jj.t" Isto. Pofttfiina pavšaEirana. Posamezne številke 1 Din. V L]uh?iant, v siede!io 14. mala 1922, •E UTHUTM."^'1 "*-* V -* Naročnina za kraijevino SHS Mesečno 15 D. Letno ISO D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. ©glasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust OSLAV Cii ) Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 3GQ.'j Uprava: Marijin trg 8. Telefon Javhlm - :q< se ne vračajo. rr*nJc0 7 -)Ziti znamka or. Po ruskesu odgovoru« SPOR RADI NADALjNIH POGAJANJ Z RUSU O. — POSEBNE POGODBE Z RUSIJO? — AVTONOMIJA VZfrODNE GALICIJE. Genova, 13. maja. (Izv.) Italijansko časopisje zahteva, da bi mogle države eventualno sklepati posebne pogodbe z Kusijo m opozarja na londonsko vest, po kateri stoji javno mnenje za ministrskim predsednikom Lloyd Georgem er da ostane ta Se deset dni v Genovi. sedež ruske komisije, ki se name-r«.va ustanoviti, se imenuje Stockholm, Kedanj in Praga. Genova, 13. maja. (Izv.) Zastopniki ^1, ki so sklicale genovsko gospodar-sko^ konferenco, kakor tudi zastopniki I oljske, Rumunije, Švedske in Švice, so se sestali danes dopoldne ob enajstih. Seji je predsedoval italijanski ministrski predsednik De Facta. Zastopniki so se baviii s položajem, ki ga je povzročila ruska spomenica na memorandum zaveznikov od 2. maja. Ko so se tekom pogajanj pojavila nespora-zumljenja med posameznimi delegacijami, ali naj se pogajanja z Rusi nadaljujejo, je bila seja odgodena na danes Popoldne, da se medtem potom zasebnih razgovorov doseže sporazum glede tega tako važnega vprašanja. Genova, IB. maja. (Izv.) O nastopu Poljakov se sovori, da je poljski zunanji ministra .Skirmunt prejel strogo naročilo, da nasprotuje vsakemu razpravljanju vzhodno - gališkega vprašanja. V ten> ga podpirajo Francozi. — Konferenca naj ve, ako prodre predlog angleškega min. predsednika Lloyd Georgea, bavi s priznanjem želja Vzhodne Galicifc po upravni avtonomiji. Poljaki so bili pripravljeni to avtonomijo dovoli,ti, zlasti ako bi bila omejena na posamezne okraje Vzhodne Galicije. Nasprotna pa se protivi poljski načrt ustanovitvi deželnega zbora v Lvovu. Genova, 13. maju. (Izv.) Listi poročajo, da se je ms!?r. Picardi vrnil v Rirp in poročal državnemu tajniku Gasparriju o svojih pogajanjih v Genovi. Ruska delegaciji! je priobčila izjavo, da dovoljuje Hlusija po zakonu popolno svobodo vare in vesti in da vrne cerkvena imetju v kratkem namenu, kateremu so ToTta posvečena. Uoyd Georgovo posredo¥@LtiSea SPLOŠNA NEZADOVOLJNOST Z RUSKIM ODGOVOROM. LLOVD GEORGE PREDLAGA KOMISIJO STROKOVNJAKOV Zn RUSKE ZADEVE IN PROVIZORNI MIROVNI PAKT EVROPE Z "RUSIJO. Genova, 13. maja. (Izv.) LIoyd George je na današnji dopoldanski seji prve politične podkomisije imel ob splošni pozornosti daljši razgovor o Eadnji noti ruske delegacije. Dejal je, da je ruska spomenica zelo malo zadovoljiva, zlasti tudi v obliki. Sovjetski delegati so s svojim izzivalnim tonom povzročili nove težkoče. V bistvu žele Rusi priti do sporazuma, vendar pa se jim ni posrečilo obvladati ekstremne struje. Vsled delnega radikalizma v svoji deželi ne morejo najti Rusi gotovih smernic. Gledati pa je *re??.a.na *0, se Prepreči, da se v Aziji in v Evropi ne povzročijo prevelika nasprotstva. Preprečiti je treba, da se ruskega naroda ne polasti popo-len obup, kar bi imelo grozne posledice. Zaradi tega mora priporočiti, naj se pogajanja ne ustavijo. Na vsak način se mora priti do provizornega mirovnega pakta z Rusijo in Evropo. Ta pakt ne bi spraVil mej v nevarnost, ampak bi se opiral na obstoječe meje in na medsebojnost. Lloyd George je končno predlagal, 1. naj se izvoli komisija strokovnjakov, ki bi nadalje proučevala vprašanje dolgov, zasebne imo-vine in kreditov, 2. naj se sklene pro-vizoren mir med Rusijo in ostalimi evropskimi državami v Genovi in 3. naj države obojestransko zavežejo, da se bodo vzdrževale vsake propagande y drugih deželah. Naj se odločimo kakorkoli, je sklenil Lloyd George, mi moramo brezpogojno odgovoriti na fu.sko noto. Nato je angleški ministr-ki predsednik sporočil, da je že pripravil tozadeven načrt. — Načelnik francoske delegacije Barthou bi rad Vedel, v kakem razmerju so razni predlogi med seboj. Misli, da bi se dalo tudi takole postopati: 1. naj se zavrne ruski odgovor in 2. naj se razpravlja o pozitivnih predlogih angleškega ministrskega predsednika. Lloyd George je izjavil, da se s tem ne strinja. Barthou se mu je zahvalil za to izjavo in se je zelo laskavo izrazil o plemenitem mišljenju, iz katerega izvirajo njegovi predlogi. Francoska vlada je svojčas sklenila, da ne podpiše prvotne spomenice ruski delegaciji. Francoska delegacija zaradi tega ne bo prisostvovala redakciji odgovora. Rusi se smatrajo za popolnoma svobodne in ne več vezane. Vse, na kar so že prej pristali, sedaj tajijo in preklicujejo. Ali se hočemo pod takimi razmerami res znova začeti z njimi pogajati? To bi bil pač slab prizor. Francija izjavlja za svoj del, da se ne more udeidžiti takih odločitev. Kar se sedaj predlaga, je, naj se genovska konferenci! imova začne, in sicer ob zelo nevasniji razmerah. Kar se nas tiče, je nadaljeval Barthou, se nikakor ne maramo spuščati v taka pogajanja. Naše vlade morajo odločiti, ali je komisija, kakor se predlaga, tudi v resnici mogoča in iz vedriva. Vlade morajo proučiti dejanski svian in šele nato storiti končnoveljavnet sklepe. — Ugotovile bodo, ali naj ta kji za njimi sovjetska vojska. Pritiskali bodo na sosednje diržave vsakokrat, kadar bodo te dež file drugega mnenja. Tako se bo načrt; g. Lloyd Georgea obrnil proti onim, k.Atere hoče ščititi. Iz navedenih vzrokov mislim, da predlogi g. L!oyd Georgeea niso sprejemljivi. Stališče francoske vlade je torej popolnoma jasno. Francoska vlada ne more na to pristati, dii imenuje konferenca eno ali več kogfljisij strokovnjakov, v katerih bi bili jzsstopani tudi Rusi. To stališče se dodobra premislilo in francoska vlada ,ga ne sme več opustiti. — Nato je izjavil italijanski zunanji minister Schanzef, da tudi po njegovem mnenju ruski odgovor ni zadovoljiv. Je pa absolutno važno, da se delo konference dokonča. Ne samo italijanska vlada, ampak tudi italijanski narod zahteva, naj se obnove odnošaji do Rusije. Schanzer se je zavz',ewal za garancijsko mirovno pogodbo in je izjavil, da se mora podpisati v interesu mirnega razvoja Evrope. Po njiagovem mnenju jo komisija strokovnjakov v stanu odstraniti sedanje težkoča. Zeli tudi, naj bodo Rusi zastopani v -te} komisiji. Končal je z nujnim apelom na Francijo in Anglijo, naj se pogajala z Rusijo ne prekinejo. , .. It UM POGAJANJA ZA POSOJILO. Beograd, 13. maja. (Izv.) Vprašanje posojila stoji še vedno na dnevnem redu. Finančni minister dr. Kumanudi Še vedno razpravlja z odposlancem skupine Bler o izpremembi posameznih določb. Te izpremembe, ki jih zahteva jugoslovanska vlada, so zelo važne. iVlada zahteva predvsem, da se izplača večji del posojila v gotovini. Kakor se govori, je prišlo pri včerajšnji seij ministrskega sveta do ostrih nastopov. Nekateri ministri so .celo predlagali, naj se s skupino Bler ne sklene ničtftsar glede posojila. DELNO POMILOŠČENJE POVODCfcM KRALJEVE POROKE. Zagreb, 13. maja. (Izv.- Kakor no-roča »Slobodna Tribuna« iz Beograda, je izgotovljen ukaz o pomiioščenju r-to-vodom kraljeve svatbe, ki bo te -ino. - Revščina. Biti glasilo vladnih oziroma vladajočih strank je skorO povsod nekoliko nehvaležna stvar — pri nas Tantalove muke. Ce Ust hvali in mora hvaliti n. pr. Lloyd Georgea ali Poicarčja, no to še gre: vsak človek ima napake in slabosti in tak-le državnik lih ima tudi zato si njegov žurnalist naredi stvar neko-* liko priprosto. Kadar naredi gospod neumnost, oziroma politično govorjeno: taktičen pogrešek, prinese za Uvodnik razpravo o najnovejši ekspediciji na mount Everest, kadar pa se posreči gospodu politična poteza. Jo dne njegov oproda pod povečalno steklo. V vsem tem je nekaka tradicija, je nek sistem, ki daje vsemu nekako ustaljenost. Zato je na dragi strani žurnalist bogato nagraden s tem, da mu zaupa gospod tu in tam kako tajnost, ki se bo še-le zgodila in oproda piše drugi dan z gesto preroka o bodočnosti, in ko se prerokovanje uresniči, je to dobro za oprodo in gospoda, in kar je v vsem tem, kakor rečeno tradicija, hvalijo oziroma grajajo gospoda Brian da danes še ravno isti listi, ki so ga grajali in hvalili, ko je bil rrnnistski predsednik — in Briand niti ne toži, pred sodnijo namreč. Težko pa, brate, vladnemu žurna-listu pri nas. Kje naj dobi n. pr. samo en (reci in piši en) akt vlade ali kakega čiana viade, ki bi bil naredil kak državniški čin, ki bi se splačalo pisati o njem vsaj na drugi strani malomestnega lista? In danes dobiš kak odlok vlade in mu zapoješ slovo, predno se je posušilo tiskalno črnilo, ve ves svet, da je odlok škodljiv, in predno začneš premišljevati, kako je mogel biti ta odlok pravzaprav sploh izdan — ga vlada točno prekliče. To je nerodno, ah celo še nekaj več. Kaj naj potem dela pri nas ubogi vladni žurnalist? V tej skrajni sili si je pomagal, kakor je vedel in znal. Vzel je predse uradni list, kjer ga je publicirana oziroma ob-narodovana nesrečna ustava in vsak dan prepiše iz nje par odstavkov in dokazuje, da Je vsak akt vlade v skladu z ustavo. Tako smo srečno prišli tako daleč, da bi brez vsakega pretiravanja lahko imenovali naše vladne liste: popularne in lahko razumljive komentarje k »Službenim novinam kraljevine SHS«. In kaj dobi naš Tantalus (tukaj ne mislimo kaj raaterijeinega) od vlade za to?. Ce mu kaj zaupajo in on potem tisto revščino razvodeni v svojem uvodniku, ve vsak človek, da se to ne bo zgodilo. Dobi pa 24 ur prej, predno jo publicirano v »Uradnem listu« kak« imenovanje deželnega cestarja in če je sreča jako naklonjena, tudi kakega asistenta. To je jm tudi vse. Tukaj se nt more razviti nobena druga tradicija kot tradicija prepisovanja ustave in noben drug sistem: če ni mogoče nesistematičnost tudi sistem. Ne bomo nadalje razkazovali te revščine in Je ne bili sploh omenili, če se ne bi bili začeli prizadeti sami bahati z njo, pokazali bomo samo še en primer. Ko je prišel v Ljubljano pokrajinski namestnik Hribar, Je imel na kolodvoru nagovor, kjer Je bil tudi stavek, da Je po njegovem mnenju ustava dobra. In nek vladini Ust je vzkliknil drugi dan emfatično, da je celo gospod namestnik rekel, da je ustava dobra. Mi smo imeli takrat svoje mnenje o ustavi in dotičnem stavku gospoda pokrajinskega namestnika, svojega mnenja pa nismo izrazili Dotični vladni list pa je hotel s tem povedati, da je najkompe-tentnejša oseba izrekla svoje mnenje o ustavi — in Je torej Jasno, da je ustava dobra. Danes pa, brate, pojdi in beri za kako kompetentnega velja še gospod namestnik po Rističevi aferi (ali morda že preje?) v dotičnem listu. Danes ne bi zadostovalo, da bi rekel g. namestnik po Rističevi aferi (ali morda že preje?) v dotičnem listu. Danes ne bi zadostovalo, da bi rekel g. namestnik tako in tako — danes Je treba nadvse mučno afero razčistiti.« Bel za mlf?lsterstw za socijalno politiko. 1. Zopet se vrši ljut boj za obstoj ministrstva za socijalno politiko. Srbi-janski radikalci zastopajo stališče, da je to ministrstvo nepotrebno. V kolikor so potrebni posamezni oddelki, se naj priklopijo drugim ministrstvom. Radikalci so napravili že enkrat napad na to ministrstvo V preteklem letu. Napad Je bil takrat odbit in najbrže bo tudi tokrat. Značilni so motivi tega napada. Treba štediti v državnem gospodarstvu, da se ustanovi ravnovesje v državnem proračunu in da se ustavi inflacija. To je parola vlade. In gotovo je, da je to zdravo načelo, po katerem se danes ravnajo v vseh državah. Seveda je razlika v tem, kako se to načelo v praksi izvaja. Da naša izvajanja ne bodo visela v zraku, poglejmo, koliko je bilo predvidenega doslej za to ministrstvo! milijonov %celok. drž. izdatk. 1919/20 9.5 0.5 % 1920/21' 7S.4 1.8 % Za letošnjo proračunsko leto je predvidenih 414 milijonov dinarjev, vendar je tu všteta vsota za invalide, ki tvori dve tretjini celokupnih izdatkov. Lani je bilo vzeto v proračun za invalide 304 mil. dinarjev. Ce poznamo te številke, potem se vprašamo, ali je še sploh možna večja skopost napram socijalni politiki. En dober procent vseh državnih izdatkov je določenih za socijalno politiko. Z drugimi besedami pomeni to, da je vsa aocijaka politika pri nas samo na papirju in da je določen večji del tega proračuna za uradnike, dočim ne ostane skoro ničesar za one, ki so potrebni socijalne zaščite in za ka.ere je to ministrstvo postavljeno, Z drugimi besedami jo faktično danes ministrstvo za socijalno politiko samo še na papirju — reklama za inozemstvo: glejte saj smo kulturna in socijalna država. To ministrstvo je domena demokratov. Vodstvo so imeli v rokah slovenski demokrati. Prej je imel resor v rokah Kukovec, pozneje Žerjav. Dosti so se hvalili, koliko so napravili na socijalno političnem polju. V resnici pa so sabotirali delo in uničili še one socl-jaine pridobitve, ki jih je imelo delav- '' stvo iz preteklosti in od prevrata sem. Mesto oa bi ščitili osemurni delavnik, so ga povsodi sabotirali in tuhtali, kako bi ga ukinili. Kazenskih sankcij itak niso izvajali. Ali niti to jim ni bilo dovolj. Hoteli so na vsak način, da se zopet uvede deseturni delavnik. In to se jim je tndi že v veliki meri posrečilo. V delavskih institucijah so uvedli princip paritetnega zastopstva in tako izročili te institucije v roke podjetnikom. Danes se bore te institucije za poslednje ostanke svoje avtonomije. Zakon o nadzorstvu dela so tako zverižili, da bo faktično ostalo obrtno nadzorništvo samo na papirju. Ustanovili so delavske zbornice, obenem pa oropali bel-grajsko avtonomije. Kako izgleda z zaščito dece, pojdite in vprašajte one, ki so se vrgli v to delo z vso ljubeznijo, da vam povedo bridke izkušnje. In kako gre invalidom? Tako izgleda socijalna politika, ki so jo vodili demokrati. In oni so ostro nastopili proti zahtevi radikalcev, da bi se ukinilo ministrstvo za socijalno politiko. In vendar, ali je kaka razlika med obema? Pači Radikalci so slučajno toliko odkriti, da smatrajo, da je škoda denarja, da bi se igrala socijalna politična komedija še naprej in da se dajo ti milijoni bolje naložiti Demokrati pa smatrajo, da je bolje, če se igra socijalno politična komedija — kakor pa da bi se barbarstvo pokazalo v polni luči. Takšno Je današnje stanje. In mnogo jih je, ki tega ne razumelo. Kje leže vzroki? Akademska mtadima $i©¥£ffasisl Javnosti. Se vedno umirajo milijoni naših bratov Rusov najstrašnejše smrti — lakote. Svetovna vojna je naučila tudi naS; kaj se pravi stradati in trpeti, kaj se pravi poslušati jok in prošnje deoe, ki zaman izteza svoje ročice za skorjo kruha. Tam ne stradajo samo tako, kakor smo stradal) mi, — tam ob Volgi umirajo stotisoči gladu, tam uživajo kruh iz gnile slame, skorje iz prsti, tam uživajo celo meso mrličev, samo da utešijo strašni glad. Spričo tako grozne bede ne sme ostati niti eno srce trdo in neusmiljeno, posebno še, kor vemo za vse obupne prošnje umirajočih, in ker bi saj po svojih močeh lahko pomagali. Nihče ne sme ostati gluh za vse g-rzne vest! onega naroda, h kateremu smo vsi Slovani dvigali vedno z zaupanjem In s ponosom oči! Ali na! ga sedaj v nesreči zapustimo in izdamo? Zato apelira celokupna akademska mladina na vse one, ki se zavedajo s'*oje človeške In slovanske dolžnosti, napram trpečemu ruskemu narodu, da pomagajo in podprejo z Izdatnimi prispevki akcijo za pomoč gladujočim v Rusiji. V nedeljo. 14. maja 1922 priredi »Ruski dan« in akademiki bodo pobirali prostovoljne prispevke po ulicah in eventu-elno tudi po hišah v Ljubljani. Toda vsakdo naj se zaveda, da akademiki ne bodo beračili miloščine, temveč da vrše le svojo sveto dolžnost, kf jo imamo vsi napram ruskemu narodu, da prosijo v imenu 37 milijonov gladujočlh, pomoči. Kdor le more, naj daruje večje vsote, kajti ta pomoč se nam lahko še kedaj bogato obrestuje in ruski narod ne bo pozabil, če mu pomagamo v nesreči.. Celokupna akademska mladina. Jugoslovan. Za obstoj tal,c ispe in bogate kraljevine SHS je tr"ba priznati zasluge tudi nainižjim slojem ,ktr zaman bi se hi!) trudili voditelji, ako bi ne bil tudi zadnti hlapec k temu pripomogel Ko se je izvedelo, da se je mogočna armada trozveze razbila, je vsak, tudi najnižji človek mislil, icako se bode ustvarila zaželjena Jugoslavilr. Na prvi poziv, naj se zavedni Slovani ibe-ejo pod orožje v svrho končne osvoboditve, je vse z veseljem zgrabilo za orožje, n katerem ni hotel poprej nihče več slišati. Vse to so storili le v upanju, da bodo po končni zmagi uživali vsi pravi Jugoslovani sad svojega dela. Toda kako se je zgodilo? Voditelji, ki so s pomočjo ljudstva prišli do visokih mest, do brezprimerno visokih plač, nočejo ničesar več vedeti o svojih pomagal-cfh Baš nasprotno delajo, ne držijo se svojih obljub niti v najmanjši meri, še maščujejo se nad svojimi nižjimi sodržavljani in volilci. Svoje maščevanje so začeli izvajati v prvi vrsti pri najnesrečnejših t. j. pri vojnih invalidih, njih vdovah in sirotah, v drugi vrst pa so jim prav prišli uradni sluge. Invalidske naredbe in naredbo o začasni pomoči so zmešetali v en začasni zakon, ki pa je takšen, da se nihče iz njega ne spozna, kdo ima in kdo nima pravice do invalidske pokojnine. Prt zadnjih nad-pregledih so spoznale komisije za 25% več invalidov, pokojnine pa se ne izplačajo niti težkim invalidom, še manj pa invalidom z 20—50% nezmožnosti. Mogoče je, da ljubljanski invalidi in oni iz bližnje okolice dobe vse, kar jim gre po začasnem zakonu, toda invalidi, ki so oddaljeni od Ljubljane, pa lahko poginejo. Za tako ravnanje pa se lahko vojni invalidi zahvalijo svoji moderni organizaciij (centrali v Ljubljani). V drugi vrsti so pa uradni sluge in poduradnikl. Tudi ti reveži morajo občutiti moč demokratske vlade, zato so jim samovoljno maksimirali plače. S takim početjem si vladni krogi ne bodo pridobili simpatij niti pri uradnikih, še manj pri nižjih uslužbencih, celo nič pa rti vojnih invalidih. Vsi prizadeti vedo, da se sedanja vlada niti najmanj ne zmeni za tako opravičene kritike, ker jim je prva skrb, da ščitijo kapitaliste in veleverižnike. Toda prišle bodo zopet volitve, ko bodo zvedeli, da je njihova moč v državi ugasnila. Na njihova mesta morajo priti zastopniki ki bodo znali ceniti svoje zaupnike in voliice, možje, ki se bodo zavedali, da so zakoni tudi zanje sveti, da jih morajo spoštovati, ne pa kakor se je zgodilo z Imenovanimi zakoni, ki so bili sprejeti In po kralju podpisani, potem pa so jih predelali tako, da Je upropaščenih 30.000 družin s približno 60.000 otroki. Vsi tl, ako sploh preživijo in dorastejo, se bodo spominjali kako so demokratje zanje skrbeli. PREDAVANJE PROF. PREOBRA-ŽENSKEGA O GLADU V RUSIJI SE VRSI DANES OB 10. URI DOP. V SLAVNOSTNI DVORANI VSEUČI- LIŠČA NA KONGRESNEM TRGU. Finančna- obnova Znano je, da se nahaja na genovski konferenci tudi F. A. Vandt-T/dp kot opazovaletc Zedinjenih držav Amerike. Ker spada gotovo med rd ijVečje finančne strokovnjake bančneg.a kapitala Zedinjenih držav, zato pri.Tia.Samo izvleček poročila, ki ga je ses’tarvil z ozirom na predlog, ki se je neda'vno razpravljal na genovski konferenc i, in po katerem naj bi glavne evrcr,sk e državne banke podvzele solidarna akcijo za izboljšanje mednarodnega kredita in za ozdravljenje razvrednotenjih valut. Finančna komisija je tudi ž*; pozvala angleško državno banko, d,st skliče čim-prej ses+anek odposlance*/ vodilnih evropskih bank, ki naj bi sestavili potrebne finančne načrt«* Toda čim resnejše se o tej zadevi razpravlja, tem večje postajajo težkoče solidarnega finančnega dela med "teko različnimi bankami, kakor je n. pr. angleška narodna banka in ogrska. Zaradi tega menijo, da ne bo mogoča skupnost ter da bo Slo za enotno delo samo tistih zavodov, ki bodo na teh vprašanjih interesirr mii. Te evropske narodne banke se dUie v tri skupine. V prvi se nahajajo zavo di, ki razpolagajo z zadostnimi rezerv ami, da morejo vzdrževati lastno 'tržišče z zlatom. V tej skupini se naljJtjajo narodne banke Anglije, Holandske;, f/vice in Španije. V dragi skupini se ndihajajo države, katere delajo za ozdravljenje svoje valute. V tretji skopini p«, so Nemčija, Avstrija, Poljska Vn večirffi držav srednje Evrope. Načrt finančne, komisije pravi, da bi se morali zača.spp sestati samo zastopniki Angleški),, 'Holandske, Švedske in Švice, ki naj Hi 'izdelali pravne temelje skupnega irit enotnega dela. Šele nato, naj fc ~e ti 'delegati sestali z zastopniki ostr Evropskih bar.k. Ker gre pri evropi .T/l valutah za to, da se vzpostavi zlartdi podloga valutne vrednosti, zato stffojtrajo evropske banke, da je sodelovan Amerike neobhodno potrebno. Sicer ne prevladuje danes misel, da bi se moralo nabaviti efektivno zlato v Zedinflenih državah. Danes smatrajo, da bi bT© boljše prepustiti Ameriki zlate reze!-ve in da bi bilo ugodnejše, ako bi smele (razpolagati z zadostnimi krediti v doWjih, tako da bi medsebojno lahko kupčevale z dolarji in torej z zlatom. Prava zapreka sodelovanja ameriške Ferjeral Rezerv Bank se nahaja v njeili upravi, ki je popolnoma različna od onih evropskih bank. Van-derlip zavrača stališče, da bi se radi statutov ne udeležila ameriška narodna banka evropske finančne obnove. Amerika razpolaga z ogromnimi množinami zlata.. Ves svet stega roke po njenem zlaltu in Amerika razpolaga s to tretjino vsriffa zlata na svetu sila neekonomična. Nevarnost ne tiči samo v neekonomični izrabi tega zlata, temveč tudi v tetri, da se njene zlate rezerve čezdalje tnnbžijo. Zaradi tega predlaga Vanderlip, da bi ameriška Federal Rezerv Bank oddala del svoje zlate podloge gotovim evropskim narodnim bankam. S tem bi te evropske banke zado-bile ogrovtma sredstva za finančno obnovo lastnih držav. Na ta način bi finančni 'položaj Ameriške narodne banke šele ddbil na svetovnem finančnem trgu tisto obvladujoče mesto, ki ji gre po njeni 'važnosti. 4* Otvoritev paketnega prometa med našo državo In poljsko republiko. Sporazumno s poljsko poštno upravo se je otvoril paketni promet med našo kraljevino in poljsko republiko. Paketi iz Poljske se smejo prevažati tudi v prehodu preko naše države. Za kraje v Poljski ste smejo sprejemati paketi do teže 10 k/g in z označeno vrednostjo do 1000 zlatih frankov. Težna pristojbina za pakete do 5 kg je 22 dinara 50 para, za pakete od 5 do 10 kg pa 38 dinara 50 para. — Vrednostna pristojbina znaša za vsakih 1000 dinarjev 1 dinar E0 para. — Vsaki poštni spremnici je treba priložiti po dve carinski napovedi. + Češki kapital za obnovo ukrajinske industrije. Kakor se poroča iz Rige, se pogaja zastopstvo Vukospilke (vseruske družabne zveze) s družbo Škodovih zavodov za obnovo obrti V Ukrajini. Družba bi imela prevzeti zaplenjene zavode za gospodarske stroje v Odesi. V ta namen bodo Škodovi zavodi ustanovili posebno dražbo, čiji delničarji bodo ukrajinske družbe. Pa tudi s sindikatom češkoslovaških tekstilnih tvorničarjev se pogaja Vulko-spilka za prevzetev velikih tekstilnih tv c. toc v Ukrajini. + Razmah produkcije v poljskih premogovih In solnih rudnikih. Krakovski listi z zadovoljstvom konstati-rajo, da se je produkcija premoga v dombrovski in krakovski kotlini silno dvignila. Krakovska »Reforme« pravi, da se je v obeh premogovnih rudnikih dvignila produkcija v poslednjem času za 110 odstotkov produkcije iz 1. 1913. Takega razmaha ni dosegla doslej ne Francoska, ne Belgija, ne Češka. V nobeni navedenih dežel se niti predvojna produkcija do danes ni dosegla. Tudi v slovečem solnem rudniku Vellčld se je razmahnila produkcija za 160 odstotkov predvojne pridobitve. Ako ima državni monopol tako dober uspeh, priča to, da je uprava jako dobra. -F Uvoz luksusnega In potrebnega! blaga v Zedinjene države. Padec uvoza potrebnega blaga, ki znaša proti prejšnjemu 57 odstotkov kakor tudi klic po štedljivosti se ne tičejo kakor je videti, ameriških bogatašev, kateri so lani kupovali luksusno blago v inozemstvu v enaki ali pa še v večji meri, kakor predlansko leto. Tako se je uvozilo v septembru lanskega leta draguljev v vrednosti 3,806.000 dolarjev proti 3,475.000 dol. L 1920; demanti, ki so se uvozili v omenjeni dobi, so znašali 35.000 karatov proti 23000 karatom prejšnjega leta; gledč brušenih ne pa vdelanih demantov je razmerje še očitnejše, namreč 32.000 karatov lani proti 16.000 v istem mesecu predlanskega leta. Zelo zanimivo je, da je uvoz opojnih pijač kljub strogi prepovedi, znatno poskočil: uvoz alkoholnih pijač je znašal v mesecu septembru lanskega leta 627.000 dolarjev proti 370.000 dolarjem v istem mesecu predlanskega leta. Tako je tudi glede čipk in vezenin: v septembra lanskega leta se je uvozilo 33 milijonov jardov bombaževih čipk, proti 10,600.000 v istem mesecu prej to leto. Razmerje vezenin Je #tudi tako, namreč 3 : 1. Vkupna vrednost vseh vrst čipek in vezenin je znašala lani v septembru 3,013.000 proti 2.387.000 v istem času predlanskega leta. Pač pa je nekaj dragih luksusnih predmetov, kojih uvoz se je zmanjšal od predlanskega leta na lansko leto. V mislih imamo namreč: umetnine,, avtomobile, zlatnino, dišave, ure in tobačne izdelke. Ako upoštevamo obe-dve kategoriji luksusnega blaga, pa se pokaže vkupni padec 20 odstokov proti omenjenim 57 odstotkom potrebnega blaga. Izmed vsega uvoza Je najbolj; padel, namreč za 71 odstotkov, uvoz. živil, za tem pa uvoz napol izgotovljenih fabrikatov. ZA GLADUJOČE V RUSIJI. V NEDELJO 14. T. M. SE BO ZBIRALO PO LJUBLJANSKIH ULICAH PRISPEVKE ZA GLADUJOČE V RUSIJL PROSIMO OBČINSTVO, DA DARUJE VSAK PO SVOJIH RAZMERAH V TA NAMEN. 100 DIN ZADOSTUJE, da se reši eno Človeško živ* LJENJE. KDOR SE NE ČUTI PRISELJENEGA, DA DARUJE 2E IZ DOLŽNOSTI, KI NAM JO NAREKUJE LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA, NAJ POMISLI, DA SO MILIJONI IN MILIJONI OČETOV, SINOV IN BRATOV TEH STRADAJOČIH RUSKIH MUŽIKOV MORALI UMRETI NA GALIŠKIH PLANJAVAH, DA SO TAKO OSVOBODILI NAS IZ, AVSTRIJSKEGA SUŽENJSTVA. DR. M. ROSTOHAR: Vodilna nadela narodnega socializma. (Konec.) Občudovanju tega Jcar se človeku kaže kot mogočno in velikanske, se pridružuje čustvo vdane boječnosti, Id jet im jačje, čim večkrat skusi v življenju svojo slabost in čim bolj se v primeru I veličino vzora zaveda svoje neznanostL Rodbinska avtoriteta je najprvotnejša oblika družabne av-torite, Id prehaja po raznih razvojnih oblikah končno v obliko državne oblasti Prvotna avtoriteta predstavlja poosebljeno voljo lodbine. Volja rodbinskega poglavarja je zakon, katerega obveznost izhaja iz rodbinske avtoritete, opirajoče se na ljubezni polno skrb za dobrobit in povspeh rodbine kot krvne celote. Tej avtoriteti so podrejeni ne samo otroci, ampak tudi žene oziroma mati In sužnji, ki so v enaki meri dolžni izkazovati ji pokorščino. Ta avtoriteta rodbinskega poglavarja pa ostane ohranjena tudi tedaj, ko rodbine rastejo, se širijo s sprejemanjem novih tujekrvnih po-edincev in ko nastajajo * novimi zakonskimi zvezami novi rodbinski zarodki v okvirju prvotnega skupnega življenja. Tako na-Stajajo rodovi in zadruge kot nove oblike družabnega življenja. Višji tip sodjalne integracije pa nam predstavljajo plemena in narodi k! niso več plod zgolj rodovnega razraščanja, ampak večji delj so plod socijalne asimilacije. JKaktt fF*- da i* zavestna krvna eaota motiv rodbinskega čustvotanja. Ravno tako pri narodu. V narodu ljubimo množico poedincev, ker jo pojmujemo kot enoto krvnega sorodstva, ako-ravno se tega sorodstva ne moremo zavedati, temveč se ga zavedamo le po simbolih, ki pa so pri raznih narodih različni. Kot najsposobnejši simbol krvne enote se pojavlja naroden jezik, kot predstavnik in nositelj narodne zavesti. K temu pa usposobi ja zlasti dejstvo, da je jezik že od prvega početka organ skupnega .•življenja in njegovega razvoja. Vsak korak v splošnem razvoju družbe je bil pogojen od razvoja in napredka jezika, kot organa njene duševne skupnosti. V njegovi strukturi so vložene duševne pridobitve skupnega življenja. Zato se jezik po pravici nazivlje zakladnica kulturnega življenja vsakega naroda. Čudovito pri tem je to: dasiravno danes pri nobenem civiliziranem narodu krvnega sorodstva ni mogoče več dokazati in se torej krvnega sorodstva pri svojem narodu ne moremo več neposredno zavedati vendar zadostuje za to kak simbol, ki je postal nositelj te duševne integracije. Naša ljubezen do naroda ni zaradi-tega nič manjša, kakor je bila kdaj ljubezen prednikov, ko so imeli še živo neposredno zavest krvnega sorodstva narodne enote. Naše narodno čustvo se ne ohladi niti tedaj, če se nam dokaže, da ima naš narod v sebi toliko in toliko tuje krvne primesL Narodno čustvo nam je ostalo enako močna moralna sila, ki rta& usposablja do nesebičnega požrtvovalnega dela v svrho človeškega napredka, ki ga zasledujemo v napredku lastnega naroda. Pa tudi v okvirju rodbinskega življenja dejansko krvna enota ni več popolnoma ohranjena; že na zgodnji stopnji rodbinskeega življenja sprejemajo se tujerodne primesi. Sprva je žena oziroma mati nove rodbine v starem rodbinskem okvirju tak tuj elemnt. Te tuje primesi pa ne morejo skaliti zavesti krvne enote. Tuji elementi se asimilirajo in kot taki zginejo v rodbinski skupnosti, Zavest krvne enote pa se na ta način razširja, čustvo sorodstva objema vedno širši krog družabne celote in prehaja tako preko rodov na plemena in narode, ki so na katerikoli način nastali. Glavno pri tem je, da zavest krvne enote ne potemni, oziroma da se razvoj ne pretrga, to je: obroč prvotne celote mora ostati sklenjen, pa naj se tekom razvoja še tako raztegne. Na tej stopnji je torej krvna enota več ali manj fiktivna, kar pa v praktičnem oziru nima nobenega pomena. Glavno je, da deluje, zakaj le kot delujoči činitelj ima narodnost v socijalnem življenju velevažen poirien, ker je gonilna sila moralnega življenja. Narodnost je torej gonilna sila morale, brez katere ni mogoč noben socijalizem. To na ziranje o pomepri narodnosti za socijali-zem je bistveno narodnemu socijalizmu, ki ni nikak šovinističen uacijonalizem kakor ga goji kapitalistična dražba. Narodni socijalizem povdarja le moralen in obče kuHuren pomen narodnosti in ki jo smatra za glavni pogoj uresničenja socijalističnih idealov-. Tudi ne stavi narodnosti v protislovno s pravilno pojmovano mednarodnostjo; vendar je tega naznanja, da se internacijonala delavstva ne da graditi brez narodnosti ali celo proti narodnosti, tenu več graditi jo je treba integralno na narodnostih. To so vodilna načela Narodnega socijalizma. »Štev. Ut. Stran S. »Slov NWblikand' • ^bavljaška žilica »a »Jutra ^ mU:Uje' PoleS Proslule- . a*. se_zadnJ« case s posebno vne- v nas ie*^,^avil 20pet nae sevte vte Srom°zanske trditve BaKS« V11PkKaljestvu..SHS Propadamo Se da sn plspf ustrasi1 preveč. Gotovo • da so Pesek m njegovi tovariši današ-»neznosnih« razmer zvrhoma lahko *kov si” N-fr i r?m pa piše Pustoslem-Rs^ za ^d!i -da Pesek ob Ljubljan-lukniicah sva'^ sIov° že na zadnjih hče ne bo inu ,turobne Piščalke in da ni-Ijati v en? • 3l- Za njim itcU - Zabav- je veledoKf !” 'S^ stevilki tako in tako to baliste ino ln veleiporalno za te »žur- kakor nV * blatenja ne morejo živeti Kor nc zaba brez mlake. ga. vi: v °for trgovci — kraljeva poroka »Icnn.č - j ,ta. lzrec*en slučaj je tvornica krilih •* , e,S umetniško izdelan relief » j ** .daljice. Opis reliefa je razviden ton.-- oglasu. Ker naši potniki ne p obiskati v tem kratkem času vseh »W‘ trgovcev Jugoslavije. v™s« razposlala na vse 1 er*"6 v13 ogle^- Razpošilja se najinanje :Ji r^eženi četrtek v Laškem in po bliž-^ .°kolici padala kakor oreh debela toča, sadnemu drevju prizadela precej Smrtna kosa. V Ritiemberku v Ju^ ilt* krajini je umrl stud. ing. chem. g. °t Cebron. — V Gradcu je umrl dne dvorni svetnik Franc Kolenc, star m. ».! — Društvo jugoslovenskih tehniiarjev v Pragi To društvo se je ustanovilo v Praši za vse tehničarje jugoslovenske narodnosti v namenu, da se da tem ljudem prilika, da razširijo svoje teoretično znanje in ob enem izurijo v praksi. Društvo namera-vavob enem pomagati tehničarjem na ta način, da jim posojuje knjige strokovne vsebine, prireja razna predavanja in izlete v kraje, kjer So večja industrijaka pod-jetja. pri tem povdarjamo da »o nam gotovi industrijski centri osobito v Nemčiji, ker se je industrija jako živahno razvila, onemogočeni. Pač pa so nam odprta pota v vse druge centre višje industrije. Seveda bo društvo skrbelo tudi za to, da se odpro pota našim tehničarjem tudi v dozdaj zaprte kraje strokovne izobrazbe. V to svr-ho prosimo naše domače industrijske, trgovce, trgovske in obrtne zbornice, da nas v tem važnem vprašanju podpirajo in nam odpro pot do svetovne izobrazbe. — Najden utopljenec. Pretečeno sre-do_ so potegnili iz Save v Pogoniku pri Litiji kakih so let starega moškega utopljenca, oblečenega v vojaško zeleno letno bluzo, enake hlače, belo srajco in sive spodnje hlače. Čevljev ,ni imel. Njegova identiteta še ni dognana. — Samomor v kolodvorski restavraciji. Josip Zagorelec, upravitelj bolnice v Prelogu v Medjimurju se je v kolodvorski restavraciji ustrelil. Vzrok samomora doslej še ni pojasnjen. — Cerkveni rop v Neaplju. Preteklo nedeljo so v župno cerkev sv. Janeza v Neaplju vdrli roparji in ugrabili vse dragocenosti. Vrednost pokradenih zlatih in srebrnih cerkvenih predmetov je ogromna. Več sumljivih oseb so zaprli. — Nesreča vsled neprevidnosti. Na Blokah je mlinarjeva hči Franja Intihar hotela namazati mlinsko kolo. Pri tem pa je bila tako neprevidna, da kolesa ni ustavila in roki sta ji zašli med kolesno zobovje, ki ji je zmečkalo prste na obeh rokah. Razne nesreče. Ivan Kramar iz Zaloške ceste je padel z gugalnice in si' zlomil desno roko. — Josip Rus si je pri vožnji z vozovi zlomil desno roko. — Eržen Lovro, delavec v tovarni »Samassa« je po nesreči stopil na zarjaveli žrebelj in si zastrupil nogo. — Desetmesečni sinček trgovca Riglerja iz Ribnice je padel z vozička in si zlomil levo nogo, — Spomine na bivšega cesarja Karla Habsburškega priobčuje v Narodnih Listih znani publicist Ponižek. Karlov značaj opisuje tako, da ni bil rojen niti vzgojen za politika, toda bil je dobrodušen, mehak, popustljiv in prijazen mož. Vse vesti 0 njegovi nagnjenosti alkoholu so prazne bajke. Karl Habsburški bi bil najraje vse želje in nade izpolnil ter videl vse stranke edine. Ko je prišla nekoč k njemu židovska deputacija ter ga prosila, naj bi podpiral ustanovitev samostojne židovske države v Palestini, je Karl takoj obljubil, da bo zadevo dobrohotno pretresal, nato pa je v svoji naivnosti vprašal deputacijo: »Prosim vas, ali pa imajo tudi vsi Judje v Palestini prostora?« — Preselitev bivše cesarice Zite na Špansko. Na povabilo kralja Alfonza se je prepeljala bivša cesarica Žita z otroki in uslužbenci na španski ladji iz Funchala v Madrid ter se nastani v gradu Prado pri Madridu. — ..Nazadovanje tobačnega konzuma v Avstriji,^ Vsled izredne podražitve se je zadnje čase v Avstriji razprodalo za polovico manj tobačnih izdelkov, kakor pred podražitvijo. Posebno cigar skoraj nihče več ne kupuje. Trafikantje so zato sklenili zahtevati povišano provizijo, ker ne morejo izhajati. — Amerikanec v avstrijskem parlamentu. Avstrijski parlament je sprejel zakon, da sme brezplačna prehrana šolskih otrok obsegati le otroke avstrijskih državljanov. V parlament pa je prišel zastopnik Amerike ter zahteval preklic take omejitve, čemur se je parlament tudi uklonil. — Neznano utopljenko so potegnili iz Ljubljanice pri Zavoglju ter jo pokopali pri Sv. Lenartu v Sostrem. Utopljenka je bila 30 do 35 let stara, 160 cm visoka, črnih, dolgih las, okroglega zatemnelega obraza. Truplo je ležalo v vodi približno 1 mesec. — Dunajske fantazije o Jugoslaviji, Lahkovernost Dunajčanov je svetovno znana, zato^ si lahko tudi dunajsko časopisje privošči fantastične izmišljotine, ki so bralcem evangelij. Toda naslednja ‘raca« v »Neue Freie Presse« je vendar predebela ter napram naši državi zlobna. Kakor znano je turinska »Stampa* nedavno prinesla hudobno izmišljotino, da je na Hrvatskem izbruhnila revolucija, da je sestavljena vlada kmečke republike, katere predsednik je Stepan Radič, zunanji minister pa Manko Gagliardi, da je v deželi velikansko veselje, vsa mesta so v zastavah itd. Vse to je imenovani dunajski dnevnik verno ponatisnil ter samo^ pristavil: »Potrdilo teh vesti je treba počakati.« Naša država ima na Dunaju svoj konzulat, Avstrija ima v Zagrebu svoj konzulat, imenovani list ima v Zagrebu svojega poročevalca, na razpolago mu je brzojav in telefon, torej bi bil lahko takoj po-povprašal, kaj je na stvari resnice. Toda ne, občinstvo se mora razburjati, navžiti škodoželjnosti napram naši državi in njenemu prebivalstvu menda v zahvalo za to, da pomagamo s svojimi pridelki preživljati bedno avstrijsko prebivajstvo, — Prijave za dunajski jesenski semenj 1922. Prijavne tiskovine za dunajski jesenski semenj so se začele izdajati. Razpošljejo se vsem razstavljalcem spomladanskega semnja. Drugi interesenti jih naj ali dvignejo v semenjski palači (Messepa-last), VII. Museumstrasse I v predpoldan-skih urah ali pa naj zahtevajo z dopisnico, da_ se jim dopošljejo. Rok za prijave poteče za tuzemstvo z 31. majem t. 1., zato morajo prijave do tega dne brezpogojno prispeti. Uu&iSarca. = Mezdno gibanje v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, Uradništvo Strojnih tovarn in livarn je zaprosilo za zvišanje službenih prejemkov z ozirom na rastočo draginjo. Dasi je ta prošnja iz položaja uradništva popolnoma utemeljena, je vodstvo Strojnih tovarn in livarn ni smatralo upoštevanja vredno, marveč je odgovorilo na njo z odpustom nekaterih uradnikov iz službe. Svoj ukrep vodstvo tega podjetja utemeljuje s tem, da se nahaja podjetje v skrajno slabem položaju kakor tudi s tem, da so začeli na Češkem plače delavstvu reducirati. Ta brutalni ukrep vodstva je izzval med uradništvom splošno ogorčenje. Kakor se sliši, ne bo uradništvo pod nobenim pogojem odnehalo. Solidarno z uradništvom hoče nastopiti tudi delavstvo, katerega prošnja je bila enako zavrnjena. O nadaljnem poteka bo- demo javnost točno informirali. Pripomnimo danes le, da je stališče, katero zavzema vodstvo Strojnih tovarn in livarn napram svojemu delavstvu nesocialno in niti najmanj utemeljeno z razlogi, ki jih vodstvo v opravičilo svojega postopanja navaja. =»= »Akad. soc. p«dag. kro-žek« priredi v pondeljek, dne 15. t, m. ob ?. zvečer na moškem učiteljišču sestanem, na katerem predava sa. Al. itebijeva o tezm: žensko in otroško delo in solatni položaj žene nižjih slojev, Vabljeni vsi. j* Deželnemu muzeju v Ljubljani je podaril gospod Henrik pl. Seliollmayer-Lichtenberg, pocestnik s ada Utevk pti Rakeku, lepo sivo čapljo ustreljeno 21. aprila t. 1. G-cspod B. J5uoc. trgovec v Ljubljani pa severne.',<1 slspnikn in navadit.«'! a tetreva. — Z univerze. Rsk. zvečer v hotelu »Slon« skupno posvetovanje glede teh prireditev. Vabimo na sen stanek poleg odbornikov tudi druge inten resente. — Odbor. ^ Curih, 13. maja. (Izv.) Berlin 1.80, jNe\vvork 519, London 23.07, Pariz 47.325, Milan 27.30, Praga 10, Budimpešta 0.67, Magreb 1.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.0575* avstrijske krone 0.05875. Berlin, 13. maja. (Izv.) Dunaj 3.155, Budimpešta 37.30, Milan 1518.10, Praga S56.30, Pariz 2634.20, London 1283.35. Newn york 288.38, Curih 5558. Zagreb, r. maja. (Izv.) (Neoficielni ten caji.) Berlin 23.25—23.75, Dunaj 0.755—* 0.7575. Budimpešta 8.935—8.9375, London 300, Praga 130.50—131, Pariz 620, Italija 360, dolarji 65—66. Beograd, 13. maja. (Izv.) Berlin 24. Budimpešta 9, Bukarešta 48, Italija 355, London 299 Newyork 69.75, Pariz 605] Praga 131, Švica 1300, Duaai 0.76. C. N. In 'A. M. WiHiamsonf Cesaričini biseri. (Dalje.) »Nti, pa ne misli nanj. Misli name.« »Saj_ mislim. Ljubim te, srček moj! Tisto minuto, ko sem sunila bisere in spoznala, da so pravi, je bila moja prva misel, da si zdaj lehko ustanoviva daleč kje svoj lastni dom. Lehko se preseliva v Buenos Aires ali kam drugam na iug. kjer bodo cenili tvoj lepi glas, tako da ti ne bo treba postopati brez posla. Joj, če bi vedel Chuff, kaj imava v temle predalu!« »Rajši jih spet zaveži v rutico. Ako pride Chufi « »Oh, ne boj se Chuff! Nekaj mi pravi, da je že prepozno in ga nocoj ne bo več domov. Briga naju, kaj se godi s Chuiiom! Daj, pojdiva spat.« »Ne — ne še. Počakajva.« »Peterson je mislil, da sme govoriti, karkoli mu pride na jezik. Zdaj ima svoje plačilo, svinja. Njegova kri je prišla na njegovo lastno glavo. Oh, Churn — v pravem pomenu besede! Kar obrnilo se je v meni, ko sem ga pogledala! Na srečo sem imela pri roki svoj plašč. Glej, dve krvavi lisi na mojem krilu! Muc, tisto presenečenje s skrinjo je bilo strašno. Pusti me, da ležem in zaspim, drugače se mi začne mešati in zjaskam vso hišo na kup. Ko sem našla tebe, sem mislila, da mi je že odleglo, a zdaj me zopet popada trepet.« »Nu, lezi spat. Čakal bom sam. To je lahka stvar.« »Takoj. Samo enkrat naj še pogledam bisere — najine bisere! Škoda, enega sem izgubila. Slišala sem, kako se je zatrkljal. Bilo je tako — tako blizu njega, da nisem mogla -------« »Nič ne de. Saj jih imava dovolj. Jutri, ko bova pri pameti in spočita, Jih preštejeva.« »Kraljestvo si lehko privoščiva zanje, muc.« »Bolj težko. Vsi novojorški špiclji bodo za njimi. Toda gorje nama, ako je bil Chuff sporazumljen s Petejem v tej stvari.« »Glavo stavim, da ni bil.« Nastopilo je molčanje. Ko sta jela spet govoriti je tekel pomenek o drugih .stvareh. Klo je nazadnje mahoma zaspala na podu. Bila je pomirjena: vedela je, da so Bever-leyini biseri v sosednji sobi. Dekle je spalo do razcvita. Osupnila je, ko se je našla na tleh; v prvem hipu se ni mogla spomniti, kaj’ se je zgodilo. Nato pa je stalo bliskoma vse pred njo. Pobrala se je naglo, mirno oblekla široko nočno haljo gospe MacMahonove in legla z zadovoljnim srcem na svojo železno posteljo. Zaspala ni več, toda ležala je do osmih, ko sta začela soseda šariti po svoji sobi. Tedaj je spet počenila k odprtini ter poslušala, dokler ji ni prišlo na um, da mora Violet kmalu prinesti zajtrk. Babnica je bila obljubila, da pride ž njim ob devetih; treba je v naglici zliti mleko stran ter skriti gnjat in kruh, drugače se je moglo zdeti sumljivo, zakaj ni jedla, ko je vendar snoči umirala gladu. Tudi posteljo je morala poriniti na prejšnjo mesto, da je zakrila odprtino v steni. Ko sta Kit in njen mož vstala, nista govorila ničesar posebnega; toda kmalu se je polastila »ženske« skrb zaradi obleke. »Rekla sem gospe MacMahono-vi, da dospe najina prtljaga danes navsezgodaj iz Brooklyna. Ako ne pride, je pač ukradena — kaj? Mrcina stara si vendar ne bo mislila slabega o Chuffovih komaratih. On je tu pravcat hišni prijatelj. Eh, v takšnile bajti se gode vsake sorte stvari! Čimprej morava telefonirati Isaacsu, naj se oglasi ter pogleda bisere. Chuff ima v svoji sobi telefon, da veš.« To je vedela tudi Kio, in še kako dobro! Chuff je imel telefon, a njegova telefonska knjiga je bila pri nekem »Jakeju«. On ji je bil povedal! Ko je Violet dregnila s komolcem v vrata (zakaj v rokah je držala podnos), je Klo zamašila luknjo v steni z žepnim robcem: Skrbelo jo je, da se ne bi dvojica v sosednji obl vznemirila ob zvoku njunih glasov; zato je govorila sama kar moči tiho. Izjavila je zamorki, da ni spala dobro; boli jo glava, in morda bo ležala ves dan. Odštela je Violeti obljubljeno nagrado ter ji porradiia Še več, ako hoče nakupiti zanjo toaletnih potrebščin ter nekaj obleke. Naročila ji je tudi, naj ji prinese črnilo in papir, ker mora pisati eksr"s3n.0 pismo. Kava je bila slaba, toda vroča, in Klo se je čutila pokrepčano, ko jo je izpila. Spet je porinila posteljo pred vrata, izdrla rutico iz odprtine ter končala svoj zajtrk, ne da bi prenehala opravljati stražarsko dolžnost. V teku dneva sta se soseda spravila z dolgo odsotnostjo svojega »prijatelja«. Gospa MacMahonova je prišla poset.it gosta, ki sta se imenovala »gospod in gospa Stahlova«. Hvalila je gospoda Cheffinskega, češ, da je »steber njene hiše«, in omenila, da je že vajena njegovih »posebnih manir«. Večkrat ostane po par dni z doma, toda ona ni zanj nikoli v skrbeh. Vrnil se je še vedno. »Stahlova« sta gostobesedno tožila, da prtljage ni in ni; to ju je skrbelo očividno bolj od zamude njunega starega prijatelja Cheffinskega. Bodi si, da je gospa MacMahonova verjela istoriji ali ne, vsekako je obljubila gostoma, da hoče oskrbeti vse potrebno, in Stahlova sta ji napravila cel zapisnik raznih stvari. Ta dogovor je mogočno podnetil Klojino nado. Morda pojdeta Churn in Kit kaj v mesto! Ako se oddaljita Le za malo časa, pustita bisere gostovo doma. V njiju odsotnosti se splazi Klo v njuno sobo. Polasti se Beverleyinih draguljev ter izgine .. Toda čakalo jo je razočaranje. Jedva je napisala svoje upapolno pismo Leontini, so se izjalovile vse nade v nagel uspeh. Kit in Churn sta sicer dobila zaželjeno obleko, toda šla nista nikamor, niti nista bila namenjena iti. Obedovati sta pač sklenila spodaj, toda nikoli ne oba-dva hkrati, češ, eden mora vedno stražiti zaklad. Časopisi so namigovali o »dekletu v rožnati obleki«; to ju je preplašilo. Po dolgem in razburjenem prerekanju sta sklenila, da ne pokličeta Isaacsa in se ne podasta v nikako nevarnost, dokler ne vidita, »kakšen veter piha«. To je bila velika žrtev, zakaj želela sta prodati bisere, »preden utegne Chuff vtekniti svoj nos v to stvar«; a trebalo je potrpeti, ker nista bila prepričana o Isaacsovi zanesljivosti. Kdo ve, česa je zmožen, ako ga popade lakomnost po tujem plenu? In tako je morala čakati tudi Klo. (Dalje prih.) IM——iMimm Tisoče ljudi v vseh deželah sveta upodabljajo že 25 let prijetno dišeči Felte-p „Elsafliiid“ kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek fc vodi za umivanje, ter je radi svojega antisep-/ s tižnega in čistečega osve- ii lostna in ni se več brigala za delo, * da so jo morali odpustiti iz službe. To' C je še bolj razžalostilo in nekega dne svojega devetletnega sinčka in mu ? hinjskim nožem prereže grlo. Otrok ^„50 na mestu mrtev. Potem je natočila^ ,j; žganja, primešala strupa in popila. f?e]a sosedje so naleteli na strašen prizor. kuhinja je bila v krvi, a sredi krvi v iT0i< v brezupnem stanju. Odvedli so jo v D,3> nico, kjer je po strašnih mukah u® [ * Žalostna smrt deteta. V vasi ^nnv (Hrvatsko) je neka mati pustila ^erwe zibki, sama pa je odšla od doma. u ge se je prebudilo in se dvignilo. Pri tein en je zibka nagnila in dete je padlo v zr jia stoječi čeber vode. Ko se je mati vrn ’ je bilo dete že mrtvo. x;ir * Rockefeller -deli milijone ',ReUČ1 znan-po ščim. John Rockefeller mlajši je pokUgJ za izobrazbo medicincev 45 milijonov larjev. To svoto bo razdelil RockefeUe^n> institut poedinim vseučiliščem in stvenim zavodom. * Tatinska organizacija učencev, berlinskih trgih so bile žepne tatvine dnevnem redu. Končno so zasledili neK“* 10-letnega učenca. Pri zaslišavanju je . povedal, da pripada tatinski orsanizacj' ktera obstoja že preko pol leta in elani sami učenci od starosti 8 do jo let., Nji , vodja je 13 letni učenec Womasch. CI hodijo na trge in kolodvore, Tam preS dajo, v kateri žep devljejo ljudje dena potem jih slede in navadno se jim P o sre"’ da jih okradejo. Gredo tudi v trgovin«* Denar si razdele med seboj. n * VpraSanje najdenine rešeno. Na w _ naju je izgubil neki inženir iz Munche denarnico z 20.000 markami. p°vt?nvJ,raJ ditelj mu je mu je poslal po pošti, vp^. šanje najdenine pa je rešil tako, da je — Prav po pridržal polovico vsote, tovsko. „ ... v * Lov za ženskimi kitami. Polic*! _a Munchenu zasleduje človeka, ki je oa do časa hodi po mestnih ulicah tn deklicam kite. Svoj posel opravlj spretno, da deklice po navadi zap®f J iu ge govo delo šele doma. Tudi v tram „ >nje je zgodilo že nekaj takih slučajev. čase je o tej predrznosti nekoliko manj šati. Bržkone zato. ker lasmča«* *‘aw plačajo. L.Stev. m. 4 Urar \ El Šbopeli a, Mostni trs a. 8. —3j m, zlatnine, sre-n Mm in optike, - Popravila sn a izvršujejo strokovno in pod * jamstvom. Cene nizke. 1111 a. !> r žno- I enim | živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 3 dinarjev. 9 Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg 8. 13az perem zastonj! brez ropota, brez krtaie Vaše perilo dveh urah sneino belo! 3az Vam prihranim lezo In mukol Kajti laz sem nesebičen in neutrudlliv. 3az prihranim {as in denar, kajti iaz delam sam In ne zahtevam nobenega piaJila! _______ 3az prištedlm milo, ohranjam perilo In se z enim samim pranjem že izplačam, kajii Jaz sem HEtSOKi-FONTAN avtomatični pralni stroj. 'fG Predstavljanje In poskusno pranje, ne da bi trebaio kupiti pri K— NELSON, Wien VI., Chwa3lasasse 2 za hotelom Kurnmer, Mariahllferstrasse, dnevno od 4-6 ure popoldne. Točen lzvo?„ Telefon 909 VIII. s Dr. Louis RSder Wlen VIK, Ziegiergasse 7. Špecijalitete: Galvanski Hydra-elementi nedosegljive kakovosti. Originalni Bergmana (Berlin) inštalaterski materijal, kakor isolirane cevi itd. I& predvojno blago. Veliko skladišče (tudi transit). Točna postrežba. Zastopstvo za SHS še za oddati. 53E V trgovini v rnatovic Mestni trg It. S se dobe še po jako nizki ceni: moške obleke .........................od Din 160'— naprej moške raglane.....................od Din 250'— naprej moške hlače od Din 80'— naprej damske mantle ... , od Din 150'— naprej damske kostume....................od Din 180'— naprej damske modne obleke .... od Din 200'— naprej damska krila..................... . od Din 60'— naprej bluze................................ od Din 30'— naprej "j F" Na prodaj Vino In žganje Pristno, liter od 5 Din. naprej prosto trošarine na Jesenicah. Ivan Polfsak, 3esenice, hotel Pošta. Gradbena podjetje It' 8 tl jana, imm m. 20. se priporoča za vsa v to stroko spada-joča dela. POVECANTE FOTOGRAFSKIH SLIK v vseh velikostih ln barvah izdeluje umetni fotografski zavod ATELIJE „VIKTOR“ LJUBLJANA Beethovnova ulica štev. 6 zraven Kranjske hranilnice. Obenem se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Moderni portreti 1 - Prvovrstna izvršitev zajamčena I L, w W b m isiae kom in lcože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradiške 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah. — Sprejema moderniziranje. Nflkup in prodaja "tovrstnih novih in že rabljenih vreč m plaht ^Prejmemo rnstopnike * dobrimi referencami. Ignac Bernlelil, W3en lil., Rasumofslcyg-asse 27 AlltO | Blago Bencin. — Pneumatika. | Z9 JJrBViBkO dlV^IiOV ID iinilSjjd Olje. — Vsa popravila' Mast. — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid cenah nudi 3uso-Auto d. z o. z. v Ljubljani. v veliki \M, dalje raziiino platno in jate za tapaf-nike, rcdlarjBitipripmMa Ljubljana ZmUEB 3 Mazuraničev trg 3 Brzojavi: TRANS3UGO. 27-60 Telefon 27—60 PODRUZNICe: BEOGRAD, Kosmajska ulica 16. IZPOSTAVE: OSIDEK, Široka ul. 8. SUBOTICA kod Plukovlt I drug Dobavlja': najceneje traverse, železo, žeblje, apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in ves gradbeni materijal. *•©©©•••©©©© premog m cement prodaja najcenejše H. PETRIČ, Ljubljana, ^skladišče Balkan. isosra LES prosto va^on in večje množine v frozdu kupi J.Pogačnik, Ljubljana Dalmatinova ulica štev. I/L Posredovalci se dobro plačajo ” ========= g Razno perilo za dame, sospode In deco priporoča tvrdka 0.S E. SMERNE Ljubljana, Mestni trs it 10. Stroji za izdelavo orodja za železno In kovinsko industrijo. E&sporS, Veletrgovina haloških vin Winko Stoklas Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov. Cene brezkonkurenčne I © © © -» «3» © # & 9 0» ■59 O © M. KUŠTRIN, uuSuahK * " ™ " /f —————————————————— Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470. Maribor, 3urtTCeva ut štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mlhajlova ulica broi 3. •• : s Odpadke is rogovine (iagono) kateri vsebujejo največ dušika kot umetno gnojilo dobavi Cumbarna', Slovenska Bistrica^ 3 6n 2 | TRflN5ITli55iQNEN 1S rslKl assigp^flii phnnH} e; KHEINRICH. j mm/, nnurouiiisimii +wj | Zastopstvo za Jugoslavijo: Strojarsko društvo „SILA“ tehniška poslovalnica in strojarska radionica Bill, Eiit i li Zagreb, Draškovifeva ollca St. 11. Iščem Stružnice z vodilnim in gonilnim vretenom. Vrtalni stroji z enim in več vreteni. „Radlalu vrtalni stroji. Enostavni in univerzalni dolbni stroll (Frflsmaschinen). Brusilni stroji, žage Itd. Melika stanovitnosti Zmerne cenel H. SARTOR6U5 Nachf., Gesellschafl m. b. H. WIEN VIII., Laudongasse 12. m na Štajerskem, le prvovrstno moč. Nastop takoj! Ponudbe pod št. 556 na upravništvo lista. Prometni zavod za prag i d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov Velenjski, šentjanški in trboveljski premog ^eh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi zn industrijsko podjetja in razpečava: (eHosloi. in angleški Us u lin in tim vgorabo, kovaški premoi in imi premog. QYi{ PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. y Liubiiaiu. Nunska »lic« Stev. J9» kraljeva poroda se vrši j. junija 1922. Za to svečanost izdelala je naša tvornica umetniški reljef Kralja in Kraljice, ki je lep okras vsaki hiši. Reljef služi kot spomin na Kraljevo poroko in naj ne manjka v nobeni družini. Cena je primerno nizka. Reljef je imitacija kovine v raznih nijansah ovalnost, Izdelan kot nastavek za na omare; pripraven pa je tudi za obešanje na steno, zakar je napravljena zlato-rumena žnora in sredi (vrha) žnore jugoslovansko-romunska pentlja kot simbol veze (poroke). Ta krasno in umetniško izdelan reljef se dobi od 20. maja dalje v vseh boljših galanterijskih trgovinah Jugoslavije. (Naročili so ga tudi romunski trgovci v velikem številu. J Nabavite si vsi ta redek in lep spomin z željo ŽIVEL NJ. VEL. KRALJ IN NJEGOVA NEVESTA! carus', tvornica igrač, Ljubljana 7 P. n. trgovce opozarjamo na današnli članek pod dnevnimi vestmi Zbirajte za sladujoče v Rusiji! Jadranska banka Beograd. Delniška glavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Naslov za brzojave: JADRANSKA. AFILHRANI ZAVOD: FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTIAND STREET. NEW-YORK CITTY. Združeni stavbeniki. Ljubljana Poitnl predal štev. 70 Telefon štev. 103, 180, 256, 447, 527 Projektiranje in izvrševanje vsakovrstnih zgradb do največjega obsega Na razpolago prvovrstni strokovnjaki in praktiki Bogata oprema z gradbenim inventarjem Speci, za ieiezobetonske konstrukcije. •Msiffltaroliijailisiiitoi i „LucuIius“ ® dlon. društvo za promet I prsradbu mesa ® I ZAGREB. Cifiana 8. * Telefon 101. Brz. naslov: ..UJCULLUS", ZAGREB. PredatR© Motor na sirovo olje 25 konjskih sil PH rabljen, pa v popolnoma dobrem in porabnem stanu. Fabrikat „Marswerke“. -TiTHir, d. d., tani pri Ljubljani. HAESSLER & WOLF H»H»BEiaKEiBSS2!a;2iaia®ati«s!iBai!ffijaEaiC!S[3fflss:'!2saria ■ s I a S Za naša podjetja v Sloveniji iščemo za jjjj takojšnji nastop iOliljg I lin^i katere so že sodelovale v praksi in so zmožne slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, ter strojepisja in stenografije. Ponudbe pod šifro »Takoj 777“ na upravo lista. BaapiraraniBHKaiinnBBaaBiUBUBnaigaiiiesiauiu & I I £ Stroji in orodje za obde-lavo kovin in lesa WIEN 1., Bauernmarkt Nr. 24. Brzojavni naslov: HaeSSlCl WOlf, Wie« Podružnice in lastna zastopstva: Braz, Praga, Eudapest, Ctiemnitz. ^ Mtavalte naše ponudbe in kataloge. ^ mjgm mm TRAKTOR (tovorni avto) s priklopnimi vezmi, z železnimi obroči MT* se cen© proda. §g Vprašanja na poštni predal 74 v Ljubljani pod „T8ARTOfi“. IS! Tekstilna roba vseh vrst najceneje pri Tradles, Wien I, Franz Josefs kal 49. starim P. n. damam vljudno naznanjam, da sem ravnokar dobila veliko novo tovarniško zalogo najnovejših damskih in dekliških ___________________ »Tega!*, „Pikol" in „Lisere“ in vabim cenjene dame na ogled. Oblike vsakovrstna prodajam po najnižjih tovarniških cenah. Sprejemam tudi damske klobuke v popravilo. Ne zamudite ugodne prilike! Plodni salon Alojzija Vivod -Mozetii Ljubljana, Pred Škofijo 2/1L -" - poleg magistrata. S I pJi aiaiit osleni Biserni rs,SKXnmmnM$: ©*®wk«.».W aEoga klavirjev m manlnoj najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl iW* Tudi na obroke. | Jerica HUBAD, roj. Dolcn? Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5. • • * ® a e • o e o o smbmbu Sl Lepi prostori na prometnom kraju, primerni za denarni zavod ali večjo pisarno se dajo v najem v Mariboru Najemnina po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Lepi prostori", Ljubljana, poštno ležeče, do 25. maja. a Največ]! davki, atere plačate Vam nastanejo* «kO JJJ gledate na to. kje nakupujete, zgubit« denar In imate poleg tega večkrat s* sitnosti. Poskusite enkrat z ilustrovanirtj katalogom tvrdke H. Suttner (ImetniK Henri Maire) v Ljubljani, Mestni trg *• Ta Vam svetuje resnično dobre ure, *P cljalne znamke „IKO“ iz lastne kvor”. v Švici, kakor tudi druge dobre žepne • zapestne ure, svetilne in stenske verižice, prstane, zapestnice, uhan , jn mizno orodje, krstna in birmska dar -j vso drugo zlatnino in srebrnino, r porabne predmete, kakor n. pr* *L J g, nože, britve, lasestrižne In brivsket •« jfl steklorezce, doze za tobak, sva,cJ^0|td smodke, nažigače In denarnice kuk -----im—■— dobro In ceno pri tvrdki: H. Suttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani & » =3* Prvovrstni Brez konkurence Tovarna za gumbe, Slov. Bistrica Preselitev! Trgovina s hlobubi FR9HC SH9LE V LJUBLJANI se |e preselila z Mestnega trga v lastno hišo na Marijinem trgu št. 1. Zahvaljujem se p. n. občinstvu za do sedaj izkazano zaupanje in nakloiyjenost tar se priporočam istemu za nadalje z volespoStovanjam FRANC ŠMALC C e Delniška glavnica: K 20,000.000'— Podružnice: SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, LJUBLJANA Selenburgova ulica štev. 1. Izvršuje vse banlne posle naitoineie In naikulantnele. Rezervni zakladi; K 6,500.000*— Telefoni 8t 146, 458 e 0 e : ® Hdm mesto, Rakek, siMjpte : Izvršuje vse bančne posle naitocneje In naikulantneje. —..... Brzojavke: eskomptna J §©®®©®®®®®©®®®®®®®®®®®®®®®®©®®®<*®®®®®®®®®®®«®®©® •©•••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••* 3K JUGOSLOVANSKA UNION-BANKA preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA USTANOVLJENA L1872 Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana. Murska Sobota, Velikovec, Maribor, ekspezituma podružnica Skofjaloka. Akcijski kapitel K 30,000.000 Bezerve k 16,000.000 Izvršuje vse Hanine posle naikulantneje. mm Glavni in odgovorni urednik Zorico Fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, . tta&MT«* V UBbUA£>L