokalnemu okolju, to ne bo šlo na dolgi rok.
In še o hokeju kot slovenskem fenomenu. Večkrat ste javno dejali, da je ta šport pod-hranjen. Kako bi to razložili in kje vidite rešitev?
Imamo približno 150 registriranih članskih hokejistov in smo bili tudi letos udeleženci elitne skupine svetovnega hokeja, dvakrat smo igrali na olimpijskih igrah. To ni samo evropski fenomen, ampak tudi svetovni.
»Po derbijih v Ljubljani sem se pogosto srečal z navijači Olimpije, skupaj smo popili pijačo, komentirali tekmo, kjer se nismo vedno strinjali glede pogledov nanjo, nato smo si dali roke in šli vsak svojo pot.«
Znan je podatek, da imajo hokejske velesile več dvoran kot mi hokejistov. Nekaj držav se lahko pohvali z istim podatkom, ampak se na olimpijske igre še niso uvrstile. Hokejska infrastruktura v Sloveniji je v žalostnem stanju. Imamo dve kakovostni dvorani, v Ljubljani in na Jesenicah. Tudi Maribor ima spodobno dvorano, blejska bi potrebovala osvežitev, v Kranju je sploh nimajo, saj igrajo pod šotorom. Celjska dvorana je v zelo slabem stanju. Ta šport je podhranjen, država je nanj popolnoma pozabila. Kako je drugod?
Za primer naj navedem, da je Madžarska vsako leto hokeju namenila 50 milijonov evrov in to počne še danes. Ali primer Finske - tam so se pred nekaj desetletji preprosto odločili, da bo država vložila v hokej. Danes je svetovna velesila. V Sloveniji se panožna zveza bojuje za preživetje. Upam, da bo z nastopom nove vlade lažje zadihala. Obljube so bile dane, ustanovljen je direktorat za šport, ki ga vodi izjemno sposoben in pošten človek. Upam, da se bodo stvari izboljšale za vse športe, ne le za hokej. Politiki so se v preteklosti ob uspehih samo radi nastavljali objektivom in nabirali politične točke, šport pa je bil prepuščen samemu sebi in zanosu športnih delavcev, ki so v tišini garali, da so bili potem uspehi v posameznih športih. Vsak uspeh v športu je zaznamovan z odrekanjem staršev športnika, ki ga finančno podpirajo, in z delom, ki ga v tišini opravljajo športni delavci. Tu bi morali pomagati država in podjetja. V tujini se podjetja mnogo bolj vključujejo v
lokalno okolje. Meni je zanimivo, da v tujini podjetja financirajo različne turnirje za najmlajše, pri nas tega zavedanja preprosto ni.
Slovenska članska hokejska selekcija spada med »gor-dol« reprezentance, torej tiste, ki se redno selijo iz elitnega v drugi razred in nazaj. Na pravkar minulem svetovnem prvenstvu so izbranci Matjaža Kopitarja z golom razlike izgubili z Latvij-ci, ki so kasneje osvojili bronasto medaljo, proti svetovnim prvakom Kanadčanom pa so naši hokejisti klonili s 5: 2, kolikor so v finalu izgubili tudi Nemci. Kaj pravite?
To je objektivno stanje našega hokeja, ki v zadnjih petnajstih letih ni napredoval. Mi igralcev, kot so bili Marcel in David Rodman, Aleš Kranjc, Robert Kristan, Tomaž Razingar in Jan Muršak, nimamo več oziroma nismo našli povsem ustreznih zamenjav. To je po-
sledica propadov dveh naših največjih klubov pred desetimi leti. Še vedno plačujemo ceno za tisto obdobje. No, kluba sta spet zrasla, toda na pogoriščih. Med elito smo tokrat igrali predvsem zaradi odsotnosti Rusije in Belorusije. Našim fantom sicer nimam ničesar očitati. Presegli so moja pričakovanja. V svojih klubih igrajo pomembne vloge. Do naslednjega leta se jih bo veliko »upokojilo«. Dostojnih naslednikov ne vidim.
Ena od zahtev ali bolje rečeno želja vodstva alpske lige je tudi posebna ograda. V čem se razlikuje od na primer te, ki je v celjski dvorani?
Sodobne hokejske bande so narejene tako, da se upogibajo, kar znatno zmanjšuje možnosti poškodb ob naletih nanjo. Novejše bande so pravzaprav obvezne v vseh resnih hokejskih ligah, saj so preprečile že mnogo
poškodb, predvsem glave. Naša, celjska banda je na žalost starejša in te zaščite ne nudi. Je cena visoka?
Zdi se mi da stane približno 300 tisoč evrov. Tvorec odlične celjske otroške generacije Domen Ramšak je odšel v Beljak. Pravi, da je vabilo VSV Villach priznanje za HK Celje.
Njegov odhod je velik udarec za klub in je posledica razmer v slovenskem hokeju. Imamo srečo, da smo že našli drugega trenerja. Kot sem obveščen, v vseh drugih slovenskih hokejskih klubih občine sofinancirajo plače trenerjem. V našem klubu so vsi trenerji plačani iz vreče, ki jo polni denar od vadnin in sponzorjev. Prikrajšani smo, ker je lokalno okolje premalo naklonjeno hokeju. Luč nad klopjo za naše igralce ne sveti, odkar sem pred leti stopil v dvorano. Dobili smo precej obljub. Počakajmo, bomo videli.
»Znan je podatek, da imajo hokejske velesile več dvoran kot mi hokejistov. Nekaj držav se lahko pohvali z istim podatkom, ampak se na olimpijske igre še niso uvrstile.«
S svojo opremo poskrbite za oglasna sporočila tudi na naših nogometnih stadionih. Imate kje težave?
Seznanjen sem, da so se v Rogaški Slatini pametno lotili prenove stadiona. Na pogovor so poklicali tudi predstavnike našega podjetja in vprašali za mnenja, predloge. Tudi vodstvo Nogometne zveze Slovenije je svetovalo novo-pečenemu prvoligašu. Slovenska športna infrastruktura je v klavrnem stanju. Mislim na vse športe. Izjema so smučarski skoki.
Dobro ste seznanjeni z razmerami v največjih hokejskih dvoranah na svetu. Katerih tekem se najbolj spominjate v ligi NHL in katere ljudi ste imeli možnost spoznati?
No, težko rečem, da sem zares spoznal veliko ljudi, srečal sem jih pa že kar nekaj. Leta 2008 sem bil na svetovnem prvenstvu skupine A v kanadskem Halifaxu, kjer sem se sprehajal pred dvorano v navijaškem dresu. Ogovorili so me trije mlajši moški, vsi za pol glave višji od mene. Vprašali so me, ali sem iz Slovenije. Ko sem pritrdil, so rekli, da bodo igrali proti nam, Slovencem. Eden od teh fantov mi je bil zaradi manjkajočega zoba zelo znan. Dojel sem, da me je ogovoril zvezdnik kanadske reprezentance. Srečal sem namreč Ricka Nasha ter Danyja Heatleyja in Ryana Getzlafa. To, da je zvezdnik tako skromen, da ob dvorani ogovarja nekoga iz hokejske eksotike, mi je še danes nedoumljivo. Namreč ne gre skupaj s predstavami o zvezdniškem vedenju nekaterih športnikov.
Foto: Andraž Purg
Ob občinskem prazniku z županom Martinom Breclom
Veliki projekti odvisni od sofinanciranja
V občini Dobrna se iz leta v leto pojavljajo večje potrebe po širitvi šole in vrtca, pri čemer si občani želijo tudi dvorano v kulturnem domu in novo športno dvorano. Župan Martin Brecl z občinsko upravo se trudi, da bi čim prej uresničil zastavljene cilje na tem področju, in hkrati priznava, da so tovrstni finančno veliki projekti predvsem odvisni od državnega sofinanciranja. Medtem v občini uresničujejo nekatere manjše in večje projekte, med drugim tudi ne zanemarjajo podpore mladim občanom z željo, da bi jih čim več ostalo »doma«.
EVA RUDMAN
Spadate v klub županov z dolgim stažem. Župan ste od leta 1998. Večletno žu-panovanje ima najverjetneje veliko prednosti in tudi nekaj slabosti. Ali podpirate predlog o omejitvi županskega mandata?
Ugotavljam, da se najbolj plodno obdobje županova-nja lahko začne šele po drugem mandatu, ko se človek dodobra spozna z vsem, kar ga čaka na tem delovnem mestu, ki nima delovnega časa in zanj ni nujna nobena izobrazba, poleg tega ga lahko vsak opravlja in še plača je funkcionarska. Tako je možno pripraviti in pripeljati želene projekte in vsebine do uresničitve. V tej državi namreč traja sprejem občinskega prostorskega načrta, od katerih je močno odvisen razvoj občine, tudi do deset let, prav tako pristojni večje projekte načrtujejo in pripravljajo za več mandatov. Zato je nekaj mandatov zagotovo prava odločitev. Kdaj odnehati, kdaj posamezniku zmanjka idej in energije, se mora vsakdo odločiti sam.
Ob občinskem prazniku se radi ozremo nazaj. Kakšno leto je za občino, ste uspeli postoriti zastavljeno?
Čas od lanskega občinskega praznika je bil izredno razgiban, tudi ob volitvah, ki so bile vmes. Ves čas smo intenzivno iskali rešitve za uresničitev projektov vo-dooskrbe, sanacije plazov, za gradnjo kolesarske poti skozi Dobrno, urejanje zunanjih športnih površin in fitnesa ob potoku Dobrni-ca, za uresničitev projekta RUNE za gradnjo optičnega omrežja ... Večino pristojni že izvajajo. Ob tem smo pripravljali tudi več drugih projektov in urejali prostorsko izvedbene dokumente za njihovo uresničitev.
Letos ste podpisali pogodbo za projekt Oskrba s pitno vodo, s katerim bo občanom zagotovljena zanesljiva, trajna in varna oskrbo s pitno vodo. Za kako pomembno naložbo gre?
Gre za enega večjih občinskih projektov v zadnjih
Spoštovani občani in občanke, predstavniki
gospodarstva, društev, organizacij in drugi člani naše skupnosti!
Ponosni smo, da se tudi Dobrna spreminja, strpno in preudarno, da ohranja bogato kulturno in naravno dediščino ter značaj vedno bolj iskane podeželske destinacije, ki temelji na sonaravnem in trajnostnem razvoju turizma, gospodarstva in občine kot celote.
Številni posamezniki, društva in organizacije s svojim delom vsak na svoj način prispevate k temu razvoju, bogatite naš skupni prostor in življenje v njem, za kar se vam iskreno zahvaljujemo.
Iskrene čestitke ob 15. juniju, prazniku Občine Dobrna.
Župan Martin Brecl, člani občinskega sveta in občinska uprava Občine Dobrna
letih v vrednosti malo več kot dva milijona evrov, ki je sestavljen iz petih manjših projektov, in sicer za ureditev vodooskrbe za območje Vinske Gorice, Paroža, Spodnjih Brdc, območja Lovska koča-Trojnšek in gradnjo čistilne naprave za vodovod Lanšperg, ki oskrbuje središče Dobrne.
Z ministrstvom za naravne vire in prostor smo podpisali pogodbo o 50-odstotnem sofinanciranju projekta iz
»Med ljudmi je večkrat mogoče zaznati nostalgijo po starih časih, ko smo se vsi več družili in nismo bili tako nasičeni z vsem, s čimer nas danes >posiljuje< ta potrošniški svet.«
sredstev mehanizma EU za okrevanje in odpornost, drugih 50 odstotkov mora občina zagotoviti iz lastnih sredstev. Zgradili bomo 8.134 metrov vodovodov, dve črpališči, tri rezervoarje in čistilno napravo za vodovod Lanšperg. Dela želimo končati in vsa navedena območja priključiti na javni vodovod do konca leta 2024.
Kako je v občini Dobrna z uresničevanjem želja in pričakovanj občanov posameznih naselij?
Potrebe naših občanov po posameznih naseljih zastopajo občinski svetniki, večina naselij ima svojega svetnika, tako želje in potrebe s terena prenašajo občinskemu svetu in odgovornim v občini.
Kje so zahteve oz. pričakovanja največja in za kaj? V kakšne projektne si skupnosti želijo vlagati?
V občinah slovenskega podeželja se še vedno ukvarja-
ureditvi dvorane kulturnega doma ... Kaj se je od lani premaknilo na tem področju?
Gre za celostno urejanje območja Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Center Dobrna in lokacijski načrt Športni park Dobrna, kjer združujemo vsebine in objekte družbenega standarda, kot jih na Dobrni potrebujemo - za potrebe osnovne šole, predšolske vzgoje oz. vrtca, kulturnih in športnih dejavnosti, za razvoj športnega turizma na Dobrni ... Gre za celostno in kompleksno urejanje sorazmerno velikega območja na »vhodu« v Dobrno, kjer se urbanizacija proti jugu konča s predvideno kolesarsko potjo Velenje-Dobr-na-Vojnik-Celje, proti severu pa dopolni z navedenimi vsebinami. Projekte in vsebine, ki jih umeščamo v ta prostor, smo temeljito preučili in jih pripeljali do idejnih rešitev, ki jih je sprejel in potrdil tudi občinski svet za nadaljnjo obravnavo.
Kako je z višino naložb in s časovnico za omenjene projekte?
Gre za projekt, ki združuje več vsebin družbenega standarda. Pripravljen bo tako, da ga bo mogoče, razen osnove, ki jo bodo izvajalci morali zgraditi v celoti, izvajati in zaključevati po fazah oziroma po posameznih vsebinah. Vrednost objekta še ni določena, zagotovo pa medsebojno dopolnjevanje in združevanje vsebin (kultura, vrtec, šola, šport ...) zmanjša vrednost naložb in omogoča najboljšo rabo prostora. V približno dveh letih želimo sprejeti spremembe in dopolnitev zazidalnega načrta Center Dobrna z vsemi umeščenimi vsebinami in projekti, pripraviti zahtevano projektno dokumentacijo in pridobiti gradbena dovoljenja. Vmes
»Navdih nam dajejo vsebine in projekti, ki jih z občinskim svetom in s sodelavci pripravljamo za razvoj občine, in seveda
•	* ■•* 1***1	• v* a •
vsi projekti, ki jih uspemo uresničiti na terenu. Zagotovo smo ponosni tudi na sodelovanje z občani in na delo naših društev.«
mo s problemi zagotavljanja osnovnih pogojev za življenje ljudi, kot so vodooskrba in ceste - to ljudi najbolj muči in ko jim uspemo to urediti, so najbolj veseli, mi pa tudi. Vedno aktualni so tudi področja urejanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zagotavljanje dostopnosti do elektronskih povezav s svetom. Zagotovo so projekti družbenega standarda skupni vsem in tudi nujnost v prostoru in času.
Že lani ste odgovarjali na vprašanje o gradnji športnega centra, širitvi šole, vrtca,
Zupan občine Dobrna Martin Brecl (Foto:SHERPA)
bomo ves čas spremljali različne razpise, od katerih bo odvisna gradnja. Časovnica gradnje bo zagotovo večletna.
Bili ste uspešni tudi pri pridobivanju sofinancer-skih sredstev za postavitev balvanske plezalne stene na prostem. Za kakšno steno gre, kje jo najdemo?
Na območju predvidenega športnega centra so ob Dobr-nici že postavljene zunanje športne rekreacijske površine za vse generacije in za fitnes v naravi. Del tega projekta je tudi omenjena plezalna
balvanska stena, visoka 4,5 m, s približno 600 oprimki. Sofinancirana bo s sredstvi iz razpisa Olimpijskega komiteja RS, kar pomeni malo manj kot 30 tisoč evrov, občina bo morala zagotoviti preostanek do vrednosti stene, ki je 70 tisoč evrov. S to plezalno steno obstoječe rekreacijske površine z otroškimi igrali dobivajo še eno športno vsebino za druženje in športno udejstvovanje vseh generacij.
Kako imate urejeno stanovanjsko problematiko? Splošno lahko spremljamo zgodbe mladih (in drugih), ki ne pridejo do svojih stanovanj. Imate s tem težave tudi v vaši občini?
Večino potreb po socialnih stanovanjih smo v občini Dobrna pred leti uredili z gradnjo 48 stanovanj. V tem času se je nabralo nekaj vlog, ki smo jih večinoma lahko sproti reševali. Veliko imamo vlog naših mladih za spremembe in dopolnitve OPN za stavbna zemljišča za gradnjo hiš, dobili smo približno 100 pobud v okviru sprejemanja občinskega prostorskega načrta, za katerega upamo, da bo sprejet do sredine naslednjega leta. V zadnjem letu smo v občini Dobrna dobili tudi 17 novih tržnih stanovanj. Ugotovili smo, da si mladi tudi v teh stanovanjih lahko primerljivo uredijo in rešijo stanovanjski problem, saj je najem tržnega stanovanja s subvencioniranjem najemnine približno enakovreden najemu neprofitnega stanovanja.
Kaj pa mladi, ostajajo v občini, se srečujete z odseljevanjem? Je občina Dobrna za mlade zanimiva in zakaj?
Število prebivalcev v Občini Dobrna raste. Mlade spodbujamo, naj ne odhajajo, predvsem tako, da zagotavljamo možnosti gradnje stanovanjskih hiš in nakupe stanovanj - v občinskem prostorskem načrtu imamo približno 100 pobud mladih za gradnjo hiš.
To, kar nam povedo turisti in drugi obiskovalci, je, da je Dobrna lepa, da ponuja dobro bivanjsko okolje s tradicijo turizma, z bogato naravno in kulturno dediščino, kar naši mladi vedno bolj cenijo. Zagotovo k temu prispevajo tudi številne vsebine in projekti družbenega standarda, ki jih v občini skupaj razvijamo.
»Mlade spodbujamo, naj ne odhajajo, predvsem tako, da zagotavljamo možnosti gradnje stanovanjskih hiš in nakupe stanovanj.«
Za nami so »razburkani« časi, močno so vplivali tudi na turizem. Kako so vplivali konkretno na vašo občino, v kateri je turizem izjemnega pomena?
Enako kot družba se tudi turizem in čas spreminjata. Med ljudmi je večkrat mogoče zaznati nostalgijo po starih časih, ko smo se vsi več družili in nismo bili tako nasičeni z vsem, s čimer nas danes »posiljuje« potrošniški svet. V turizmu si ljudje danes želijo več individualnosti in osebno obravnavo, več doživetij in lokalne kulinarike. Dobrna kot ena od 35 slovenskih turističnih destinacij z izjemno naravno in kulturno dediščino, ki se množičnemu turizmu ni nikoli odpirala, to omogoča in zadnje čase vedno bolj udejanja tudi z gradnjo in obnovo novih butičnih turističnih zmogljivosti. Občina spodbuja takšno okolje tudi tako, da razvija in ureja ponudbo in vsebine, ki turista ob bivanju v naših hotelih povabijo na rekreacijo, sprehode in vsebinska potepanja po našem podeželju, kjer lahko kolesarijo, se v naravi rekreirajo, spoznavajo našo kulinariko in izjemna butična vina naših vinogradnikov.
na prazničnem obisku
25
Branko Brecl, prejemnik naziva častni občan občine Dobrna
Ш Г
življenje z mnogimi društvi in dogodki ter prireditvami. Že fotografije pričajo o tem, kako se je občina v zadnjih 20 letih spremenila na bolje.«
Kot pravi, se danes sam na različne načine še vedno trudi za razvoj občine in za čim boljše in čim bolj razvito okolje za vse občane.
Foto: SHERPA
»Dobrna je pretežno hribovita, ampak danes je v hribih lepše živeti kot v dolini. Nekoč so se odseljevali, danes se priseljujejo.«
Kot dolgoletni lokalni politični aktivist ne podpira predloga o omejitvi županskih mandatov: »Vsakih nekaj let so volitve, občani takrat povedo, koga želijo, ne vidim razloga, da bi to morali omejevati. Vsaj en mandat pa tako potrebuješ, da se malce vpelješ v vse projekte in drugo dogajanje. Po omejevanju in vmešavanju državne politike v tem smislu ne vidim nobene potrebe.«
Ko sva se prvič slišala po telefonu in sem ga povprašala o prejetem nazivu, mi je odgovoril: »Da, tako pravijo, da sem to dobil!« Nato se je nasmejal in se z ženo uskladil, kdaj bi imel čas za intervju. Z Evo sta poročena že 48 let. Ves ta čas mu stoji ob strani tudi pri vseh njegovih lokalnih političnih in drugih projektih ter odločitvah.
EVA RUDMAN
Branko Brecl se je rodil leta 1953 na kmetiji Marovšek v Brdcah nad Dobrno kot najstarejši od petih otrok. Po osnovni šoli je s trebuhom za kruhom in »z glavo za sanjami« odšel v Avstrijo. Tam se je šolal v deželni poklicni šoli in spoznal, kako različna politična in družbena okolja vplivajo na družbo, njen razvoj ter življenje ljudi. Domoljuba, kakršen je še danes, so pridobljeno znanje, želja po demokratizaciji rodne dežele in po razvoju domače Dobrne ter ljubezen po šolanju pripeljali domov. Zaposlil se je v Celjskih mesninah in kasneje v Nami v Velenju. Na kmetiji Marovšek, ki jo je leta 1986 prevzel, sta si z ženo Evo ustvarila dom, ki je danes turistična domačija.
Danes turizem, nekoč politika
Večino svojega življenja je bil Brecl tako ali drugače dejaven v politiki. »Nisem bil tipičen politik. Vedno mi je šlo samo za dobro krajanov, dobro občanov, za razvoj, kar brez politike pač ni šlo,« je pojasnil in dodal, da si tudi danes prizadeva za razvoj in čim boljšo prihodnost mladih v domačem kraju, čeprav samo s podporo kakšnim projektom.
Njegovo politično udejstvo-vanje se je začelo leta 1985, ko je bil izvoljen v svet Krajevne skupnosti Dobrna, maja 1988 se je udeležil javne kmečke tribune v Ljubljani, ki je bila temeljna za ustanovitev Slovenske kmečke zveze. Od leta
1990 do 1994 je bil delegat v družbenopolitičnem zboru Mestne občine Celje, leta 1994 je bil izvoljen v Občinski svet Občine Vojnik, od ustanovitve samostojne občine leta 1998 je bil štiri mandate svetnik občinskega sveta in predsedoval odboru za turizem, kmetijstvo in razvoj podeželja.
Center je njegov ponos
Branko Brecl pravi, da je v času svojega političnega delovanja sodeloval pri več
»Vedno mi je šlo samo za dobro krajanov, dobro občanov, za razvoj, kar brez politike pač ni šlo.«
projektih. Brez pomisleka je najbolj ponosen na nov center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) v občini Do-
brna. Projekt je uspel kot svetnik umestiti na dnevni red ene od občinskih sej, kar je bil začetek postopka novega centra.
Čeprav se Branko Brecl politično več ne udejstvuje, podpira svojega brata župana Martina Brecla, hkrati ostaja do aktualne politike tudi kritičen. Pravi, da bi si morala bolj prizadevati za boljšo električno infrastrukturo. »Hvalijo se, a potem ogromno ljudi ne dobi soglasja za priklop sončnih panelov, saj primarna električna napeljava zaradi šibkosti sistema tega ne omogoča. In to je velika težava v naši občini.«
Ostaja skromen
Sicer Branko Brecl ob prejemu naziva častni občan ostaja skromen. Pravi, da ima Dobrno rad, da je tam lepo živeti. »Dobrna je pretežno hribovita, ampak danes je v hribih lepše živeti kot v dolini. Nekoč so se odseljevali, danes se priseljujejo. Imamo dobre ceste, bogato družbeno
RADO VITEZ S. P.
Suhomontaža Štajerska


V podjetju ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, RADO VITEZ s.p., opravljamo zaključna dela v gradbeništvu. Specializirani smo za montažo suhomontažnih sistemov in finalnih tlakov.
Rado VITEZ s.p. Dobrna 15C, 3204 Dobrna Tel.: 041 667 562
SLADOLED JAGODNA KUPA SADNA KUPA BANANA SPLIT LEDENA KAVA KREMNA REZINA TORTA BAKLAVA
Branko Brecl je ustanovitelj, dva mandata je bil tudi predsednik kmečkih iger občin Celje, Vojnik, Štore in Dobrna. Te so še danes tradicionalno vsako leto 15. avgusta, prvič so jih pod njegovim okriljem organizirali leta 1994 na kmetiji Marovšek v Brdcah nad Dobrno.
i		
Ш41		PRzAoEo REČICA OB SAVINJI
Z županjo dr. Majdo Potočnik ob prazniku Občine Rečica ob Savinji
Ravno v petek so odprli prenovljeni cestni odsek čez Homce.
Na Menino planino še vedno rada zavije
Da je občino in njeno delovanje dobro poznala, še preden je sploh zasedla župansko mesto, ni presenečenje. Pred tem je približno deset let opravljala delo direktorice občinske uprave Občine Rečica ob Savinji. Vmes je bila leto vodja sektorja za razvoj podeželja v agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Lansko poletje celo oskrbnica planinskega doma na Menini planini. Ko je posta-ča županja, je dejavnost opustila. A ob prostih dneh še vedno rada priskoči na pomoč sestri na tej malo manj kot 1.500 metrov visoki planoti, kjer se življenje v trenutku zdi veliko preprostejše.
SPELA OZIR
»Ves čas sem bila trdno odločena, da ne bom kandidirala za županjo. A ker so me občani vztrajno nagovarjali k temu, sem si rekla, da je morda res napočil čas, da se preizkusim v tej vlogi. V meni sta prevladala občutek dolžnosti in zavedanje, da poznam stvari in da bi pri žu-panovanju to lahko koristilo,« pravi županja dr. Majda Potočnik.
Se vam je zdelo, da ste imeli kot direktorica občinske uprave kdaj pri kakšni stvari zavezane roke?
Že kot direktorica občinske uprave se pri svojem delu nisem počutila omejeno. Še posebej z županom Jerajem sem tri mandate zelo dobro sodelovala in kot predvideva opis dela direktorja občinske uprave, sem županu tudi svetovala. Hkrati sem se zavedala omejitev in vedno smo skupaj delovali kot dober kolektiv ter v tem duhu skupaj iskali rešitve. Res pa je, da se v prvi in drugi vlogi počutim drugače. Direktor občinske uprave ima predvsem opera- 1 tivno-administrativno vlogo, medtem ko mora župan tudi nekoliko politično delovati.
Kaj želite kot županja spremeniti na bolje? Česa ste se najprej lotili?
Ko sem videla, kakšno je stanje v proračunu, mi je bilo jasno, da zelo
velikih projektov ne bom mogla uresničiti. Zelo si želim vzpostavitve institucije za starejše občane. A je na žalost to zaenkrat nemogoče, zato tega tudi nisem omenjala v predvolilnem času. Obljubljala pa sem nadaljevanje že začetih naložb. Na področju prostorskih dokumentov je bilo v preteklosti narejenega premalo. V občini ni posebnih površin, na katerih bi lahko gradili stanovanja ali gospodarska poslopja. Želim si, da bi se v lokalno dogajanje bolj vključevali mladi, zato sem za člane delovnih teles občinskega sveta predlagala nekaj mlajših občanov.
»Ugotovili sva, da iščejo oskrbnika. Pošalili sva se, naj vzamejo naju, saj sva že toliko stari, da ne bova delali neumnosti.«
S sestro ste bili oskrbnica planinskega doma na Menini planini. Kako ste se znašli v tej vlogi? Ali vlogo oskrbnice zdaj, ko ste županja, še vedno opravljate?
Kot županja sem morala v skladu s pro-tikorup-cijskim
zakonom
Županja Majda Potočnik
opustiti pridobitno dejavnost, zato sem delo, ki sem ga opravljala z velikim veseljem, v celoti predala sestri. K njej še vedno zavijem, da si malo odpočijem ali da ji priskočim na pomoč. Zelo se veselim, če lahko na Menini planini preživim kakšen dan, tudi če je bolj delovno aktiven. Rada kuham in strežem. To me vrača v okvire potrebne skromnosti.
Zelo zanimiva je tudi zgodba, kako ste se s sestro znašli v vlogi planinskih oskrbnic.
Veliko zahajam v planine. S sestro sva se nekega dne po kosilu namenili na Menino. Padala sta tako dež kot sneg. Povsem premočeni sva prišli do doma, kjer sva ugotovili, da sva v avtomobilu pozabili denarnico. Prijazni planinci so nama kljub vsemu ponudili čaj, ob katerem se je razvnel pogovor. Ugotovili sva, da iščejo oskrbnika. Pošalili sva se, naj vzamejo naju, saj sva že toliko stari, da ne bova delali neumnosti. Malo sva se tudi promovirali, da izhajava s turistične kmetije v Robanovem kotu. Kasneje sva o delu še nekaj časa razmišljali in se naposled odločili, da se bova preizkusili v tej vlogi.
Zelo blizu vam je tudi mizarstvo, s katerim se ukvarja vaša družina. Se tudi sami na kakšen način vključujete v posel ali to prepuščate možu in sinu?
Mož se je začel z mizarstvom ukvarjati leta 1990. Pred tem je bil kot diplomirani inženir lesarstva zaposlen v razvojnem oddelku v Glinu Nazarje. Nadaljeval je tradicijo svojega očeta, ki je bil kolar in je imel popoldansko obrt. Zdaj mu pomaga že sin in zato mene ne potrebujeta več.
Velika preizkušnja za podjetje je bila zagotovo lani, ko je mizarsko delavnico zajel ogenj. Kako ste prišli to neljubo obdobje?
Pred požarom je bilo zaposlenih petnajst ljudi, ki so se z nami znašli v težavni situaciji. Zakonodaja namreč ne predvideva česa posebnega za takšne nesreče, kot se je pripetila nam, ko nam je ogenj uničil delavnico in nadaljnja proizvodnja ni bila več možna. Obveze podjetja do delavcev so enake, po drugi strani jih tudi nismo želeli izgubiti, ker so se usposobili za neko proizvodnjo in smo jih cenili ter želeli obdržati. Nekateri okoliški podjetniki so nam pomagali tako, da so jih začasno vzeli v službo. K nam se bodo vrnili, ko bomo proizvodnjo vzpostavili na novo. Tudi sicer smo bili deležni izjemne vsakovrstne pomoči soobčanov, poslovnih partnerjev in drugih. Vsem smo zanjo iskreno hvaležni.
Če se dotakneva še občinskih tem. Občina ima s podjetjem Voc podpisano petnajstletno koncesijsko pogodbo za sprotno in investicijsko vzdrževanje cest. Investicijsko vzdrževanje se končuje.
Koncesijska pogodba, na podlagi katere je občina vzdrževanje in obnovo cest zaupala zunanjemu izvajalcu, je edini način, da občina s precej neugodnim proračunom lahko posodablja ceste. Letno podjetju Voc za investicijski del namenja približno 200 tisoč evrov za obnovo približno 13 kilometrov občinskih cest. V nekaterih primerih občina od lastnikov zemljišč ni uspela pridobiti zemljišč, zato prvotno načrtovane modernizacije cest preusmerjamo drugam.
»Koncesijska pogodba, na podlagi katere je občina vzdrževanje in obnovo cest zaupala zunanjemu izvajalcu, je edini
V •	I	I V •	•	I •
način, da občina s precej neugodnim proračunom lahko posodablja ceste.«
V počastitev občinskega praznika bo slavnostna seja s podelitvijo priznanj v soboto, 17. junija, ob 17. uri na amfiteatru.
Nekateri so se torej strinjali z brezplačnim prenosom zemlje, drugi ne. Zakaj po vašem mnenju nekateri občani niso želeli odstopiti zemljišč za razširitev cest?
Prvi razlog bi lahko bili slabi odnosi iz preteklosti. Morda jim kdaj v preteklosti občina v kakšni zadevi ni prisluhnila oziroma niso bili zadovoljni z njenim delovanjem in je zato šlo za nekakšno kljubovanje. Drugi razlog je, da preprosto ne vidijo potrebe po razširitvi ceste, zato ne želijo sodelovati s svojimi zemljišči.
Ravno v petek ste odprli prenovljeni cestni odsek čez Homce, ki najprej v tej fazi ni bil predviden za obnovo.
Tako je. Cesto čez Homce smo v obnovo uvrstili kot nadomestno cesto, ker posodobitve odseka na nekem drugem delu zaradi prej navedenih razlogov nismo mogli izvesti. Prenovljeni odsek je dolg približno 700 metrov. Širina cestišča je štiri metre, dogradili smo meteorno kanalizacijo in umestili hitrostno oviro. Vzporedno z obnovo cest namreč veliko vlagamo tudi v komunalno infrastrukturo. V letošnjem proračunu je predvidenih približno 220 tisoč evrov za gradnjo kanalizacijskega omrežja in približno 120 evrov za gradnjo vodovoda. Na nekaterih delih je še javna razsvetljava.
Velika obremenitev za občinski proračun je tudi gradnja mostu na območju Spodnje Rečice. Sploh če imamo v mislih, da je to tretji most na razdalji štirih kilometrov, je tako?
Gre za naložbo, ki bo dolgoročno vplivala na občinski proračun, ker je prevelika. Vrednost je ocenjena na več kot 900 tisoč evrov, kar je za proračun, vreden 3,5 milijona evrov s posojili vred, precejšna obremenitev. Približno 200 tisoč evrov je financiralo ministrstvo za okolje in prostor, vse drugo pade na občino, ki se je za ta projekt dolgoročno zadolžila. Most je zasnovan in zgrajen tako, da bo prevozen za osebne avtomobile. Je pa tretji na štirikilometrski razdalji. Dokončan bo konec junija.
Pri nekaterih večjih projektih se občina povezuje s preostalimi občinami Zgornje Savinjske doline. Za kakšne projekte gre?
Precej časa in sredstev namenjamo načrtovanju projekta vodooskrbe sistema Letošč, ki povezuje več zgornjesavinjskih občin. Skupaj gradimo tudi prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah, katerega soustanoviteljica in sofi-nancerka je tudi naša občina. Zanj bomo letos namenili približno 200 tisoč evrov. Gre za pomemben projekt, saj zdravstvena oskrba v preteklosti ni bila zadovoljiva. Vesela sem, da so se občine uspele med sabo dogovoriti in uresničiti posodobitev zdravstvenega doma ter ureditev poslovanja. Občine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji so skupaj izvedle čistilno napravo v Lokah pri Mozirju, ki je uspešen projekt, a pri ljudeh ni tako odmeven, kot bi si zaslužil. Občine sodelujemo tudi pri manjših projektih, ki se tudi sofinancirajo iz sredstev Republike Slovenije in Evropske unije. Gre za projekte, kot so Mreža brezplačnih e-prevozov za socialno ogrožene skupine in socialne medgeneracijske mreže e-mobilnosti, Za aktivnejši jutri in Mi smo svetloba.
Foto: Andraž Purg
na prazničnem obisku
27
Podjetniku in zavednemu domačinu Alešu Krančiču podelili že drugi grb občine
Ni vedel, kaj se dogaja za njegovim hrbtom
Pred šestimi leti je Aleš Krančič že dobil grb Občine Rečica ob Savinji, in sicer bronastega, tokrat so mu podelili srebrnega. »Mislim, da si ga kdo drug zasluži bolj od mene,« je bil skromen Pobrežan. Za grb so ga kar za njegovim hrbtom predlagali kolegi iz Prostovoljnega gasilskega društva Pobrežje, kjer je že vrsto let dejaven kot operativni član. Leta 2017 je bronasti grb dobil za uspešno nadgradnjo podjetniške zgodbe. V družinskem podjetju, ki se ukvarja z lesarstvom, zaposlujejo kar 55 ljudi. Tokrat so ga kolegi gasilci predlagali za njegovo aktivno delo, prizadevanja in trud za boljše življenje vseh ljudi v domačem kraju.
JANZE FRIC
V domačem gasilskem društvu je tudi član upravnega odbora, zato je ponavadi prisoten, ko odločajo o tem, koga bodo predlagali za občinski grb. A tokrat so njegovi kolegi odločitev sprejeli brez njega, saj Aleš ni vedel, kaj ga čaka. Tajnost sprejemanja odločitve je morala biti zahtevna, saj gasilsko društvo na Pobrežjah skrbi tudi za druge stvari, ne le za požarno varnost. Hkrati je tudi središče družabnega in športnega dogajanja. Zato ni nič nenavadnega, da je gasilstvo pri Krančičih že tradicija. »Stari oče je bil eden prvih članov
»Ne tarnati in tožiti, da se nič ne da, ampak moramo vsi stopiti skupaj. Tako lahko dosežemo rezultate, ki si jih želimo.«
društva, gasilec je bil tudi moj oče, sam sem že dolgo, člani so tudi moji otroci.« Gasilstvo je torej zakoreninjeno v Pobrežje, zato je velik
uspeh, da je gasilcem uspelo zadržati skrivnost. Še posebej zato, ker z gasilci preživi veliko časa.
Doma v
podjetništvu
Isto razmišljanje, torej o pomembnosti sodelovanja, Aleš Krančič iz delovanja v lokalnem okolju prenaša v delo v družinskem podjetju, ki ima precej dolgo tradicijo. Letos mineva 47 let, odkar je obrt začel njegov oče. A podjetništvo ima pri Krančičih še daljšo brado, saj je bil podjetnik tudi Alešev praded, ki je imel žago in mlin, pa tudi trgovino z lesom v Srbiji in gostilno v Brežicah. Vmes je podjetništvo sicer imelo krajši premor, ponovno ga je oživil Alešev oče. »Začutil je, da bi s podjetništvom lahko kaj doprinesel sebi in okolici.« Širše razmišljanje, ne le o sebi, ampak tudi o lokalni skupnosti, je torej že tradicija pri Krančičih. Aleš je tako že druga generacija v družinskem podjetju, sodeluje tudi že njegova hči. Tako v podjetju delajo tri generacije.




ČjfjrV'jM

Alešev oče je pri 76 letih še vedno dejaven. Neglede na leta dela od jutra do večera.
Ne zna tarnati
Aleševe dejavnosti v domačem kraju niso omejene le na podjetništvo in delovanje v gasilskem društvu, ampak sodeluje tudi pri dejavnostih v občini. Od ustanovitve Občine Rečica ob Savinji deluje v odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, bil je tudi občinski svetnik, dejaven je tudi pri
»Ko nekdo potegne vlak, lahko veliko stvari uredimo. Samo začeti je treba, potem pristopijo tudi drugi kar sami od sebe.«
marsikaterem drugem projektu v lokalnem okolju.
»Ne glej, kaj bo država storila zate, ampak kaj lahko sam storiš zanjo,« je parafra-ziral nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kenne-dyja. Tako deluje tudi sam in ravno zato je tako dejaven v domačem okolju. »Ne tarnati in tožiti, da se nič ne da, ampak moramo vsi stopiti skupaj. Tako lahko dosežemo rezultate, ki si jih želimo.« Takšno razmišljanje je tudi vseprisotno v njegovem življenju. Prvi korak je že to, da nekdo začne delo, potem pristopijo tudi drugi in projekt tako pridobi zagon.

-
llgL»*
»V takšnih vaseh, kot so naše, torej majhne, se s povezanostjo da marsikaj narediti. Tudi s prostovoljstvom.«
V družinskem podjetju se ukvarjajo s predelavo lesa.
Pri tem poudarja, da je pri vsaki stvari potrebno skupinsko delo, nikoli ni le eden zaslužen za to, da zaključi projekt: »Ko nekdo potegne vlak, lahko veliko stvari uredimo. Samo začeti je treba, potem pristopijo tudi drugi kar sami od sebe.«
»Včasih je težko, drugič je še težje,« opiše delo proti skupnem cilju, a če je ekipa prava in se zna dogovarjati in tudi dogovoriti, pride tudi do rezultata. »V takšnih vaseh, kot so naše, torej majhne, se s pove-

zanostjo da marsikaj narediti. Tudi s prostovoljstvom.«
Več glav več ve
»Nikoli eden ne ve vsega,« nadaljuje razmišljanje, a ko je prisotnih več ljudi, se tudi mnenja krešejo. Večkrat tudi posreduje med ljudmi z različnimi mnenji, pri tem si pomaga z zdravo kmečko pametjo. Projektov, pri katerih je sodeloval, se je kar veliko nabralo. »S projekti je podobno kot z otroki, vsakega imaš rad,« ni želel izpostaviti posameznega. Čeprav
je ponosen, kako mu je s sodelavci uspelo razviti podjetje, ki je iz majhnega s petimi zaposlenimi zraslo do današnjih 55. Lepe spomine ima tudi na most čez Savinjo, ki je povezal levi breg, kjer je središče občine, z vasmi Zgornje in Spodnje Pobrežje ter Trnovec na desnem bregu Savinje. Trojček vasi, ki jih domačini preprosto imenujejo kar Pobrežje. Most je tudi dober simbol za njegovo razmišljanje, saj povezujejo ljudi, tako kot Aleš.
Foto: osebni arhiv

Г Л
t
f
Letos mineva 47 let, odkar je obrt začel Alešev oče. A podjetništvo ima prircraflčičjh. 3 še daljšo^ brado, saj. je bil podjetnik tudi njegov- praded.	~
t Nov'"1 Tednikon,, Radiem Ce\K -
_ __ in Relaxom v СГПО Gor0
V Črni gori s poslušalci Radia Celje in z bralci Novega tednika
Sanjske plaže in obilo zabave
V majicah Novega tednika, Radia Celje in turistične agencije Relax. V ozadju hotel Montenegrina.
Že vrsto let vabimo poslušalce Radia Celje ter vas, bralci Novega tednika, da z nami preživite počitniške dni. Tokrat smo se odpravili v Črno goro, v odličen, lani prenovljen hotel Montenegrina. Ogledali smo si Bud vo, Ulcinj, uživali na izletu z ladjo in ribjem pikniku po zalivu Boke Kotorske, kjer smo se kopali na plaži Žanjice, ki slovi kot ena najlepših črnogorskih plaž.
SIMONA BRGLEZ
Počitnice smo si polepšali tudi s številnimi animacijski mi igrami, ki so nam na obraz narisale nasmeh, od podiranja kraljice, pikada, jenge, metanja kocke sreče, igre s klobuki ... V tomboli smo podelili odlično nagrado - polpenzion v termah Vivat. V Vivatu bodo uživali tudi gostje, ki so z nami
Kdo bo zadel?
pojdi z menoj
29
Igra, ki smo jo poimenovali metanje jajčk.
Za uspešno sodelovanje v igrah »cornhole« in metanju »jajčk« smo vsem podelili priznanja - platnene torbe Novega tednika in Radia Celje.
30
svet glasbe
Pogovor z Gibonnijem, ki bo jutri nastopil na Špici
Gusar je sprejel splitskega pirata umetniških duš

Najprej bo igrala celjska rokovska skupina Rolling Train, kasneje se bo Gibonniju na odru pridružil tudi klarinetist in saksofonist Goran Bojčevski.

ЈШ
W m.
»Očetov znanec, ki je živel v sosedstvu, je bil pomorščak. Plul je tudi do Džibutija. Začel me je klicati Džibuti. Takrat sem bil star devet let.«


Na priljubljeni celjski točki ob sotočju Savinje in Ložnice je Kajak-kanu klub Celje (beri Dušan Konda) gostil številna znana glasbena imena. Spisek je zelo dolg: Prljavo kazalište, Parni valjak, Lačni Franz, Vlado Kreslin z Bel-tinško bando, Agropop, Crvena jabuka, Željko Joksimović, Bajaga i Instruktori, Pero Lovšin z različnimi zasedbami, Kingston, Šukar, Adi Smolar, Neisha in pred dvema letoma Riblja čorba, ko so spektakel popestrili olimpijska zmagovalca Tina Trstenjak in Benjamin Savšek ter košarkarski zvezdnik Goran Dragić.
DEAN ŠUSTER
Jutri bo na Špici veliki koncert Zlatana Stipišića. Koga? Ste tudi vi vprašali? Nastopil bo velikan hrvaške glasbe, izjemen Gibonni. Rojen je bil v osmem mesecu leta, veslal je v splitskem osmercu, na začetku svoje glasbene poti je igral tudi v skupini Osmi putnik ... Osmega marca letos je pel v razprodani zagrebški Areni pred skoraj dvajset tisoč ljudmi. Vstopnice so njegovi ljubitelji razgrabili v rekordnem času, zato so organizatorji takoj napovedali še en koncert za dan kasneje. Tudi te vstopnice so pošle dva meseca pred prireditvijo. V zadnjih petnajstih letih je imel v Celju osem koncertov. Zdi se, da mu je všeč, če mu rečejo, da je humanist. Osem črk. Tudi Stanišić in Cesarica. Rojen leta 68, v Berlin odšel leta 88, kjer je zelo trpel dve
leti: »Bolje bi bilo, če bi odšel na služenje vojaškega roka.« Njegov album Mirakul (Li-
»Sicer sem veslal v osmercu, ne v kajaku, ampak mislim, da so vsi, ki imajo v rokah vesla, moja družina.«
bar, Oprosti, Kao časna ri-ječ ...) je bil na Hrvaškem nagrajen z osmimi porini. Vsakršno poveličevanje njegovega umetniškega opusa je odveč.
Posneli ste napoved koncerta v Celju in omenili svoje udejstvovanje z veslanjem. Kaj ste počeli na morju?
Veslal sem v dveh fantastičnih in velecenjenih klubih (smeh), pri Mornarju in Gusarju. Najprej sem bil član Mornarja, potem se je zgodil veliki »transfer« za visoko ceno, namreč lahko sem obdržal dolgo pričesko. Trener Mornarja je zahteval, naj se ostrižem. Bil sem roker z dolgimi lasmi. Nisem se strinjal z njim. In tako sem prestopil v klub Gusar, kjer tovrstne zahteve niso imeli. Sicer sem veslal v osmercu, ne v kajaku, ampak mislim, da so vsi, ki imajo v rokah vesla, moja družina.
Na celjskem območju ste imeli že veliko koncertov. Katerih prizorišč se spominjate in katerega bi izpostavili po vzdušju?
Res sem igral na vseh prizoriščih, od dvorane Golovec do Starega gradu in Plesnega foruma. Vsako je nekaj posebnega. Dvorana te spodbudi k večji odrski moči, saj je prisotnih veliko glasbenikov in gostov, drugi dve prizorišči pa sta me očarali z intimnim vzdušjem. V najmanjših prostorih je to res nekaj posebnega, saj lahko z odra ljudi gledam v oči in je povezava med nami še močnejša. Lahko začutim njihov
utrip in tako začnemo skupaj ustvarjati vzdušje, ki je zelo intimno. Ne morem pa nobe-
»Medtem ko zaradi krize ljudi odpuščajo, jim jaz dajem zaposlitev in skupaj stisnemo zobe.«
nega od teh prizorišč izpostaviti, ker ima vsako svoj čar.
Na velikih koncertih imate ob sebi na odru številno zasedbo. Koliko vas bo?
Na odru bo enajst ljudi. Zraven bo tudi ekipa, ki skrbi za druge stvari pred in za odrom. Recesija je ustvarila še večjo ekipo, kot sem jo imel prej. Sicer živim v kapitalizmu, vendar v takšnih primerih se odzovem zelo socialistično (smeh). Medtem ko zaradi krize ljudi odpuščajo, jim jaz dajem zaposlitev in skupaj stisnemo zobe.
Gibonni?
Moj ded je leta 1921 prišel v Split s Kavkaza. Morda zaradi genov, a najbrž predvsem zaradi sonca sem bil neko poletje precej zagorel. Očetov znanec, ki je živel v
Nina Sever je Gibonnijeva zastopnica že 25 let, od začetka njegovega delovanja v Sloveniji. Pred štirimi desetletji je bila v vlogi klaviaturistke med ustanovnimi člani skupine Videosex.
sosedstvu, je bil pomorščak. Plul je tudi do Džibutija. Začel me je klicati Džibuti. Tedaj sem bil star devet let. Prej sem imel vzdevek Muco, ker sem jecljal. Ko sem kasneje imel dolge lase, so me prijatelji klicali Droga. Ustanovil sem glasbeno skupino. Ime Droga ni prišlo v poštev, pa sem se vrnil desetletje nazaj. Gibo (džibo, op. p.) bi bilo primerno, sem si dejal. Kaj pa oni, preostali člani skupine? In sem združil Gibo in oni v Gibonni.
Ali na koncertih vedno zapojete oziroma zaigrate Cesarico, ki ste jo napisali za pokojnega Oliverja Dra-gojevića?
Vsakič. Cesarica je tako moja kot Oliverjeva pesem. Zelo težko je peti pesmi, ki jih je izvajal Oliver, saj je imel tako zelo posebno interpretacijo. Ljudem je zanimivo slišati, kako to pesem zapoje tisti, ki jo je ustvaril. Vendar Cesarice nikoli ne pojem sam, ampak skupaj s tisoč glavo množico. Ob tem vedno čutim veliko spoštovanje do Oliverja.
Ste eden najbolj priljubljenih glasbenikov daleč naokrog. Kje se boste ustavili junija?
Tako kot vsak mesec bom tudi junija nastopal povsod -od Slovenije do Makedonije.
Kaj pripravljate v svojih mislih, kateri projekt bo sledil?
Ko sem se začel ukvarjati z glasbo, so bili najstarejši izvajalci skupine September, Buldožer in Bijelo dugme, a nihče od njih ni bil starejši od 30 let. Ko sem razmišljal, kako bo s tem poslom v prihodnosti, sem imel načrt samo do svojega 25. leta. Vse, kar se je zgodilo kasneje, me je preprosto presenetilo. Gledal sem dokumentarni film o skupini Rolling Stones, kjer je Mick Jagger leta 1968 rekel, da so že stari in da bi morali čez kakšno leto nehati igrati. Tako da nimam posebnih misli, ampak si vsako jutro rečem: »Hvala bogu, ker lahko živim in delam, kar imam rad.«
Foto: Bruno Sedevčić
informacije
31
MANUALNA MEDICINA - SPECIALISTI ZA HRBTENICO IN SKLEPE
»Zdravniki z zlatimi rokami v Celju«
V uradnem zdravstvu obstaja področje, ki je specializirano za zdravljenje gibalnega sistema: hrbtenice, sklepov, mišic, vezivnega tkiva in povezav med njimi - manualna medicina oziroma zdravljenje z rokami, ki ga izvajajo zdravniki specialisti nevrologi in ortopedi. Ker specializacije za manualno medicino na slovenskih medicinskih fakultetah (še) ni mogoče opravljati, prihajajo zdravniki iz tujine, predvsem iz Rusije, Belorusije in Ukrajine, kjer obstajajo najnaprednejši centri za manualno medicino v svetu.
Medicinski center MOGY je prvi in edini center za manualno medicino v Sloveniji. Danes obsega sedem ordinacij, v katerih deluje osem zdravnikov specialistov. V triintridesetih letih delovanja so uspešno pozdravili več deset tisoč bolnikov, med njimi tudi veliko takšnih, ki so že imeli napotnico za operativni poseg hrbtenice. Uspešno sodelujejo z javnim zdravstvom, predvsem s splošnimi zdravniki in specialisti s področja kirurgije, diagnostike in rehabilitacije.
Bistvo zdravljenja je pravilna diagnoza
Ob prvem obisku zdravnik opravi klinični nevrološki in ortopedski pregled, preveri stanje mišic, vezivnega tkiva, refleksov, oceni držo, gibanje in preuči morebitno obstoječo medicinsko dokumentacijo (izvide in slike). »Terapije nadaljujemo, ko natančno določimo diagnozo in smo prepričani v uspeh terapij. Če težave segajo izven našega področja, bolnika usmerimo k drugim specialistom. Ljudje so nam hvaležni za konkreten nasvet in pomoč,« nam zaupa zdravnik Roman Burdeniuk iz ordinacije MOGY v Celju.
Hrbtenica vam bo hvaležna
Največ ljudi potrebuje pomoč manualne medicine v srednjih letih zaradi obrabnih sprememb, preobremenjenosti, prisilne drže in stresa. Veliko je tudi starostnikov z najrazlič-
POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE NOVEGA TEDNIKA
Brezplačna terapija
ob prvem pregledu
nejšimi težavami, pa tudi otrok zaradi težav z nepravilno držo, ki je pogosto posledica skolioze. »Za eno najpogostejših težav pacientov, dolgotrajno bolečino v križu, ki lahko seva tudi v noge, je običajno potrebnih od štiri do šest terapij, da simptome odpravimo. Težav, ki nastanejo zaradi obrabnih sprememb, sicer ne moremo >izbrisati<, lahko pa uspešno zaustavimo njihovo napredovanje, predvsem pa odpravimo bolečine, zakrčenost in druge težave, ki jih te spremembe povzročajo. Ob koncu zdravljenja predpišemo posebne vaje in kontrolni pregled. Pri težavah z mehkimi tkivi, kot je na primer krč v mišici, po domače >heksenšus<, je večinoma dovolj že ena sama terapija, da težave izginejo,« pojasni dr. Burdeniuk.
Terapije so varne in učinkovite
Za razliko od kiropraktike ali fizioterapije so terapije manualne medicine bolj natančne in varne ter ponujajo hitre rešitve, saj jih izvajajo zdravniki specialisti. V povprečju zadošča 4-5 obiskov, da odpravimo glavne simptome. Med obiskom ambulante smo srečali Anito Kirn, ki je ravno prišla s terapije: »Po terapijah se počutim krasno, to je zagotovo dober znak. Posebno za nas starejše, ki imamo določene dele telesa izrabljene. Sem se prišla zaradi pogostih glavobolov in križa, zelo sem zadovoljna, te zdravniki imajo zame zlate roke.«
Ugodnost velja za naročila do 30.6.2023
Redna cena pregleda oziroma terapije je 45 EUR. Brezplačna terapija se izvede po presoji zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje.
Najpogostejši simptomi in indikacije:
- bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah
-	občutki mravljinčenja, zakrčenosti, nemoči glavoboli, vrtoglavice, šumenje v ušesih, nespečnost
-	stanja po poškodbah in operativnih posegih
-	posledice obrabnih sprememb (hondroza, spondiloza, artroza ...)
-	okvare medvretenčnih ploščic
(protruzija, hernija diska) - reflektorni sindromi (lumbago, išialgija, cervikalgija ...) - epikondilitis, sindrom karpalnega kanala - otroška idiopatska skolioza
Naročila in informacije:
■ ordinacija MOGY Celje, T: 040 866 456 Mariborska 76 (Ludvig dental)
Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine
■ ordinacija MOGY Novo mesto, T: 040 56 56 65
Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog spec. manualne medicine
ordinacija MOGY Celje, T: 040 866 456
Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped spec. manualne medicine
ordinacija MOGY Trzin, T: 01 561 25 21
Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine
■ ordinacija MOGY Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13
Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog,
spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine
05 300
■ ordinacija MOGY Nova Gorica in
Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine
Brezplačna številka
(((♦ 080 12 03^
www.mogy.si
32
naše akcije
Celjski polfinale odličen
Drugi polfinale 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je bil minulo soboto v Planetu Tuš Celje. Projekt skupaj organiziramo Novi tednik in Radio Celje ter Radio-Tednik Ptuj z občinami in osnovnimi šolami iz Savinjske regije, Podravja in osrednje Slovenije.
SIMONA BRGLEZ
Med vsemi, ki so se najprej predstavili na predizborih, je strokovna komisija izbrala najboljše, ki so svoj nastop skupaj z mentorji za polfinale dodobra izpilili. 22. junija bomo vse polfinaliste predstavili v posebni prilogi v Novem tedniku in Štajerskem tedniku, zanje pa bo mogoče glasovati s sms-sporočili. Z vašo pomočjo se bo pet otrok iz posamezne kategorije uvrstilo v finale, deset pa jih bo izbrala strokovna komisija. Sms-glasovanje bo potekalo od 25. junija do 9. julija, rezultati glasovanja pa bodo znani 22. julija. Veliki finale Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo 2. septembra.
Vsak nastop je za mladega izvajalca posebnega pomena, saj mu daje dobre temelje za življenje, a vedeti moramo, da je, kot je povedala tudi posebna gostja prireditve - pevka Klara Jazbec, za vsakim nastopom ogromno dela. Tega se zavedajo tako mentorji kot starši, ki so prišli vzpodbujat svoje zaklade v izjemnem številu, veliko navdušenja nad prireditvijo pa je bilo slišati tudi od drugih obiskovalcev.	Foto: Andraž Purg
Starši, stari starši, tete, strici, učitelji, mentorji v glasbenih šolah so prišli podpret svoje zaklade in navdušeno spremljali njihove nastope.
Zahvaljujemo se vsem občinam in osnovnim šolam, ki so prepoznale pomen projekta.
♦ h* bit
IT rešitve
S
SAZAS
SILKEM
Terme Olimia
Skupinski posnetek delovne ekipe: Branko Ogrizek, Anica Šrot Aužner, Simona Brglez, Patricija Majcen, Dalibor Bedenik, Anja Šketa - vodja centra Planet Tuš Celje in Aljoša Bončina.
Več fotografij na
www.novitednik.si in na fb Radio Celje.
nase akcije
33
Številni mladi pevci so se želeli slikati s pevko Klaro Jazbec.
Naš mojster Branko Ogrizek je poskrbel za videoposnetke vseh nastopajočih.
34
bralci poročevalci
Zaigrali so na Hrvaškem
Glasbeniki Godbe Liboje in Pihalnega orkestra Cecilija s Polzele so se 3. junija udeležili 15. Mednarodnega festivala pihalnih orkestrov na hrvaškem otoku Mali Lošinj.
Na njem se je predstavilo 12 orkestrov iz Slovenije in Hrvaške, skupaj torej približno 500 glasbenikov. Godbe so najprej zakorakale po mestni promenadi, nato se je vsaka predstavila s koncertnim programom in prav vsem je uspelo ustvariti odlično vzdušje na odru in pod njim. Z vrhunsko izvedenim programom smo lepo predstavili Savinjsko dolino, kar potrjuje kar nekaj povabil na podobne festivale.	AP
Kozjanski park gostil predstavnike Unesca
Kozjanski regijski park je med 22. in 25. majem 2023 gostil predstavnici Unesco urada iz Benetk. Med obiskom so posebno pozornost namenili suhim travnikom, ki so eden najlepših življenjskih prostorov na območju parka.
Lani je Kozjanski park pridobil projekt Suhi travniki in biosferno območje Kozjansko in Obsotelje v okviru Unesco projekta Spodbujanje trajno-stnega razvoja skozi Unescove programe in območja. Izbrani smo bili za raziskovanje na področju biotske raznovrstnosti. S projektom Suhi travniki in Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje želimo obuditi pomen suhih travnikov ter na njih raziskati življenje rastlinskih vrst in gliv.
Suhi travniki so v našem okolju zelo pomembna območja velike biotske raznovrstnosti. Zdaj lahko na travnikih opazujemo številne divje orhideje in
druge zavarovane vrste rastlin, a tudi številne metulje, kobilice in druge žuželke. Suhi travniki so postali v juniju eden najlepših in najbolj barvitih življenjskih prostorov v Kozjanskem parku.Predstavnici Unesca sta prišli na ogled dejavnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta. Ta je namenjen spodbujanju izobraževanja, raziskavam in inovativnim rešitvam, zato smo prvi dan obiska namenili predstavitvi dosedanjih rezultatov in uvodnemu srečanju. Poleg predstavnic Unesca Jing Fang in Francesce Bampa so se nam pridružili tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc, državni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco Gašper Hrastelj, v. d. direktorice Kozjanskega parka mag. Valerija Slemenšek, Slavko Šerod iz Mikološke zveze Slovenije in Tanja Plevnik, vodja središča ASPnet za Posavje, Dolenjsko in Belo krajino.
Naslednje dni smo večji poudarek namenili izobraževanju ter inovativnim rešitvam. Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece kot edina Unesco šola na našem zavarovanem območju je pripravila velik sprejem in predstavila vse dejavnosti, ki so jih ustvarili v okviru projekta (izdelava grafik, herbarija, družabna igra Postrizi Maksovo frizuro ...).
S predstavnico Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru Sonjo Škornik smo si ogledali tudi raziskovalne površine, kjer bomo v prihodnjih dneh popisovale rastlinske vrste, ki so značilne za suhe travnike.
Predstavniki Unesca so bili navdušeni nad neverjetno pestrostjo in bogastvom suhih travnikov. To je potrditev in spodbuda za nadaljnja prizadevanja za ohranjanje in spodbujanje k varovanju suhih travnikov v Kozjanskem parku. Zahvala gre tudi prebivalcem biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, ki skrbijo za suhe travnike in jih upravljajo.
EMA JEVŠNIK
CINKARNA
LET 1873 • 2023

кккч Al- um __
äXuprablaü^p WP se	л
* • W Л .
ш

\№иш CUPRABLAU Z 35 WP
Pepelin WG se uporablja ža zatiranje pršic trsne kodravosti in trsno listno šiškarico, ža zatiranje oidija vinske trte ter kot preventivni fungicid za preprečevanje okužb s pepelastimi plesnimi na sadju, hmelju, žitih, bučnicah, plodovkah in okrasnih rastlinah-
www.cinkarna.si

bralci porocevalci
35
V četrtek, 18. maja, je bila v Domu II. slovenskega tabora Žalec prireditev Sonce pomladi, na kateri smo se s petjem, plesom in z igranjem na glasbila pod vodstvom mentoric predstavili učenci Osnovne šole Petrovče od 1. do 9. razreda ter učenci od 1. do 5. Podružnične šole Trje.
Na odru je zazvenelo 18 slovenskih pesmi, med drugim smo zapeli Sonce pomladi in zimzelene pesmi, kot so V Ljubljano, Moj črni konj, Zemlja pleše ... Posamezne popevke so s svojimi plesnimi zgodbami nadgradili tudi plesalci. Na povabilo naše zborovodkinje se je odzvala tudi mama ene od nastopajočih učenk, ki je z mladinskim pevskim zborom zapela pesem Ne kliči me. Pri nekaterih točkah se je nastopajočim pridružil tudi učiteljski pevski zbor, ki se je prav tako predstavil s svojo točko. Ob koncu prireditve je občinstvo, med katerim sta bila tudi župan žalske občine in predsednik KS Petrovče, nastopajoče nagradilo s stoječimi ovacijami.
AJDA KOCIPER, učenka 6. b-razreda
Ulin nastop z orkestrom v Litvi
Pianistka Ula Aurelija Gams, dijakinja gimnazije Šolskega centra Velenje, je 20. maja kot solistka nastopila s Komornim orkestrom Univerze v Vilni.
Z orkestrom, ki ga je vodil Modestas Jankunas, je v univerzitetni cerkvi sv. Janeza v Vilni zaigrala prvi stavek Koncerta za klavir in orkester v f-molu Johanna Sebastiana Bacha. To ni bilo prvo Ulino sodelovanje s tem orkestrom; prvič je kot solistka sodelovala z njim že leta 2018 v Vilni. Orkester je leta 2019 gostoval v Sloveniji, zaigral je tudi na Velenjskem gradu, Ula je v okviru njegove turneje z njim nastopila na Festivalu Lent v Unionski dvorani v Mariboru. Ula, ki jo je pripravljala mentorica Jerneja Grebenšek, je tako dobila neprecenljivo priložnost solističnega nastopa, hkrati je v tujini predstavljala našo šolo in raven našega srednješolskega glasbenega izobraževanja.
URŠKA ŠRAMEL VUČINA
njska dijakinja Ulaje zaigrala v Litvi.
1
Večer s priznanim pianistom
V ponedeljek, 22. maja, je v Celjskem domu gostoval makedonski pianist svetovnega kova Simon Trpčeski.
Na koncertu v soorganizaciji Glasbene šole Celje in zavoda Celeia je izpolnil in presegel vsa visoka pričakovanja poslušalk in poslušalcev, ki so dodobra napolnili veliko dvorano Celjskega doma. Med gosti je bil tudi veleposlanik Severne Makedonije v Sloveniji, njegova ekselenca Goran Milevski. Občinstvo je prisluhnilo redkeje slišanim delom Mozarta, Beethovna (variacije), Chopina (Mazurke op. 24) in ekspresionistični Sedmi sonati Prokofjeva. Po bučnem aplavzu je Trpčeski zbrane nagradil še s tremi dodatki. Pri zadnjem se mu je pridružil rojak klarinetist Goran Bojče-vski. Bili smo priča odličnemu koncertu, ki bo zagotovo še dolgo odzvanjal v naših ušesih.	ML
V Celjskem domu je zaigral priznan makedonski pianist Simon Trpčeski.
Želite javnost obvestiti o dogodku,
pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si.
V enem dnevu gostili osem uspešnih Slovencev

V Šolskem centru Celje smo 9. maja pripravili že enajsti festival Vi-Polis, dogodek za nadarjene dijake, v okviru katerega gostimo znane in uspešne Slovence z različnih področij.
Tokrat so bili z nami inženirka leta 2022 Rosana Kolar, antropolog dr. Dan Podjed, srčni kirurg Boris Robič, modna ustvarjalka Maja Štamol, vrhunski rokometaš in danes pomočnik selektorja slovenske rokometne reprezentance Luka Žvižej, ustanoviteljica prve finančne akademije in direktorica podjetja Tim Valores Irena Linasi Rogač, glasbenica in podjetnica Tinkara Fortuna in podnebni aktivist dr. Nejc Bezak.
Dogodka se je udeležilo približno 300 dijakov, namen tovrstnega druženja je, da dijaki slišijo zgodbe uspešnih posameznikov, izvedo, da se za vsakim uspehom skrivajo tudi številni izzivi ter odrekanja, in dobijo navdih, da zaživijo oziroma udejanjijo svojo uspešno zgodbo.	TK
Prek trnja do zvezd
Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije je tudi letos za najboljše dijake in njihove mentorje organizirala tradicionalno prireditev Per aspera ad astra - prek trnja do zvezd.
Tako so se v ponedeljek, 29. maja, v celjskem Narodnem domu zbrali dijaki z mentorji ter starši, ki so v letošnjem šolskem letu nadvse skrbno, marljivo in prizadevno tekmovali, raziskovali in ustvarjali ter tako dokazovali, da zmorejo več od povprečja. Odrski žarometi so ob spremljavi šolskega benda obžarili kar 92 nagrajencev in 36 mentorjev. Dijakom je ravnateljica Simona Črep za dosežke in izjemnost podelila zlatnike, srebrnike in knjižne nagrade. Zahvalo je izkazala tudi vsem mentorjem in sodelujočim na prireditvi. Moto prireditve so dijaki z delom, ambicioznostjo, odličnostjo in trdo voljo izpolnili.	ANDREJA VINKO MARKOVIČ
Utrinek s prireditve
36
aktualna ponudba
Poletje 23 - Špital za prjatle
Na enem najlepših koncertnih prostorov pri Vodnem stolpu v Celju bo letos čudovito koncertno vzdušje. V Špitalu za prjatle se obeta rekordno število koncertov, kar 20. Z Mestno občino Celje in Zavodom Celeia Celje bodo prav gotovo poskrbeli, da nam bodo številne melodije odzvanjale v ušesih. Špital za prjatle je gostinski lokal, kulturno prizorišče in zbirališče ustvarjalnih ljudi.
Letošnja zgodba na priljubljenem prizorišču se je začela z Rock the city, kjer so se s fuzijo mladosti in izkušenosti predstavili štirje celjski bendi: Strayaway, Marvin, Radio jam in Smokin Aces. Zgodba se bo nadaljevala že ta petek, ko se bo predstavil štiričlanski novomeški indie rock pop fenomen Mrfy. Fantje tresejo slovenske odre že več kot pet let.
Na tradicionalnem koncertu ob koncu šolskega leta bodo 18. junija ob spremljavi BK Studio Banda nastopili pevke in pevci Vocal BK Studia ter njihovi gostje.
Celjski dan džeza bo 22. junija, nastopili bodo Extra band GŠ Celje, Big band GŠ Slovenj Gradec, Žan Cesar kvintet in Jazz band GŠ Celje.
Pevke in pevci Kreativne šole glasbe eNota se bodo ob koncu šolskega leta 23. junija predstavili s pesmimi različnih slogov in aranžmajev v družbi odličnih celjskih glasbenikov.
Na prvi dan poletnih počitnic, 24. junija, prihajata na poletni oder pred Vodni stolp Severa in Gal Gjurin. Oba nas že vrsto let obdajata s prijetnimi melodijami, ki so kot portreti življenja. Severin vokal nas bo čutno popeljal v nova doživetja, ki jih bosta za nas pripravila z bratom Galom, kan-tavtorjem, multiinstrumentali-
stom in producentom. V butičnih ritmih njune glasbene predanosti bomo imeli priložnost slišati stare in nove avtorske stvaritve.
28. junija bodo odzvanjale melodije GCC Pop Zbora in glasbene zasedbe Gimnazije Celje - Center.
Slavko Ivančić je v svoji dolgoletni karieri prepeval v različnih zasedbah, še najbolj ga poznamo kot glavni vokal dobro znanih skupin Bazar in Faraoni. Od leta 2000 se uspešno posveča solistični karieri. Na koncertnem repertoarju se znajdejo pesmi od Bazarja (Dober dan, Tina, Poišči me, Portorož 1905 ...), Faraonov (Kar je res, je res, Sem takšen, ker sem živ, Ne bom pozabil na stare čase, Solinar, Mi ljudje smo kot morje ...) ter njegove solistične kariere (Črta, Ko mene več ne bo, Nisem jaz...). Več kot 90 minut zimzelenih uspešnic, ki si jih boste prepevali še dolgo po koncertu, bo predstavil 29. junija.
Dekadentni koncert pripravlja 1. julija številen kolektiv glasbenih navdušencev, ki stremijo k zasnovi nepozabne zabave za ljubitelje petja in plesa vse od četrtega do stotega leta. Pripravljen eksklu-zivno za prizorišče pred celjskim Vodnim stolpom že tretjič letos Dekadentni koncert obljublja še bolj raznovrsten glasbeni izbor brezčasnih uspešnic diska, funka, balkana in roka, številne posebne goste, izjemne glavne vokaliste z vrhunsko glasbeno zasedbo, posebno maskirno postajo z bleščicami za vse goste, svobodni »dress code« in radostno vzdušje.
Samosvoj avtorski pristop, drugačnost, nežna glasba, ki opeva dvojino, bližino in veliko občutkov lepega, opišejo delovanje kantav-torice in skladateljice Ditke, ki so jo povabili, da na odru pri Vodnem stolpu nastopi 6. julija. Glasbeni-
ca se je v slovenskem glasbenem prostoru uveljavila predvsem z uglasbitvami poezije priznanih slovenskih pesnikov, pomemben del njene glasbene zgodbe so tudi avtorske pesmi v angleškem jeziku, za katere je prejela številne potrditve tudi v tujini. Trenutno je v ospredju predstavitev njenega četrtega albuma Med nama je angel. Na koncertu v Špitalu bo Ditka s svojo zasedbo odigrala izbrane skladbe s svojih štirih albumov v kombinaciji z avtorskimi skladbami v angleškem jeziku. Ditki se bodo pridružili Gorazd Čepin na klaviaturah in spremljevalnem vokalu, Jan Lužnik na električni kitari in spremljevalnem vokalu, Ilj Pušnik na kontrabasu in Gregor Hrovat na bobnih.
8. julija bosta pri Vodnem stolpu Emkej & Leopold I. Leopold I. je duhoviti radgonski jezičnež, ki v tekstih portretira malega človeka. Odstira zavese na fluorescentnih fasadah urejenih podeželskih hiš in na videz popolnim družinam kuka v krožnik po nedeljski maši. Na odru ga bo spremljal Vid Tu-rica, producent in instrumentalist, ki je med drugim sproduciral tudi Leopoldov album Dobro jütro. Emkej je eden najbolj prepoznavnih slovenskih reperjev, ki nam z vsakim komadom poskuša odpreti oči in zabičati nekaj krepkih o svetu, družbi in nas samih.
Goran Bojčevski in Vlatko Stefanovski sodelujeta od leta 2007. Skupaj ustvarjata neponovljive »fusion« zgodbe in več kot uspešno navdušujeta cenjeno občinstvo po celem svetu. V njuni družbi bomo uživali 14. julija.
Trio Firšt se bo 21. julija predstavil pri Vodnem stolpu. Peter, Leon in Miha Firšt so uspešni glasbeniki, ki v Sloveniji in tujini kot pou-stvarjalci, avtorji, organizatorji in
učitelji delujejo na področju resne, džezovske, gledališke in zabavne glasbe. Nastop tria Firšt je navdušujoč glasbeno-gledališki sprehod čez eklektičen koncertni spored, ki postavlja nove mejnike tehnične virtuoznosti in džezovske inven-cije, norčavo predeluje znane napeve z repertoarja evropske klasične glasbe in jih povezuje z elementi stand upa ter v njih radovedno išče elemente glasbenega humorja in spektakla.
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, »vodilnega domačega klavirskega kan-tavtorja«, kot ga je za oddajo Izštekani leta 2021 napovedal legendarni radijski voditelj Jure Longyka. Balladero z unikatnim avtorskim slogom že desetletje uspešno združuje navdihujoč klavirski indie-pop, udarne rokovske rife in prefinjene klavirske balade. Njegove skladbe odlikujejo tudi odlična besedila,
ki se dotikajo tako osebnoizpo-vednih kot tudi družbenokri-tičnih tematik. V njegovi družbi bomo oživeli 28. julija.
5. avgusta bo pri Špitalu za prjatle nastopil Samo Budna, pevec in instrumentalist iz Ljutomera, ki je na slovenski glasbeni sceni prisoten že več kot 25 let, in sicer kot dolgoletni sodelavec Vlada Kresli-na, soustanovitelj pomurske etno skupine Marko banda, nekdanji vodja zasedbe Posodi mi jürja in zadnja leta kot frontman skupine SamoBudna & Band. Na svoji samostojni glasbeni poti je okoli sebe zbral odlične glasbenike, s katerimi koncertira po celotni Sloveniji in v tujini. Na njegovih koncertih lahko tako uživamo ob večnih uspešnicah, kot so Sanje so večne, Rdeče oči, Hvala ti, mala in Ti od zgoraj kot ob novejši glasbi s samostojne poti, kot so Sonce nad oblaki, Dnevu se slabo piše, Sončna hiša, Zate nocoj in Včasih ne veš, ki so postale stalnica radijskih postaj in bile izbrane tudi za popevke tedna.
Frfrotajoči cirkus rokenrola Zmelkoow bo začasno pristal na dvorišču pred celjskim Špitalom za prjatle 11. avgusta. Za občinstvo, ki se ceni, bo odigral poletni šopek svojih uspešnic, poskočnic in balad, seveda bodo predstavili tudi nekaj pesmi z nove plošče 10/10.
Happy Ol' McWeasel, akrobatski, glasen folk punk rok band, se bo v sklopu promocijske turneje ob izidu albuma Such is Life 18. avgusta prav tako ustavil v Špitalu za prjatle.
Vabljeni na tradicionalni koncert Vocal BK Studia, ki je posvečen slovenski popevki, in sicer 24. avgusta. Ob spremljavi Jazz tria v
sestavi Anže Vrabec - klavir, Jaka Krušič - kontrabas in Gregor Hrovat - bobni bodo nastopili priznani vokalni solisti Željka Predojevič Korošec, Tanja Srednik, Amadeja Begović, Blaž Verbič, David Amaro in Gregor Ravnik.
Hamo in ekipa sta zaprisežena borca živega nastopanja in prav ta praksa je tisto, kar poslušalci najbolj cenijo. V njuni družbi bomo 25. avgusta. Obeta se čustvena fuzija novih materialov in starih uspešnic. Zagotovo boste lahko slišali Dolgo nisva pila, Ona gre, Greva še mal dlje, Vija vaja ven, Prvo vrsto, Rožice, Gospo Magister, Pomlad in seveda lep kos novega albuma 22, ki je že nanizal prve uspešnice - Vse lepo za vse, Sončen dan, Zato, ker je mraz in najnovejšo Pusti mi prižgano luč.
Novo šolsko leto bomo začeli 1. septembra. Kljub statusu ene najpopularnejših slovenskih ro-kovskih skupin Dan D ne pristaja na preizkušene vzorce in cone udobja, svoje poslušalce z vsakim albumom in vsakim nastopom izziva z drugačnimi pristopi in raziskovanjem novih glasbenih prostranstev. V svoji karieri so nanizali vrsto uspešnic, kot so Čas, Voda, Plešeš, Počasi in podobni. S Simfoničnim orkestrom RTV SLO so leta 2009 napolnili Križanke, z akustičnim projektom Tiho osvojili slovenske gradove in se podali na popolnoma novo pot z dvojnim albumom DNA D, ki so ga mnogi glasbeni kritiki proglasili za album leta 2015. V letih 2017 in 2018 so v svojem placu za vaje izvedli uspešno anti-turnejo, ki jo je obiskalo več kot 2000 poslušalcev. Rezultat teh srečanj je album Knjiga pohval in pritožb, ki je izšel marca 2019.
BRO
bit
VSE ZA PISARN
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih
naprav	-
Celovita ponudba pisarniškega materiala
W: birobit.si T: (03) 425 6100
CELOVITA OBNOVA KOPALNIC Z MATERIALOM
KERAPR0DUKT d.o.o. Hmeljarska ulica 8, 3312 Prebold info@keraprodukt.si, 051-436-227
WWW.KERAPRODUKT.SI
gsm:
041 703 373
Marko Hrovat s. p., Dobriša vas 41a, Žalec
RIBOGOJNICA*™®«
(f&jenje in pwdaja dtadkav-o-dnih Kit Delovni čas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00
Po sveže ribe v domačo ribogojnico!
podlistek
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Poslopje nekdanje cinkarniške uprave, v kateri je sta noval Albert Brunner s svojo družino.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Nekdanji celjski industrialci
(2)
Da pregled nekdanjih celjskih industrijskih podjetnikov začenjamo z Albertom Brunnerjem, nikakor ni naključje, saj je spadal med utemeljitelje industrije v Celju. Njegovo ime je namreč tesno povezano s topilnico cinkove rude (cinkarno), ki je predstavljala prvo celjsko industrijsko podjetje. Brunner cinkarne sicer ni ustanovil niti ni bil njen lastnik, bil pa je najbolj zaslužen za njeno postavitev in uspešno poslovanje v obdobju 1875-1899, ko je bil njen upravitelj.
Albert Brunner (1839-1899)
Albert Brunner (18391899) je izhajal iz Welsa na Zgornjem Avstrijskem. Po končanem študiju montani-stike se je kot rudarski strokovnjak najprej zaposlil na Češkem, nato pa je konec šestdesetih let odšel na Dunaj, kjer je dobil službo na ministrstvu za poljedelstvo. Omenjeno ministrstvo ga je leta 1873 poslalo v Celje z nalogo, da prevzame vodenje projekta za postavitev tamkajšnje državne topilnice cinkove rude - cinkarne. Pri tem je treba povedati, da se je ministrstvo za poljedelstvo cinkarno odločilo postaviti v Celju (Gaberju) na prošnjo celjskih Nemcev, ki so tako hoteli okrepiti svoj gospodarski vpliv v občini Celje - okolica, ker je bila ta v slovenskih rokah. Dodatni razlog za postavitev cinkarne v Celju pa je bila bližina rudnika lignita v Velenju.
Načrte za cinkarniško poslopje, naprave in upravno stavbo je Albert Brunner
izdelal sam, prav tako pa je sam osebno tudi vodil celotno izgradnjo cinkarne, ki je bila zaključena leta 1875, ko je tudi začela obratovati. Cinkarna je cinkovo rudo dobivala iz rudnika Rabelj na Koroškem, s katerim je bila do konca prve svetovne vojne združena v enotno podjetje z imenom Die k. k. Hüttenver-waltug Cilli (Cesarsko-kralje-va plavžarska uprava Celje).
Ker je bilo podjetje v državni lasti, ga je država tudi upravljala. Njegovo vodenje je zaupala Albertu Brunner-ju, ki je to nalogo nadvse uspešno opravljal vse do svoje smrti leta 1899. Že ob prevzemu položaja ravnatelja je moral pokazati veliko sposobnosti, saj je v Avstriji tedaj vladala huda gospodarska kriza, ki je nastopila leta 1873 s polomom dunajske borze, kar je neugodno vplivalo tudi na poslovanje celjske cinkarne. Brunnerju je uspelo cinkarno uspešno popeljati skozi krizno obdo-
krat obiskal njene sorodnike v Celju in ob takih priložnostih obiskal tudi Sofijino sestro Amalijo in njenega moža Alberta Brunnerja. Ker je v njem
prepoznal velikega strokovnjaka, mu je ponudil dobro plačano službo v enem izmed svojih podjetij na Švedskem. Brunner njegove ponudbe ni sprejel in je do svoje smrti 18. decembra 1899 ostal zvest »svoji« cinkarni.
Se nadaljuje. dr. Milko Mikola
bje in jo v naslednjih letih še razširiti. Najpomembnejšo novo pridobitev je predstavljala valjarna cinkove pločevine na parni pogon, ki so jo zgradili v letih 1886-1888. Za uspešno vodenje podjetja ga je cesar 11. junija 1886 odlikoval z viteškim križcem Francjožefovega reda.
ШтетЦИсвт ministra ?e Klemena Boštjančiča ii vredna vsaj800 tisočakov
^mičninskega davka letno?
O^DJEßLOKADE
nepremičninskega davka *
POKOL NA FUŽINAH
intervju Trfc» DOMINIKA ŠVARC PIPAN
www.reporter.si

OZADJE BLOKADE NEPREMiCNiNSKEGA DAVKA
Minister za finance bi za svojo hišo plačal 1200 evrov davka
SKRiVNOSTNA SESTRA
Urša Gaber, sestra Tine Gaber, na Golobovem dvoru
INTERVJU: DOMiNiKA ŠVARC PiPAN
Vrhovno sodišče naj pokaže nekaj več samorefleksije
pokol na fužinah
Motiv krvavega obračuna v lokalu Sombrero
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Albert Brunner si je v Celju ustvaril družino. Poročil se je s komaj 17-letno judovsko lepotico Amalijo Hess, ki se je skupaj s svojimi starši z Dunaja preselila v Celje le nekoliko pred njim. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri. Družina je živela v velikem stanovanju v prvem nadstropju cinkarniške upravne zgradbe v Gaberju št. 14, ki stoji še sedaj.
Brunner je bil v Celju nadvse priljubljen in spoštovan. Osebne stike je imel celo s slavnim Švedom Alfredom Nobelom, ki je bil predvsem zaradi izuma dinamita poznan po vsem svetu. Do tega je prišlo povsem po naključju. Alfred Nobel (1833-1896) je namreč konec sedemdesetih let 19. stoletja na Dunaju spoznal sestro Brunnerjeve žene Sofijo Hess, s katero sta postala ljubimca. Ker je bil Nobel zelo bogat, je Sofia Hess to znala dobro izkoristi in si je z njegovim denarjem privoščila zelo razkošno življenje. Denar ji je dajal še potem, ko se je poročila z drugim moškim. Alfred Nobel je skupaj z njo (vsaj enkrat pa tudi sam) več-
ALBUM S CELJSKEGA
Ob prizadevanjih za ureditev kolesarskih poti na širšem celjskem območju in ob aktualni kolesarski dirki po Sloveniji (od 14. do 18. junija 2023) je primeren čas za obujanje spominov na družinske kolesarske podvige v šestdesetih letih minulega stoletja v okolick Celja.
Jenšterletovi so se pogosto odpravili na kolesarski izlete v bližnje kraje, med drugim tudi v Laško. Sedemletni Marjan, ki še dandanes rad kolesari, se spominja, da je turo zlahka opravil in da po vrnitvi domov ni čutil prav nobene utrujenosti. Nasprotno, starše je prosil, da bi mu dovolili prevoziti še kakšen krog po domači ulici.
Foto: Vincenc Jenšterle Prispevala: Cvetka Jenšterle, roj. Veber
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Celjski kolesarček Marjan Jenšterle, 1960
38
razvedrilo
»Slišal sem, da si se včeraj zelo napil...« »Ni tako hudo, sem že na avtobusu in na poti v službo.«
Oven
Odločil sem se, da bom zdravo jedel. Zajtrk: sadje Kosilo: piščanec Večerja: solata Ponoči: sendvič, škatla napolitank in banjica sladoleda
*****
»Ne verjamem, da sta lahko moški in ženska v isti postelji in da se nič ne zgodi.« »Poroči se in boš videl.«
šno številko 101. em 110.
*****
Znanost je končno dokazala, da so ženske najlepše, ko imajo več kot 40 let, in moški, ko imajo več kot sto tisoč evrov.
*****
Posledice pametnega telefona: danes sem bral časopis in sem hotel z dvema prstoma povečati fotografijo ...
ж
m ••


Misliš, da se naju še kdo spomni?
Žena je rekla, da bi zatisnila eno oko, če bi jo varal ... Šele ko sem to sliko našel v njenem albumu, sem se resno zamislil!
Ko me doma ŽIVCIRAJO, grem v SLUŽBO! _
Tudi v SLUŽBI me ŽIVCIRAJO, ampak me vsaj PLAČAJO ...
V mislih ste si jasno začrtali pot v naslednjem obdobju. Življenje vam bo v teh dneh ponudilo izjemno lepe priložnosti, da zaživite bolj umirjeno in osrečujoče. Dnevi, ki prihajajo, v vas sprožajo velika pričakovanja in hkrati tudi blokade, ki so v vaši podzavesti. Vaš vladar še vedno biva v znamenju leva in vam prinaša prodorno delovanje. Prisluhnite notranjemu glasu.
Bik

Rak
Lev

Devica
Astrologinja GORDANA je dos< na 041 404 935 in na Facebo strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Tehtnica
Neodločno boste stali pred dvema odločitvama. Svetujemo vam, da se tokrat posvetujete z nekom. Kar veliko obveznosti je še pred vami, zato se nikar ne ubadajte z nepomembnimi malenkostmi. Vaša vladarica v aspektih vam je prinesla kar nekaj nevšečnosti, ki ste jih prestopili. Tokrat se boste ukvarjali s čustvi, z zadevo, ki ste jo doživljali v preteklosti.
škor|jon
Sonce v dvojčkih bo spreminjalo vaše razpoloženje. Opravkov bo veliko, ravno tako veselja in velikega presenečenja, ki vam ga pripravlja življenje. Vaša vladarica bo kmalu v retrogradnem gibanju, zato nekatere zadeve postavite na svoje, pravo mesto. Slednje predvsem velja za finančno in ljubezensko razmerje. V tem času se vam obeta privlačna nova priložnost.
Dvojčka
Vsekakor so pred vami naporni dnevi, ki bodo tudi izjemni po svoji veličini. Dogajale se vam bodo velike spremembe, presenečali vas bodo ljudje okoli vas. Nikar se v teh dneh ne ravnajte po svojih nenavadnih načelih, bodite bolj prilagodljivi in počakajte, da se zadeve pokažejo v svoji, pravi luči. Vaš vladar se počasi postavlja v vodno znamenje, zato previdnost pri besedah ne bo odveč. Raz-tresenost bo povečana.
Izkoristite čas, ki je pred vami, v svoje dobro. Odlično se boste počutili med ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Poskrbite, da se boste pomirili z vsemi, tudi s tistimi, s katerimi niste v najboljših odnosih. Na nekatere zadeve se boste odzvali izredno čustveno, vaša občutljivost bo močno povečana. Najbolje bo, če boste z racionalnimi pristopi reševali problematiko, ki vam leži na duši.
Strel ec
Več pozornosti morate v teh dneh nameniti partnerju, saj ga zaradi neprestanega hitenja in vznemirljivega vzdušja zanemarjate. Previdno tudi glede zbranosti, predvsem zaradi položaja Sonca v dvojčkih. Puščico boste usmerili v cilj in nikakor ne boste zgrešili, če boste hitri in tudi nekoliko drzni. V ljubezni se vam obeta pozitivna sprememba, na katero ne boste pripravljeni.
Malo so se razmere umirile, vi pa že delate načrte, kako naprej. Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se kar prepustite veselju in novemu pričakovanju. Veliko lahko v tem času naredite zase, kar velja za vsa področja vašega življenja. Prihajajoči sončev mrk bo vpliv, ki ga boste doživeli zelo osebno, pripravite se na močne in mogočne energije. Vpliv ljubezni bo v tem času okrepljen.
Kozorog
Nikar si teh dni ne otežujte še bolj, kot je to nujno potrebno. Strahove morate izključiti in se raje zamisliti, zakaj sploh obstajajo v vaših mislih. Skušajte ujeti ravnotežje med čustvi in razumom. Čas je, da naredite konkretne spremembe na delovnem področju. Prihajajoče obdobje vam bo pokazalo, da se ne smete vračati v preteklost in ponavljati starih napak. Vaš vladar v vašem znamenju vam bo prinesel lepo priložnost, ki je ne smete zamuditi.
Nikar ne zapletajte prihajajočih dni, raje se prepustite energiji, kajti presenečenj tudi za vas ne bo manjkalo. Vpliv planetov bo spodbuden tudi za ljubezen, zato ne zamudite izjemne priložnosti. Venera, kraljica ljubezni, ki je še vedno v ognjenem levu, opozarja, da se morajo neke zadeve spremeniti, preobraziti. Mnogi levi boste pred pomembnejšo odločitvijo, ki zaradi okoliščin ne bo najlažja.
Vodna r ШЋ
Navidezno se boste ravnali po nasvetih drugih, v resnici pa delali po svoje. Skušali boste uresničiti vse načrte in v mislih že drveli v naslednji teden. Tudi ta teden boste preživeli nenavadno, morebiti nekoliko odmaknjeno. Dobro bo, da si postavite prioritete svojega delovanja. Marsikatero zadevo morate spremeniti in postaviti na svoje mesto. Ne oklepajte se ljudi, ki vam jemljejo moč in energijo.
Malo občutljivejši boste v teh dneh, zato pazite, da se komu ne zamerite. Svoje organizacijske sposobnosti tokrat pokažite tudi v praksi. Veliko bo v teh dneh odvisno od vas, zato naredite tako, da boste srečni. Merkur se postavlja v vodno znamenje. Njegov vpliv bo močneje deloval na vaše znamenje, saj je vaš vladar. Stopajte počasi naprej, nikar se ne zaletavajte v zadeve, ki jih ne obvladate. Počakajte z večjimi vplivi, da bodo planeti ugodneje položeni.
Ribi
Zgodilo se vam bo nekaj zares izjemnega in nenavadnega. Naj tokrat ne odide mimo vas. Saj veste, za svojo dušo potrebujete ljubezen in romantiko ter hitrejši utrip srca. Vaš vladar prehaja v retrogradno gibanje in vam bo s tem vplivom pomagal, da boste zadeve videli iz pravega zornega kota. Pospešeno boste iskali način, kako bi najbolj izrazili svojo energijo. Čas bo tokrat na vaši strani.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
novi tednik
vMi/k? г штј!
razvedrilo
39
Nagradna križanka
MEJI NA MONTANO
SEDIMENTNA KAMNINA
CLANICA ZAVODA SLOVENIJA-TRANSPLANT
HANOJ JE GLAVNO MESTO ...
DUHOVIT, BISTER
BOM ... OD DALEC ZAGORSKE ZVONE
BRATA GRIMM STA NAPISALA RDEČO ...
BABICA (NAR.)
ZVONE AGREŽ
PALESTINSKI PREDSEDNIK (MAHMUD)
SE
NEPARNOST
JAZ, TI, ..
NASILEN VSTOP
MILE JERE,
KISLE CMERE, Z . VŠTRIC NE POJDEJO
LISTNATI DREVESI
OKLEPNA VOZILA
15
PREBIVALKA AREZZA
BOGAT Z ILOVICO
18
GLAVNI MESTI SOSED INDIJE
IVERNI PLOŠČI
POVRŠINO MERIMO V .
PERJE PRI REPI
VAS (HRV.)
13
TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE MEJINA ANGLEŠKI
MEJI NA pevec
JEMEN
ASTLEY
JEZERO NA FINSKEM
RIMSKA 2
... MORRIS JE MEDNARODNO TOBAČNO PODJETJE
ALPSKI SMUČARSKI KLUB
KEMIJSKI ELEMENT Ac
OBDOBJE MEZOZOIKA
SMUČARKA ŠTUHEC
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA
MEDNARODNA OZNAKA HONDURASA TU IN ...
ŽGALEC APNA
25
JEZUSOV DOMAČI KRAJ
STAR SLOVAN
UMETNO USNJE
19
ALPSKA SMUČARKA
DOBA MEZOZOIKA
SKUPINA SODNIKOV
PHNOM JE GL. MESTO KAMBODŽE
AM. MUZIKAL (ORIG.)
22
SPOJENI Z VRVJO
AMERIŠKI GLASBENIK WILLIAMS
SENIOR
OBRATA ZA IZDELAVO KALUPOV
AMERIŠKA PISATELJICA (JUDITH)
AKTIVNI UDELEŽENEC DOGODKA
VZPETINA PRI BEOGRADU
24
VNETJE MAN DELJNOV IN ŽRELA
TEKMUJ NA DIRKI
10
ARISTOTEL Povsod ONASSIS z vami
ANGLEŠKA PEVKA (KATE) POJAV NA VODI
G. VERDI: ... MILLER
GLAVNO MESTO AZER-BAJDŽANA
20
POLJSKA CVETLICA
OBMOČJE POD OBLASTJO EMIRJA
16
Z DRUGIM IMENOM
KJE SO ... STEZICE
ENOTA ZA MERJENJE KOTOV
KRAJ PRI ZADRU
26
SPODBUDA PRI SKOKU
12
OBDAJA SLIKO
KINGSTON: 7 TRI ... TEKILE
SREDIŠČE VRTENJA
SINONIM ZA ŠVEDSKO POHIŠTVO
PETELINČKI SO ., A FANTIČ JE ZASPAL
CHRIS ISAAK
14
OKRAJŠAVA ZA 7. DAN VTEDNU PREBIVALEC GRČIJE
PODZEMNI HODNIK
PODZEMNE ŽIVALI
SVARILNI POZIV
SLOVENSKI SLIKAR SAMOUK (JOŽE)
ČEBELARSKA ZVEZA ... ČLOVEK PRENAŠA SVOJ KRIŽ
ČUTI OBŽALOVANJE
SAMOMOR
PRI SAMURAJIH
23
GRŠKA BOGINJA MODROSTI
V TEM TRENUTKU
NAMENSKA EVIDENTNE OSKRBA ŽIVALI
17
Nagradni razpis:
1.	nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
2.	nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
3.	nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
25	26						
Ime in priimek: Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov
tajnistvo@nt-rc.si
SUDOKU 574
	9	4	2					
						8	5	
		1	4					
						6	1	
8						5	4	
7				9	1			
						1		2
	6	9		8				
			1	3	6			
SUDOKU 265
4		3	9					
		9	1				4	
						9	6	
					5			7
9	1				8			5
					7			6
				5		8	1	
6	8			2				
	7	2		3				
REŠITEV SUDOKU 573
REŠITEV SUDOKU 264
4	7	2	5	8	3	6	1	9
6	9	5	7	2	1	4	3	8
8	3	1	4	9	6	2	7	5
9	2	8	3	4	7	1	5	6
7	5	6	2	1	8	9	4	3
3	1	4	6	5	9	7	8	2
5	4	7	8	6	2	3	9	1
1	6	3	9	7	5	8	2	4
2	8	9	1	3	4	5	6	7
8	7	9	1	6	3	5	4	2
3	2	4	5	9	8	6	1	7
5	1	6	2	4	7	8	3	9
2	4	5	6	8	9	3	7	1
6	9	7	3	2	1	4	5	8
1	3	8	4	7	5	9	2	6
4	8	1	7	3	6	2	9	5
7	6	2	9	5	4	1	8	3
9	5	3	8	1	2	7	6	4
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 20. junija.
Geslo iz številke 23: Kolesarska dirka po Sloveniji Izid žrebanja:
1.	nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Mira Reberšak iz Petrovč
2.	nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Jadranka Debeljak iz Celja
3.	nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Neža Cestnik iz Griž
Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
pomagamo srečo kovat tudi mi.
8
laik
PRINT
3
5
4
6
21
11
PISEC IDIL
1
2
9
^^ Križanke po meri EA	reševalcev.
L^^Ker si zaslužite Ш	najboljše.
www.trik.si
3K
40
pisani svet
Rada bere knjige in rešuje križanke
Naslov državnih prvakov domačim ribičem
Kako hitro je naokrog stoletje, v teh dneh še posebej razmišlja Bogomila Vidmajer, po domače Hropotova Milka iz Založ, ki je nedavno praznovala stoti rojstni dan.
Ob tej priložnosti so jo obiskali župan Občine Polzela Jože Kužnik, domači župnik Urban Lesjak ter predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela, Karitas, upokojencev in zveze borcev ter ji podarili simbolična darila. Hropotova mama je bila obiska zelo vesela, zato je z njimi
Hropotovi Milki iz Z \ stoti rojstni dan vo polzelski župan Jože Kužnik. (Foto: arhiv občine)
v sproščenem pogovoru delila nekaj zanimivosti iz svojega življenja.
Rodila se je v Šentilju pri Velenju in je imela šest bratov in sester. Ko je bila stara komaj štiri tedne, ji je umrla mama. Med drugo svetovno vojno je bila kurirka in vesela dočakala osvoboditev. V Založe jo je pred sedmimi desetletji pripeljala ljubezen. Z možem sta imela pet otrok, ki sta jih vzgajala na domači kmetiji, kjer je bilo glavna kmetijska dejavnost vinogradništvo. Imeli so še ne-
kaj hmelja in živine. Vdova je že 34 let.
Da ji ni nikoli dolgčas, skrbi njenih osem vnukov in trinajst pravnukov. V domači hiši v Založah tako živita najstarejša članica družine, prababica Milka, in najmlajši član, pravnuk Lenart. Njeno trenutno veselje predstavljata branje knjig in reševanje križank, medtem ko televizije že več let ne gleda. Včasih je bilo drugače. Zamudila ni namreč nobene nadaljevanke.
Prvi junijski konec tedna je bila na tekmovalni trasi Slivniškega jezera četrta in hkrati zadnja tekma državnega prvenstva v disciplini lova krapov z obtežilnikom. Naslov državnih prvakov je osvojila Ribiška družina (RD) Voglajna, saj je članom v svoje mreže uspelo uloviti največ rib, in sicer kar 200 kilogramov.
Tekmovanja, ki je bilo organizirano v skladu s pravili
Ribiške zveze Slovenije in mednarodne ribiške zveze, so se udeležile ekipe ribiških družin iz Ilirske Bistrice, Slovenske Bistrice, Pesnice-Le-nart ter dve ekipi RD Voglajna. Lovili so ribe vrste krap in amur, po tehtanju pa so jih ribiči nepoškodovane vrnili v vodo. Najtežjo ribo je ulovila RD Ilirska Bistrica, in sicer amurja, težkega približno 18 kilogramov. Ekipa RD Voglajna 1, ki so jo se-
stavljali Rok Horvat, Dražen Jurčević in Želj ko Pušnik, je ulovila največ rib, in sicer več kot 200 kilogramov. Tako je postala zmagovalka tekme in hkrati državnega prvenstva. Drugo mesto je osvojila RD Ilirska Bistrica in tretje mesto RD Slovenska Bistrica. Prve tri ekipe so se uvrstile naprej na svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Franciji.
TS
ajna Rok jto: osebni arhiv)
Spet boj za staro pravdo
Več kot sto nastopajočih je minulo soboto sodelovalo na dogodku z naslovom Pi-štanska puntarija, s katerim so obeležili 450 let od hrva-ško-slovenskega kmečkega upora. Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali prikaz boja kmetov z grajskimi stražarji pred trškimi vrati na Pilštanju.
Pobudo za obeležitev obletnice največjega hrvaško-slo-venskega kmečkega upora so dali starejši člani Turističnega društva (TD) Pilštanj. Mnogi so namreč igrali v podobni igri že pred 50 leti. Dogodek se je začel v Lesičnem, kjer je uporniško vojsko nagovoril lik v vlogi vodje lokalnih kmečkih odredov Pavle Šterc. Kmetje so povedali, zakaj se upirajo in zakaj je življenje postalo nevzdržno. Ko so v roke prejeli kmečko orodje, grablje, vile in kose, so se odpravili na Pilštanj. Tam so prebili grajska vrata in se spopadli s stražarji. Po besedah predsednice TD Pilštanj dr. Andreje Kozmus je v igri
Odlični v športu in za štedilnikom
Na Pilštanju so se kmetje spet uprli graščakom (Foto: Jernej Šulc)
Znani Celjani kuhajo je že tradicionalna dobrodelna akcija Lions kluba Celje Mozaik. V soboto dopoldne so ob pomoči članic kluba na celjski tržnici kuhali uspešni športniki.
Vabilu se je odzvala letošnja femme fatale, deskarka Gloria Kotnik, ki je po mnenju bralcev revije Obrazi/ Avenija nedavno postala najbolj usodna ženska leta. Za dober namen so kuhali še drsalka Daša Grm, rokometaš Luka Žvižej in nekdanji ka-jakaš Dušan Konda, predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje. Obiskovalci dogodka so s prispevkom za okusne jedi pomagali klubu, da bo lahko otrokom iz socialno šibkih družin omogočil nepozabno letovanje na morju. TC
Dušan Konda, Daša Grm, Gloria Kotnik in Luka Žvižej so dobrodelno kuhali v soboto na celjski tržnici. (Foto: arhiv LKCM)
sodelovalo veliko nastopajočih, ogromno ljudi je pomagalo pri šivanju kostumov, zbiranju orodja, pomoči pri promociji. Turistično društvo
je dogodek izvedlo ob pomoči Občine Kozje, Kozjanskega parka, Kulturnega društva Lesično-Pilštanj in Osnovne šole T.esično	TS
Cinkarnini izdelki pri vas doma
V cvetje odeto knežje mesto
Celje bo tudi to poletje ocvetličeno. Mostove in podhode že krasijo cvetlična korita. V preteklih dneh so delavci Javnega podjetja Zelenice s cvetjem zasadili še vse gredice v mestnem parku in na krožiščih. Skupno naj bi letos zasadili 15 tisoč cvetlic.
V duhu bolj trajnostnega ocvetličenja mesta so delavci Zelenic na mostu čez Savinjo, ki vodi v Lisce, letos poskusno namestili trajnice in spremljali, kako se bodo obnesle. Če bo preizkus uspešen, bo tovrstno ocvetličenje v prihodnje uporabljeno tudi na drugih mestih.
Mostove v mestu že krasijo cvetlična korita. (Foto: arhiv MOC)
Zelenice so minule dni za- lokalih. Mesto krasijo tudi cve-sadile še 124 betonskih ter 60 tlične piramide, kot smo jih bili cvetličnih korit ob gostinskih vajeni prejšnja leta.	TC
Cinkarna Celje, ki letos praznuje 150 let delovanja, je spet odprla svoja vrata vsem, ki jih zanima, kakšna je njena proizvodnja in za kaj vse se uporabljajo njeni izdelki. S posebnim mestnim vlakcem jih je popeljala tudi na ogled razstave Cinkarna skozi objektiv mojstra Pelikana.
S pomočjo simulacije 3D--hiše so v cinkarni pokazali, v katerih predmetih, ki jih imajo ljudje doma, so njeni izdelki. Obiskovalci so lahko med drugim videli, kakšen bi bil pralni stroj brez zaščite s pra-škastim lakom, ki ga izdeluje podjetje, izvedeli so lahko, da je titanov dioksid celo v toaletnem papirju in sanitarni keramiki, vsebujejo ga tudi emajlirani lonci in plastična
V cinkarni so pokazali, v katerih predmetih, ki jih imajo ljudje doma, so njeni izdelki. (Foto: arhiv cinkarne)
posoda ter ponve, zaščitene s teflonom, blago v sedežni garnituri ter plastični deli armatur v avtomobilih in pnevmatike. Obiskovalcem, ki so bili zara-
di vsega, kar so videli, prijetno presenečeni, so pokazali tudi, kakšen pomen ima uporaba bakrovih pripravkov v ekološki pridelavi.	IT