STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA ft, 193 Poštnina poračun jena (C. C. con In posta) V Trstu« v torek. 14. avgusta, 1928. - Lato VI. Posamezna številka 30 cent. Letnife 9.115 Ust khaj* vsaki dan sjrt 3 «mstamom L 22.—, pol L 6l5D — P v Črtikc-ti 1 ■fee, MMbrraic, rj-^ok^dcljka. Naročnina; za I matec L 8»—, lato L 75.—, t iaozemstro amčao «t — Oghtsnina za 1 mm prostora in obrtna oglaaa L t«—, z |o0aae denarnih aavodoa L L 2.— EDINOST Uredni!tro in upra*ništvoi Trst ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te- le! cm 68-04. Dopiei naj ©e pošilfajo izključno uredništvu, oglaei, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nairankirana pisma »e ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne »Edinost*. P od uredništvo v Gorici: ulica Giosue Carducct it 7, L n. — Tele! it 322, davni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Cvetlice na Naša preprosta kmetska hiSa — kdo izmed tistih, ki so jo morali zapustiti že v svojci mladosti, se je z radostjo ne spominja? Kdo je, ki danes živi na drugi strani morja in ki še vedno, v nočnih sanjah m v dnevnem delu, ne splava njen skromni obraz pred njegove oči? Kdo izmed tistih, ki so o-vtali doma in so ji zvesti, je z radostjo ne pozdravlja in ne ljubi? Naša kmetska hiša je kakor mati. Naj je še tako staa-a, zgrbljena iai ubožna, sin jo ima raj-Si kot najlepše mlado dekle. .Mati je pač mati, vedno ljubeča, združena s spomini in s krvjo; taka je tudi hiša. Vsi naši veliki pisatelji so jo z ljubeznijo o-p i sov ali. Spomnimo se samo na Tavčarja. Vsi naši veliki pesniki so jo opevali. Spomnimo se le na Gregorčiča. Pred menoj leži slika kmetske hiše. Če bi imel naslikano najveličastnejšo palačo, bi se je laže nagledal. Palača ti je tuja, ta nizka hiša s slamnato streho ti je domača, kakor da t* je rodna sestra. Okna so., res majhna, toda gledajo tako toplo, zasenčeno, da te obide radost. Nič ne moti, da so zamrežena. Nad okni so venci od kresne noči, en venec je tudi nad vratii, ki so zgoraj zaokrožena, črna od saj, toda te črne saje so kakor gube na človekovem obrazu, ljubezni in spoštovanja vredne: iz njih diha spomin na toplo ognjišče in dišeče jedi«. Pred hišo stoji klop, stene pa so pobeljene, nad okni sta naslikani dve podobi, od dežja nekoliko izprani. Sveti Florjan še vedno drži gol i do nad hišico, ki se zdi, kakor da je iz lepenke narejena in z živimi barvami pre-'barvana. Sveti Jernej drži nož in svojo lastno kožo na rokah, njegov obraz je trpeč in bridek.. To je približna podoba nase kmotake hiiše. Npso vse enake. . 'Nekatere podobe so tudi drugačne. Imajo lesen balkon, iz lesenega paža se temni okence. Pred hišo se razprostira brajda, ali pa pokriva celo steno skladovnica drv. Takih in podobnih slik je še in še- Vojna je sicer naše domove po nekod docela spremenila. Postali so svetle napol gosposke hiše z veli krmi okni, manjka kresnih vencev na njih in poslikanih svetnikov, kriižev v oknih. Tudi ti domovi so lepi, tudi iz njih lahko odseva tista naša pristna domačnost ki tako dobro dene. Le enega našim domovom, naj bodo stari ali modemi, ne sme manjkati, da jih lahko spoznamo, da so res naši, topli in prijavni — cvetja na oknih. Saj se lahko spominjamo, da po nekod, posebno v severnih krajih, razpisujejo v mestih posebne na-gTade za najlepšo, s cveticami okrašeno hišo. Saj so tudi pri nas nagradili tiste železniške postaje, ki so bile z zelenjem in cvetjem najlepše okrašene. Spominjam se, da sem nekoč prišel v neko mestece, ne spomnim se več v katero, in našel vse ulice, vse trge tako ozaljšane s cvetjem, da mi je noga zastala Cvetje naredi večji vtis na človeka kot velike, a gole palače. Nekoč mi je dejal tujec, ki je potoval po naših krajih, o neki vasi: «To vam rečem, kaj takega nisem1 pričakoval. Saj vas kar tone v cvetju!« Ta izobraženi tujec je o tem tudi poročal v nekem tujem časopisu. Slava dotične vasi je na ta način šla po svetu. Med našim ljudstvom nikoli ni bilo treba razpisovati nagrad za najlepše s cvetjem okrašeno hiso. Naše ljudstvo, ki je ustvarilo tako lepa lirično narodno pesem, je imelo zmisla za lepoto in za cvetice dovolj, da jih je vedno in povsod gojilo. Slab glas je Sel o tistem dekletu, ki m imelo polna okna cvetja, nageljnov, fajgeljčkov, rožmarina, noženkravta, ljubezni, bosiljka in kakor se še različno cvetje, ki so ga gojili po naših domo-vSh, imenuje. Cvetje je bil večji u^em pooios kot najlepša svilena ruta na glavi. Če je bilo v hiši več deddest ki so tekmovale med seboj, se je njih (tem kar pogrezal v cvetj u. Ni bilo zadosti, da bo rasti e cvetice v loncih, zlezle 6o tudi na grede pred hišo, v ^rt; v poletju so domovi kar blesteli! v mavričnih barvah. Težko si mislimo našega fanta, ki bi ne ljubiti cvetice v svoji gumbnici aH za klobukom. Šopek rdečih nageljnov je 'bdi že nekdaj fantom največji ponos. Izprosili so jih od deklet, te pa so jih rade volje delile, saj so jih — tiho nove dano — deloma zaradi tega gojile. Res, da je tu pa tam godrnjal kak stari očanee, ki mu je bila cvetka le «nepotrebna trava«, a je posegla mati s svojo besedo vmes. Naše kmetske žene so znale iz dekliških dni o-hraniti ljubezen do cvetic in so jih gojile same, dokler njihove hčere niso zrastle. Poznati smo starke, ki so gojile cvetke do svoje smrti baš s tako veliko ljubeznijo kot mladenke. Zakaj tudi ne? Cvetica jim je posta-ia iz mladih dni neka notranja potreba. Znano pa je tudi, da ta, ki ljubi cvetice, ni slab človek. Zakaj smo to zapisali? Da smo obudili spomin na naše lepe hiše in na njih najlepši znak, na cvetice v oknih. Prepričam s>om, da naše ljudstvo še ni docela opustilo lepe in plemenite navade gojenja cvetic. In Če to navado opušča, naj se zave, da je cvetica najlepši okras preprostega človeka, kmetske hiše in naše vasi. Če poezija beži iz vasi, 6e že naša narodna pesem umira, dasi bi umirati1 ne smela, naj se tega zavedo, in naj preprečijo, da ne ostanejo naše kmetske hiše, naše idilične vasi gole kot mi1!vaški zidovi. Hiša brez cvetja se zdi človeku, kakor da joče nad vsakdanjostjo, hiša ma pismeno so izrazili svoje sožalje tudi portugalski zunanji minister, prvi torti angleškega admiralala* posla-neki Španije, Združenih dritev, Turčije, Francije, ZSSR, Egipta, Perzije, Portugalske, Damska, Kolumbije, odpravniki (poek*v Nemčije, Švice, Norveške, Peruja in Ekvatorja. Nekateri itali- janski tJoslaniki v inozemstvu so sporočili načelniku vlade, da so jim vlade držav, v katerih se nahajajo, izrazile sožalje radi nesreče, ki je zadela kr. mornarico. Jotranfl listi v Četrtek m Izidejo RIM, 12. Tiskovni urad načelnika vlade sporoča: Glasom sporazuma, doseženega med Nacionalnim fašistovskim udruženjem izdajateljev listov, med sindikatom novinarjev in sindikatom tiskarjev, je bilo določeno, da se praznik vnebovzetje Mar. Dev. smatra za delo pri listih kot nedeljo. Zato bodo jutranji listi izšli 15. avgusta in nato šele 17. avgusta zjutraj. V Četrtek torej jutranji listi ne izidejo. _ Cerkvene slevespcstl za tečajno ekspedicijo ^ RIM, 13. V tukajšnji cerkvi, nahajajoči se v ud. Mazzini in posvečeni miru, je pater Gian-framcesehi, ki je bil odpotoval k zrakoplovom «Italia» proti severnim ledenim krajem, da*-roval službo božjo za vse one člane ekspedicije, ki še niso bili rešeni. Zvečer pa se je na svečani način zaključila trodnevnica v zahrvaio za rešitev Nobile-ja in tovariSev. Neitunske konvencije ratificirane oa mm\\ seli m\mm naiolae mm lemljeiaffl opustili oMcifo BEOGRAD, 13. Narodna skupščina je i)mela danes dve seji, dopoldne in popoldne. Na dopoldanski seji so zearnljoradniki nehali s tehnično obstrukcijo, zvečer pa so bile ratificirane nettumske konvencije. Dopoldne je narodna skupščina razpravljala izključno le o nekaterih nujnih predlogih, ki so jih stavili zemljoradnički poslanci kot pogoj, da odnehajo od tehnične obstrukciie. Ministrski svet je imel pred sejo narodne skupščine še kratek sestanek, na katerem, je sklenil, da se ugodi poslednjim zahtevam zemljoradnikova Na podlaga tega sklepa so bili vsi nujni predlogi1 zemljoradnikov še na dopoldanski seji sprejeti z veliko večino. 158 onlancev glasovalo vt ratifilatijo Na popoldanski seji so bidi najprej sprejeti še nekateri zakonski osnutki, ki jih je vlada predložila narodni skupščini. Med temi osnutki so bili načrt zakona o dobro vol j cih, lakonski predlog- o priznanju »afilug in drugi. Pozno zvečer — okrof? 20. ure — se je pričela razprava o vladnem predlog-u za ratifikacijo netUmskih, konvencij. Prvotno je bilo določeno, da pridejo net-tunske konvencije v razpravo v skupščini šele jutri ali v sredo - Ker pa so zemljoradniki o-pustili opstrukcijo in je bilo vladi na tem, da se debata o vprašanju ratifikacije skrajša in čkn prej zaključi, je priSel zadevni predlog že danes na dnevni red. Spočetka je bilo na seji le malo poslancev, komaj kakih 100. Vlada nenaklonjeni krogi so to tolmačili, kot da se nameravajo nekateri radikalski poslanci, posebno oni iz Dalmacije in pTe-časaskih krajev, odtegniti razpravi in glasovanju o ratifikan ciji Prvi je govoril zastopnik zunanjega ministra dr. Marinkovi-ća in minister brez portfelja dr. Šumenkovič. Podal je o netUm-skih konvencijah daljSi ek^o-ze, v katerem je dokazoval, da je odpor proti tem don>o»v<*<>m povsem neupravičeni iSi dla v zunanje- pa tudi notraaijepolir tičnem pogledu celo Skodujje interesom jugoslovanske drto-ve. Za dr. Šuanenkovičem sta po-vzeflia besedo zeml joraidhaičBkei poslanca J oca Jovanović tn dr. Pupaaijanin, ki sta se izrekla proti ratifikaciji nefrtunrtufa konvencij. Izjavila stat. da bosta glasovala proti vladnemu pred-Log-u. Po treh urah zanimive razprave je sledilo glasovanje- V dvorani) narodne skupščine se je btlo že med razpravo naturalo precejšnje število poslancev. Jugoslovanski in demokratski poslanski klub sta bila polno-številno zastopana, pa tudi radikal skih ki muslimanskih poslancev je bilo več, nego šteje normalna večina njihovih poslanskih klubov. Proti pred!-o*ru vlade o ratifikaciji nettunskžh konvencij sta glasovala zeanljo-radff^tški in nemški poslanski klub ter ostali poslanci, ki so v opodiciji, za nje pa vsa vlacbna večina in sicer 158 poslancev. Zasedanje ncr. skopttlne se bo danes za kl j n čilo Ministrski! svet je na »voji današnji seji sklenil, da se bo jutri zaključilo poletno parlamentarno zasedanje in odidejo poslanci do jetseni na počitnice. Profllzrodkom ženske mode Okrožnic« finančnega ministrstva RIM, 13. Upoštevajoč poziv nacionalnega odbora za čuvanje dostojnosti mode in v skla-efeu s smernicami vlade, je finančni minister on. Mosconi dal racposlati vsem ravnateljem tovarn, v katerih se pripravlja tobak, naslednjo okrožnico: «Nj. efcse. minister je bil opozorjen, da prihajajo v nekaterih tvor-nicah delavke na delo v zelo kratkem odelu ali pa v takem, ki kaže, da nimajo delavke one prave zavesti o dostojnosti, kot bi jo morala imeti vsaka mlada ženska ali pa družinska mati. Želim, da bi V. BI. vplivalo s prepričevalno besedo, ki bo gotovo našla odobravanje pri vsem delavstvu.* dvorni minister pri on- Mnssoiinijn RIM, IS. Načelnik vlade in zunanji minister je povabil v viilo «Torl<*iia» na pojedino Nj. ek^c- Tieymourta che-a, dvornega ministra* perzijskega šaha. Pojedine so se udeležili poleg perzijskega poslanika tudi nekateri člani vlade ter funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve*. Za polet iz Neto Torka v Rim RIM1, 13. Današnji «Tevere» je objavil neko pismo itadijainske-ga letalca Tudinija letalcu Sa-belliju, ki se, kakor znamov še več časta pripravlja na polet iz N ew Yorka v Rim- Tud kri prar-vi, (Sa je pripravljen izvršiti polet preko oceana (iz New Yorka naravnost v Rim) sam v letalu tipa «BeHanca», Sabelli pa naj se odprarvi na pot v večjem letalu, s spremljevalci, z radiopostajo itd. Poleg tega naj izvrši polet v dveh etapah s postajališčem pri Aaorskih otokih ali pa v Halrfajcu. Kov podmornik SSPEZJA^ V ladjedelnici Odeso Terni pri Muggianu je bil srečno splovljen novi podmornik «Antonio Sciesa». Nova predsednika Italijanskega Rdečega križa in zavoda «Lnce» RIM, 13- S kr. ukaaom, ki bo v kratkem objavljen, je bil imenovan za novega glavnega predsednika udruežnja Italijanskega Rdečega križa senator on. Filip Cremoffiesi, dosedanji predsednika udruženja Itali-janske-«Luce». Z drugim kr. ukazom pa je bil imenovan za predsednika tega zavoda poslanec on. Aleksander Sardi. Preko 40 Človeških žrtev na Floridi NEW YORK, 13. Tropično deževje in viharji, ki so opustošili te dni zapadno obal Floride in tudi druge ameriške države, so zahtevali preko 40 človeških žrtev. Gmotna škoda se ceni na tri milijone dolarjev m več. P0TRE_ kovače, lelsonlHe In mizarje samo ps-i PELLEEš, KIŠH AN & C. Trs«, Via š/lSicoBd št. 12 Lastna skladišča v prosti Itaki TOVARNA RfiMSCKElD - MEMČUfl Veličasten pogreb Stjepana Radića 400.000 kmetov iz vse Jugoslavije spremljalo svojega voditelja na njegovi poshdnji poti ZAGREB, 12. Tekom včerajšnjega dne in poslednje noči so se zbirali v Zagrebu stotisoči kmetov in pristašev pokojnega Stjepana Radića. Poleg- mnogih rednih vlakov, ki se stekajo v Zagrebu, je prispelo tekom poslednjih ur tudi 13 izrednih vlakov in vsi so bili prenapolnjeni ljudstva. Iz vseh krajev države so prihajali zastopniki kulturnih, političnih, zadružnih in telovadl-nih organizacij in poedinih ob-čiauskih svetov in oblastnih skupščin. Ljudje so prenočevali po vseh razpoložljivih prenočiščih, po šolah in celo po parkih. in ulicah pod milim nefoom. Proti jutru je bilo zbranih v Zagrebu 400.000 kmetov in njihovih predstavnikov iz vse države. Medtem ae je. bila nahrala pred Seljaškim domom in v vseh bližnjih ulicah že tako o-grcimna množica ljudi, da ni bitto videti, kje je konec te ne-prag-ledoe mase. Točno ob 9,- u-ri dopoldne je dvanajst kmetov v narodnih nošah prineslo Ka^ dićevo krsto na- sredo trga iz vedike dvorane Sedjaškega doma, na katerega balkonu so se bili zbrail i! voditelji kmetsko-demokrsLtske koalicije. Na balkonu je bilo postavljenih tudi šest zvočnikov, da bi tudi naj-oddaijeniejši pogrebci čuli poslednje besede svojih političnih in kulturnih voditeljev ob krsti Stjepana Radića. Ob 9.50 je prišed zastopnik kralja general Matič v spremstvu enega častnika. Izrazil je rodbini pokojnika sožalje, nato pa se je postavil v vrsto inozemskih zastopnikov. Med 2500 venci je bilo opaziti tudi kraljevi lovor je vi venec iz srebra z zlatimi sadovi in trakom, na katerem je bilo zapisano: «Stje-pamu Radiću — Aleksander.« Ko je bila krsta položena na mrtvaški voz, je nadškof Bauer, ki so ga obdajali celokupni ka-pitelj in še mnogo drugih duhovnikov, blagoslovil truplo. Sledili so govori. Kot prvi je govoril podpredsednik hrvatske selja&ke stranke dr. Vladko Ma-ček. V svojem govoru, v katerem je poveličeval vodjo Hrvatske, ki je padel za svobodo svojega ljudstva, ja na^lašal, da Radić sicer ni1 bil kralj svojega naroda, da pa je nosil celih 40 let femjevo krono za svoj narod. Drugi govornik je bil predsednik kmetako-demokratske koalicije Pribićević. Tudi on je govoril o Radiću-mučeniku, ki je dad svoje življenje za hrvatski in slovanski ideal, o veliki slo-vansiki državi od Jadrana do Črnega morja. «Cesar pa Radić m izvršil, ko je bil še živ, bo u-resničiil po svoji smrti.» Nato je nastopil dr. Trumbić, ki je med drugim dejal: «Umrl si za svobodo hrvatskoga ljudstva in rar-ri tega, si nesmrten za nas. lir-vaftska, katere svoboda je ogrožena z vseh strani, bo znala iz-vojeva±i svojo zmago. Toda med Srbi m Hrvati ne sme biti borbe, ker so čl ani enega samega naroda.» Sledilo je Se več drugih govorov. Bilo je skoro že poldne, ko se je pričel veH častni sprevod pomikati proti Mirogoju, in uro kasneje bo prispeli prvi že na pokopališče, ko se mrtvnAkl vos s krsto m truplom pokojnega Radića še ni premaknil z mesta pfred Sel jaški m domom. V samem sprevodu je bilo proko 100.000 ljudi Na čelu sprevoda je bifla četa. Sokolov na konjih, takoj za njimi so korakali kmetski odposlanci iz vseh krajev drŽave v narodnih no šali z zastavami, nato mladinske, vse-učilliiščne, srednješolske in ljud-skošolske organizacije. Za temi so sledili! zastopniki kulturnih in gospodarskih društev, predstavniki) Zagreba in inozemstva, odposlanci delavstva in uradni-štva, pevci in duhovščina. Za duhovščino so se vrstile predstavnice ženskih organteacij. Tem so sledili nositelji vencev. Vencev je bilo, kot že rečemo, okrog 2500. Kmetje iz Vojvodine so prinesli venec iz klasja in grozdja- Kraljevi srebrni in zlati venec so nosili štirje gardisti na atlasni blazini. To je bil predzadnji; venec, poslednjega pa, ki je bil napravljen iz trnja, je nosil kmet v narodni noši na črni blazini. Neposredno; za mrtvaškim vozom so stopali Člani Radič eve rodbine. Soproge pokojnega državnika pa ni bilo med njimi. Nato so prišli na vrsto poslanci kmetsko-demokratske koalicije s Pribićević em in Trumbićem na čelu in za temi nepregledna množica ljudstva*. Pred Mirogojem se je mrtvac ški voz ustavil, Radićevo truplo pa je bilo poneseno na začasni grob pod stebriščem, kjer počivajo tudi zemeljski1 ostanki Pavla Radića in dr. -Basarička* Ko je sprevod defiliral mimo ob3h grobov, so zastavonoše povesili zastave. Med zastavami so tudi za'stava zagrebškega vseučilišča iz leta 1848 in druge iz predvojne dohe. Pevci, Sokoli in kmetje so zapeli žalne pesmi. Ob odprtem grobu so govorili starostni poslanec Valčić, ki je skupno 3 pokojnikom osnoval seljaško stranko, zastopnik hrvatskega Sokola, ki je zlil na Radićevo krsto kupo vode iz Jadrana, predstavnica hrvatskih kmetic in šestletna deklica. Ob hrvatski himni jo bilo Radićevo truplo položeno k večnemu počitku v začasni) grrob, kjer bo ostalo, dokler ne bo zgrajen mavzolej zanj in za oba poslanca, ki sta padla v narodni skupščini. Za časa pogreba so bili v Za> grehu zaprti vsi javni lokali^ vsa zabavišča in vse kavarne. Dr. VladlrnlT NačeK izvoljetn za predsednika HSS ZAGREB, 13. Poslanski klub hrvatske seljaške stranke se j-e danes dopoldne sestal v prostorih hrvatskega sabora k seji, na kateri) je bil izvoljen novi predsednik stranke. Pred. sej-jev. Tekom stoletij, ko je bil«, slovaška dežela ločena od čeških dežel, je prišlo med njimi do znatnih razlik: v politični, ekonomski in kulturna- strukturi. Zaradi tega ni baš lahko izgladiti omenjene razlike, posebno s slovaško ljudsko stranko, katere vodja Andref Hlinkai, čig^ar popularnost iln temperament sta že dobro znana, je v preteklosti proti Pragi že večkrat ostro nastopil. Svoj čas so Madžari od slovaške ljudske stranke veliko upali. No, danes stopajo poslanci omenjene stranke v vlado in tega jim nikakor ni žal. Po nastopu lorda Rothermere-a je znal Andrej Hlinka energično nastopiti' proti Madžarom, ki so pričakovali revizijo mej. Hlinka je rekel, da so Slovaki strogo za državno enotnost Čehoslovaške. Ko se je na Slovaškem pričela izvajati upravna reforma, je slovaška narodna stranka uvidela, da doseže svoje namene le, če sodeluje v vladi. Hlinka, ki je v preteklosti ostro napadal predsednika republika T. G. Masarvka, ga je ravnokar posetil in v rajnih svojih poslednjih izjavah se je odločno izrekel za čehoslo-vaško republiko. Polepr tega se je Hlinka izrazil za uteđinierije vseh katoličanov na Slovaškem, kar pa ne bo še tako hitro re*-šeno. Hlinkina stranka namerava v jeseni v slučaju rekonstrukcije vlade zahtevati razna važna politična mesta,, kar pomeni, da se želi v vladni politiki udejstvovati in da želi tudi deliti z njo odgovornost. Končno je treba omeniti važen preokret, ki se pričenja, pojavljati v nemški manjšini na Čehoslovaškem. Meščanske sku pine in sicer: grupa RoŠeja, ki je izstopila iz nemške nacionalistične stranke, stranka nemških obrtnikov in malih trgovcev in nemški demokrati e bodo stvorili enoten delovni blok, ki namerava nastopiti samostojno na predstoječih volitvah. Ta blok namerava ujediniti vse nemške stranke, ki se nahajajo -med aktivističnimi poljedelskimi strankami1, poljedelci m krščanskimi socialci na eni strani in negativnimi strankami na drugi strani. Novi delovni blok je za vsestransko podpiranja Čehoslovaške države ifn njegov glavni namen je zaščita meščanstva, v nacionalnem pogledu pa narodna avtonomija, katero so vladne stranke, po njegovem mišljenju, zapostavile. Kakor se vidi, je novi delovni blok doumel, da je nezadovoljstvu med nemškim ljudstvom kriva neplodna negativna politika, zato si namerava dobiti podlage v opustitvi negativnih metod in to predvsem zaradi tega, ker je ljudstvo prepričano, da bi! z aktivno politiko doseglo popolno politično in kulturno ravnopravnost. Vreden omembe je tudi politični neuspeh, ki ga je zadnje čase pretrpel komunistični pokret na Čehoslovaškem- Poleg neuspeha «rdečega dneva». o katerem so razpravljali nedavno na kongresu komunistične intemacionale, so komunisti izgubili 10% glasov pri volitvah v železničarske odbore. PrtJd preokretom v zunanji politiki Litve Zadnje čase je zaznamovati v odločilnih litvanskih političnih krogih zanimiv preokret v pogledu poljskofr-litvanskih odnef^ šajev. Za sedaj ni Še mogoče z gotovostjo trditi, ali je to res pravi preokret ali pa mogoče samo spreten manever. V. svojih zahtevah napram poljski vladi je Latva vedno bila gotova, da računa lehko na pomoč Nemčije in Sovjetske Unije. Pretekle dni pa je nemški posđanik v K ovnu Morath o-pozoril litvansko vlado, da zavisi mir v vzhodna' Evropi od pozitivnih rezultatov resolucije Družbe narodov dne 10. decembra t- 1. To je le opozorilo na nesmotreno politiko, katero vodijo Iitvanski politični krogi napram Poljski, in časopisje, posebno uradni «Lietuvis Aidas», ne skriva svojega iznenađenja spričo tega nasveta Nemčije. V zveni s tem se je izpremenil tudi ton pisanja litvanstkih listov napram Poljski, Poljska se no napasda več, da namerava naipasti Litvo z ozirom na dejstvo, da se vrši 12. avgusta v Vitini kongres poljskih legionar j ev, na katerem bo govoril poleg drugih ministrov sam maršal Pilsudiski. Službeni list «Liietuvis Aidas» pa gre še dalje, trdeč, da bi bilo, spričo obstoječih okoliščin, neobhodno potrebno sodelovanje med Poljsko in Litvo, medtem ko je baš pred par dnevi strašil čitatelje, kako namerava Poljska napasti Litvo. Izgleda, da je treba spraviti v stike s tem tudi na nedogled en čas odloženi podpis nemško - litvianske trgovilosske pogodbe, ki bi bMa morala biti podpisana ravno v teh dneh- Listi pričenjajo pisariti o nemški nevarnosti, ki jo je treba odstraniti s pomočjo Poljske. 30. avgusta se ima sestati v Ženevi litavsko-poljska konferenca, ki jo je predlagala Poljska. Poljska je stavila ta predlog zato, ker se poljski minister dr. Zaleskii ne more udeležiti konference, ki se je imela nadaljevati v Konigsbergu 15. avgusta. Litvanski ministrski predsednik Voldemaras bo šel v Ženevo, kjer se bo sestal s poljskim ministrom Zatleekim. Ta sestanek bo precej- važen, ker se bo vršil ravno onega dne, ko se bo v Parizu podpisala Keiloggova proti vojna pogodba. Obnovitev dunajske Jnstidnc palače — Koliko bodo znašali stroški? V najkrajšem Času se bo pričela gradba dunajske justične palače, ki je, kakor znano, zgorela ob priliki lanskih julijskih demonstracij. Gradba sama bo staji a kakih 10 milijonov šilingov, medtem ko bo notranja u-reditev zahtevala en milijon šilingov. Ureditev začasnih prostorov je do danes stala že 450 tisoč šilingov. Nedavno je bilo potom časopisja javljeno, da bodo v kratkem dovršene nove zemljiške knjige. To delo je zahtevalo 300 ti-soč šilingov, od katerih je bilo 100.000 šilingov ilzplačanih za plačo pomožnega uradništva, 50 po številu, in 24-000 šilingov za nakup železnih blagajn, v katerih bodo odslej hranili zemljiške knjige. - _ Obnovitev knjižnice bo, kljub raznim darovom, stala 100.000 šilingov. . Spričo tega bodo znašali celokupni stroški za obnovitev avstrijske justične palače 12 milijonov šilingov, brez ozira na to, da so bile pri požaru u-ničene razne dragocene arhivj-ne listine, ki si jih ni mogoče več nabaviti. ___ Drobne vesti Nova slovenska opora. Kakor poročajo, je skladatelj Slavko Os ter c dovršil enodejansko komično opero z naslovom «Iz komično afere». V tej enodajanki sodelujejo le štiri osebe. Delo je pisano" v disonantnem a tonalnem slogu, ima uverturo, ki poslušalca energično uvede v posebno sfero disonantne, rafinirane zvočnosti. V ostalem je opera pisana deloma v akordi črnem, deloma v polifoini-ra jočem načinu, par krat operira z ritmičnimi formami marša, v ostalem so ji na nekaterih mestih pozna, da se je skladatelj šolal ob delih Stravmskega. Nova slovenska opera je vselej redkost in nenavaden dogodek. Operni orkester jo je bil že preizkusil, bržkone jo bodo igrali v prihodnji sezoni ▼ Ljubljani- DNEVNE VESTI Plemenit dar načelniku vlade Nj. eks. načelnik vlade je poslal Nj. eks. tržaškemu prefektu znesek 3000 lir za družino občinskega stražnika Josipa Cer-kvenika od pok. Antona, kateri je bil umorjen v Š kočijami pri Difvačž ob znanih okoliščinah. Nov val vroilne Nov val vročine je začel pritiskati zadnje dni na vso deželo. Dež, ki j-e padel pred: osmimi dnevi, je ostal popolnoma o-samljen. Ni so*izkazal to pot o-ni znani tržaški rek, ki pravi, da prvi avgustov dež ohladi log in breg", da torej napravi konec veliki poletni vročiti. Solnce pripeka marveč dalje kot v juniju in juliju in če ne bo kmalu izdatnega dežja, bo avgustova suša uničila po nekaterih. kraijih tudi vsak up v jesenske pridelke. Množijo se tudi glasovi iz več krajev na Krasu o resnem pomanjkanju vode, medtem ko moramo z zadovoljstvom zabeležiti, da ni k sreči nikakib dopisov, ki bi govorili o boleznih, katere tako rade spremljajo slične vremenske nezgode in izjeme, kot jih doživljamo v letošnjem poletju. Hemšhe šole m P§fj*Rera V zadnjem -času se opaža v nemških listih živa gonja proti Poljski, kateri očitajo, da nemške šole nasilno spreminja v poljske. Ako se z objektivnim očesom prem o tri položaj nemžkih manjšinskih šol na Poljskem, in sicer v poznanjske-m, šlezijskem. pomo-rjanskam in gornješlezijskem vojvodstvu, se dobi naslednja slika: Na Poznanjskem je 229 državnih in 100 zasebnih nemških šol s 16.846 učenci in 74 poljsko-nem-ških državnih šol, t. j. šol, kjer so poljski in nemški paralelni razredi, z 9.652 učenci. Na Pomorjan-skein je 37 državnih in 13 zasebnih nemških Šol, ki imajo 2893 učencev. Poleg teh je v tej pokrajini, ki je bila pred vojno najbolj izložena ponemčevanju. 97 državnih poljsko-nemških šol s 13.240 učenci. V poljski Gornji Šleziji je 97 državnih in 18 zasebnih šol s 26.328 učenci in ena mešana šola. ki jo obiskuje 132 učencev. V celoti je torej na Poljskem 544 državnih in 209 zasebnih nemških šol, torej vkup 753 z 68.249 učenci. Poljsko-nemških šol, ki jih vzdržuje država, pa je 177 s 23.311 učenci. Kae se tiče srednjih šol, kot znano, dogovor o manjšinah ne obvezuje k njih vzdrževanju s strani države. V tem pogledu tvori izjemo samo Gornja Šlezija, in tam imamo 15 nemških in dve mešani srednji šoli s 173 razredi in 5.170 učenci. Toda Poljska je poleg tega pustila Nemcem srednje šole na Poznanjskem in Pomorjanskem. V prvi pokrajini je 9 srednjih šol z 2.357 učenci, a v drugi 7 srednjih šol s 1.322 učenci. V celoti je na Poljskem 38 čisto nemških srednjih šol in 3 poljsko-nemške. Iz teh podatkov izhaja, da se v 754 narodnih šolah vzgaja 68.249 otrok in poleg tega v 177 poljsko-nemških šolah 23.311 otrok. Ce vzamemo, da je v mešanih šolah polovica otrok nemške in druga poljske narodnosti, tedaj vidimo, da se 79.905 nemških otrok vzgaja na Poljskem v narodnem jeziku. Ce» primerjamo to število s številom vseh Nemcev .na Poljskem, dobimo razmerje Vioo. To razmerje se torej le malo razlikuje od razmerja s katerim je izražen odstotek šoloobveznih otrok v celokupnem prebivalstvu. Razlika se da razločiti z znano okoliščino, da imajo poljske družine na splošno po več otrok nego nemške. Vtis z IzItU Pišejo nam: Pred nekaj dnevi, ko sem imel na razpolago prav lep prost dan, sem se napotil, da si še enkrat o-gledam bližnjo tržaško okolico. Premišljujem, kam naj jo mahnem, in sem sklenil, da poj dem v Dolino. Ko sem prišel v Dolino, sem si najprej ogledal vas in končno sem se podal na pokopališče. Na pokopališču sem itakoj zapazil, da se je tamkaj v zadnjem č&su nekaj spremenilo. Bil je postavljen spomenik. In komu? Pokojnemu velezaelužnemu g. Josipu Pangercu. Res lep spomenik! Ker sem pa hotel tudi vedeti, kdo in zakaj ga je postavil, sem šel zopet v vas In tam dognal, da je -bil spomenik postavljen na splošno željo domačinov, kateri so hoteli tako izkazati poslednjo čast in zahvalo pok. velezaslužnemu možu. Da je to krasno de-Io, ki je staio 1900 lir. postalo okras pokopališča, se je treba zahvaliti občanom, kateri so prostovoljno prispevali s zneskom 1039 80 L, dočim je ostanek plačala pokojnikova družina. Spomenik je izdelal dobro znani klesarski mojster g. Ant. Cufar iz Bazovice. Izletnik. KOlfSTTLSKI EK S UK VATU R Z dnem 27. julija t. 1. je bil po>-deljen g. Momčilu Jurišiću kr. cfcsekT&tur, ki ga pooblašča za vršitev poslov generalnega konsu-la Jugoslavije s sedežem z Trstu. Gibanje prebivalstva v poglavitnih zapadnih državah. Osrednji statistični urad jo objavil zanimivo primerjevatoo statistiko o gibanju prebivalstva v štirih poglavitnih državah zapadno Evrope v Italiji, Franciji, Angliji in Nemčiji. Najranimivejši so podatki, ki se nanašajo na prebitek rojstev nad številom smrti. V vsej Evropi — razen Rusije — jo Italija ona država ki kaže največji prebitek rojstev. Ta prebitek jo znašal v Italiji v 1927. letu 457.000 oseb, medtem ko je znašal v Nemčiji -403.000 in v Angliji 170.000. dasi je prebivalstvo teh dveh držav znatno večje nego Italije. Francija, katere prebivalstvo je skoro enako veliko kot prebivalstvo Italije, je imela v preteklem letu le 65.000 oseb prebitka nad številom oseb, ki so v isti dobi umrle. Ako se podatki za lan. leto primer jajo s podatki, ki so veljali za 1. 1913, vidimo da je padel prebitek rojstev nad smrtmi v Nemčiji za več nego polovico, kar pa je deloma posledica tudi zgubo ozemija radi vojne. V Angliji je ta prebitek padel v še mnogo večji meri medtem ko se je v Franciji prebitek rojstev v primeri s stanjem v 1. 1913. neznatno dvignil. Ta porast pa zgine, če se vzame v poštov dejstvo, da je Francija pridobila z vojno nova ozemlja. V Italiji je prebitek rojstev v letu 1927. približno enak onemu iz 1. 1913. Število porok je v teku lanskega leta v Franciji znatno padlo, vendar je nekoliko večje nego v letu 1913. V Italiji, Angliji in Nemčiji pa je zabeležiti za 1. 1927. znatno zvišanje števila porok, in sicer je njih število v teh treh deželah približno enako kot v 1. 1913. Število rojstev pa jo v vseh štirih omenjenih deželah v letu 1927. zopet znatno nazadovalo v primeri s prejšnjimi leti. ŽREBANJE OB*™tskih ZADOLŽ-NIC V soboto, 1. septembra, se bo vršilo v mali občinski dvorani tržaške mestne hiše XIV. žrebanje obligacij občinskega posojila iz leta 1914. v obsegu, ki ga določa amortizacijski načrt. Izžrebane obligacije se izplačajo šest mesecev po izžrebanju pri občinski zakladnici (ul. Gelsi št. 11), in sicer po 112 lir za vsakih 100 nominalnih lir pri konvertiranih in po 60 lir za vsakih 100 nominalnih kron pri nekonvertiranih obligacijah. ROMANJE V BARBANO Dne 2. septembra t. 1. se bo vršilo romanje na Barbano pri Gra-dežu in ne 24. avgusta kakor je bilo po pomoti naznanjeno. Do 24. avgusta naj vsak pošlje 20 lir za vožnjo. Romanje organizira vodstvo Apostolstva molitve v Gorici, ul. Molino 9. Spored romanja je sledeči: Iz Gorice se bo odšlo 2. septembra, t- j. v nedeljo ob pol šestih zjutraj. ZbiriKščo na Travniku pri cerkvi sv. Ignacija. Romarji odideio v Barbano. Takoj popoldne odhod iz Barbane v Gra-dež, od tam v Oglej. Zvečer okrog 8. ure se romarji že povrnejo v Gorico. Vsakoletno pregledovanje patentov za vozenie avtomobilov Po najnovejših določbah se vrr>i vsakoletno pregledovanje patentov za voženje avtomobilov od strani prefekture, v katere območju avto-mobilist prebiva, ne pa, kjer je bil patent izdan v slučajih namreč, Če je avtomobilist prenesel svoje bivanje iz ene pokrajino v drugo. Nalezljive bolezni v našem mestu. Tekom tedna od 4. do 11. avgusta se je pojavilo v Trstu 19 slučajev nalezljivih bolezni, in sicer pet slučajev davice, dva škrlatice, devet legarjeve mrzlice in trije pa-ratifusa. Tri osebe so radi nalezljivih bolezni umrle. En bolnik je podlegel davici, dva pa legarjevi mrzlici. Rojstva, smrti ln poroke v Trsta 11. avgusta 1928. Rojeni: 4; umrli: 5; poroke: 11. KRON __ Iz tržaškega življenja Prste si je ožagal Sinoči je bil zaposlen v Škedenj-skih plavžih 26-1 etni Kamilo Re-besco, stanujoč v Skednju Št. 170. Po naročilu podjetja Drsti & Koch je imel izvršiti neka mizarska dela. Pri tem se je moral posluževali neke mehanično žage, a ko je bila ta ravno v delu, se mu je roka zapletla v stroj, da mu je zmečkalo dva prsta >vt roki. Tovariši, ki so zapa-zili nezgodo, so koj ustavili iago in so z avtomobilom prepeljali nesrečneža v mestno bolnišnico. Tukaj ga jo zdravnik pregledal rn ugotovil, da bo ozdravil v treh ali štirih tednih. Pridržan je bil v IV. oddelku. Avto ga j« opUziL 22-1 etni mornar Franc Herva-tich, bivajoč v Strunjanu št. 242, je sinoči stopal po ulici Madocni- na nizdol. Ko jo dospel na korzo Garibaldi, pa je privozil mimo avto 312 FU, ki je vozil tik ob pločniku. Ker je avto vozil s precejšnjo brzino, ga Hervatich ni mogel pravočasno zapaziti, tem manj, ker jo ob takih večernih urah korzo Garibaldi sila obljuden. K sreči pa ni bil Hervatich stopil še s pločnika, tako da ga je avto le močno oplazil po kolenih. V bolnišnico, kamor je bil šel iskat pomoči, so mu rano obvezali. Ker pa ni bilo njegovo stanje nevarno, so ga še isti večer pustili domov. Z lestve je padel. Pri Orehku že del j časa gradijo vojaško letališče. Tako so že dogradili razna poslopja, ki jih tako letališče zahteva, nekaj pa jih je še v gradnji. Tako je bil tudi včeraj zaposlen pri gradbi neke lope za letala osemnajstletni Maksimilijan Galiussi, stanujoč v Domiju št. 213. S težkim kladivom je zabijal v zid debel železen drog. Ko pa je enkrat preveč mogočno zamahnil s kladivom, je izgubil ravnotežje in padel na tla s pet metrov visoko lestve, na kateri je delal. Njegov brat, ki je bil tudi tam zaposlen, mu je priskočil na pomoff m ga z avtom TS 2674 prepeljal v tržaško bolnišnico. Tukaj mu jo zdravnik ugotovil številne poškodbe ra levi nogi, ozdravljive v 4 do 6 tednih. Pridržan je bil v IV. oddelku. Pada in si zlomi nogo 49-letna Antonija Flego, stanujoča v ulici Giulia št. 29, se je včeraj zjutraj namenila, da obišče svojo prijateljico Candotti. Ni pa še napravila v hiši prijateljice niti prvega koraka, ko je že pri prvi stopnici padla nerodno na tla in si zlomila levo nogo. Le s težavo se je privlekla do stanovanja prijateljice, ki jo je nato spremila v mestno bolnišnico. Pridržana jo bila v IV. oddelku. Slabo poplačana usluga Desetletni Virgilij Dante ni vedel, kako bi najbolje zapravil nedeljo. Pa se je spravil v bližnjo gostilno v ulici Galleria, kjer je vedel, da možakarji radi «balincajo». Fantičku pa sila ugaja gledati kako se krogle druga za drugo lovijo in kako se stari možakarji kregajo za «punt». Ko pa je tako nedolžno opazoval igro, je videl, kako je e-den izmed igralcev odložil suknjo na stolico, ki ga je pričela spričo vročine že nadlegovati, a to tako nerodno, da mu je z žepa zlezla listnica in padla na tla. Dečko, ki je hotel biti možakarju uslužen, je listnico pobral in jo hotel vrniti lastniku. Ta pa je mislil, da ga dečko misli okrasti. Iztrgal mu jo listnico iz roke in ga pričel pošteno pestiti. Pa mu to ni bilo še dovolj, marveč ga je s silo brcnil V trebuh. Mestni stražnik Fornarel-li, h kateremu se je šel mali Virgilij pritožiti, je nehvaležnega možakarja odvedel na bližnji komisa-rijat, dečka pa v bolnišnico. Zdravnik, ki ga je pregledal, mu pa ni mogel ugotoviti nikake poškodbe-, četudi so jo deček pritoževal, da čuti bolečine. Spričo tega je bil iz bolnišnice poslan domov. Voz povozil otroka Petletni Januarij Kalister, s KneŽaka doma je šel v nedeljo z očetom na polje. Oba sta stopala ob vozu, v katerega je bil vprežen konj. Cesta pa je bila precej slaba in voz je od časa do Časa poskakoval. In ob neki taki priliki, ko je voz močneje poskočil, je prišel mladi Kalister z nogo pod kolo > vr>z tnkoj ustavil vzel ^otroka izpod voza in ga popeljal k uju: zdravniku, ki ga je za silo obvezal. Včeraj zjutraj pa je bil prepeljan v tržaško bolnišnico, kjer je bil pridržan v X. oddelku, ker si je bil zlomil nogo. Trčenje dveh avtomobilov Včeraj zjutraj ob 5.30 je vozil po nabrežju Grumula v smeri proti mestu avto TS 2645, ki ga je vodil Marcel Finzi, stanujoč v ulici Vit-torio Alfieri št. 12. Ko je dospel v bližino trga Venezia, mu je privozil nasproti avto hotela «DelIc Ville», katerega jo vodil šofer Mihael Declich. Iz neznanega vzroka se slednji ni umaknil pravočasno in sta avtomobila zavozila drug v drugega. Pri trčenju sta se oba Šoferja znatno poškodovala. Z drugim avtomobilom sta bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so bosta zdravila v X. oddelku. Znanost foumetnost Slovarček zemljepisnih imen. V Celju jo izšel Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen ki ga jo spisal Josip Brinar. Ta slovarček jo med Slovenci prva publikacija te vrste. Prvi del slovarčka prinaša vsa zanimivejša imena z ozemlja Srbov, Hrvatov i u Slovencev. V drugem delu pa -o zbrana zemljepisna imeno v.-,oh delov sveta. Brinarjev slovarček t o učiteljstvu pri pouku omogo. * 'i »o-življanje suhoparnih geografskih imen; dijane 5. septembra t. 1. se prične jesensko zasedanje goriške porote, ki bo trajalo 15 dni. Predsedoval bo tudi letos cav. uff. Giamabttista Ferri. Na vrsti bo več krvavih zločinov z Goriškega, med temi tudi zločin Skvarče iz Planine pri Cerknem, ki je ubil očeta in ga nato, da bi' zakril svoj zločin, mrtvega obesil. Poizkus umetnega dežja — kot sredstvo za namakanje polja. Danes od pete do sedme ure pod noč se bo na posestvu grofa Frorra v bližini Farre (Mainiziza) vršilo po izkusno namakanje umetnega dežja. Ta sistem namakanja je predvsem priporočljiv v krajih, kjer se goje vrtni sadeži. Kogar zanima, si to stvar lahko ogleda. Discipilnacija tramvajskega in javnega avtomobilskega premeta Goriški prefekt je naslovil na vse poteptate goriško pokrajine in na pokrajinsko upravo okrožinco, v kateri poudarja radi velikega razmaha v mestni tramvajski in javni avtomobilski službi potrebo po posebnih ukrepih za njih večjo disciplinacijo. To naj bi se zgodilo potom večje individuacije javnih vozil. V ta namen navaja ukrepe, ki jih je izdalo prometno ministrstvo sporazumno z notranjim ministrstvom. In sicer: Vsi vozovi električnih železnic kot tudi avtomobili, določeni za javni promet, se morajo pri bodočem lakiranju, in sicer najkasneje do 31. decembra 1929., pobarvati z eno in isto barvo, ki je predpisana za enaka vozila v Rimu. Vrh tega morajo imeti ta vozila še poseben znak, ki označuje njih javno službo. Vse to po vzorcu, ki je na razpolago na prefekturi. Osobje na tramvaju (vodniki, sprevodniki in kontrolorji) kot tudi šoferji javnih avtomobilov morajo nositi posebno uniformo, katere natančen vzorec se tudi nahaja na prefekturi. Te uniforme so narejene po tipu žele-zničarskih Uniform in so iste barve. Čepice z naličnlkom morajo nositi občinski grb pri onem osobju, ki je usluž-beno pri občini, drugač-e pa znak one družbe ali podjetja, pri katerem je oseba, ki čepico nosi, v službi. Šoferji avtomobilov za javno službo bodo nosili kratke hlače z golenicami. Prefekt opozarja, naj se družbe teh predpisov strogo drže, ker drugače se jim na podlagi zakonov lahko odvzamejo dovoljenja za njih poslovanje. Šo enkrat pritožba Ž o zadnjič smo na prošnjo nekega našega čitatelja opozorili tukajšnje županstvo na nered pri prevažanju mesarskih odpadkov iz mestne klavnice proti Vr-tojbenskem polju po ulici Macello. Iz higijeničhih ozirov in v času, ko je goriški poteštat izdal obširen proglas za pobijanje mušje zalege, bi bik) pač potrebno, da se prevažanje krvi vrši v popolnoma zaprtih posodah, česar pa do sedaj še nismo učakali. Po ulici Macello se ob dopoldanskih in popoldanskih urah, ko je vročina najhujša, razširja tak smrad, da je resnično nevarno radi kake kužne bolezni. Jasno je, da se na taki nesnagi po cesti pasejo muhe in prenašajo bakcile in drugo nesnago. Nič kaj prijetno ni to tudi radi tega, ker se nahaja v ulici Macello tudi več gostilen in prodajale^, kjer je smrad s ceste prav nekaj neznosnega. Zato — nam piSe naš čitatelj — vnovič naproSamo gbriško občino, da tudi v tem pogledu kaj koristnega ukrene. Od včeraj dalje so pričeli izvažati mesarji iz klavnice meso v zaprtih posodah, ki imajo le na nekaterih krajih majhne luknjice za propiLŠčanje zraka. Zato bo v tem oziru že boljše. Padel je. 58-letni Andrej Rijavec izKrom-berga je v nedeljo tako nesrečno padel v neki jarek, da se je močno pobil po čelu in zadobil več drugih poškodb. Zelecii križ ga je moral z rešilnim vozom prepeljati v goriško mestno bolnišnico. Zaprli so jih. Organi javne varnosti so zaprli včeraj 26-letnega Stankota Uršiča, ki je doma iz kobariške okolice. Aretacija se je izvršila radi prestopka javne varnosti. Uršič namreč ni imel istovetnice in tudi denarja ne. — Ker je beračil, so orožniki zaprli Alojzija Logarja, starega 58 let. — Alojzij Pavlin, star 38 let, iz Ravnice pri Grgarju, je moral včeraj v zapor, ker mora prestati ki-zen, na katero ga je obsodil goriški sodnik. izgred sodišča •Zalezoval me je— kradla pa nisem*. Včeraj dopoldne se je morala zagovarjati pred goriškimi sodniki mlada, komaj 17-letna služkinja Evgenija Radikon iz Podsabotina, ki je svoj Ičas služila v goriški kavarni «Principe Umberto«, Corso Verdi St. 1, ki je last Marija D'Atre. Obdoliena je bila, da je ukradla svoji soslužkinji Ivani Martean, stari 19 let. iz Trsta, 5 lir in počnejo gospodarju D'Astri 500 lir. Deklica, ki sedi na zatožni klopi popolnoma mirno in brezbrižno, se zagovarja, da je nedolžna. Onih pet lir, za katere so jo obdolžili, je dobila od svoje matere. O 500 so čoitoladni bonbončki jako okusni in. brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdrevdo za vsacega, velikega in malega. Otrokom veQa za slaščico, prinaša družinam radovelaost veselje in srečo. Kopi so v vseh lekarnai* v zatonih Uro i- lirah pa ne ve nič. Ona jih ni u- kradla. Gotovo jo je gospodar obdolžil, ker jo je kmalu po njenem prihodu začel zalezovati in ona ni hotela ničesar slišati o njegovih obljubah in ni hotela uslišati njegovih vsiljivih prošenj. Povedala je o tem svojemu varuhu Francu Simšiču iz Pevme, ki je zato tudi zahteval od D'Atre zadoščenja. Oškodovanec DAtra pripoveduje, da je nekoč odpotoval z doma v Benetke in pustil 6000 lir v predalu. Ko se je vrnil, je od 6000 lir manjkalo 500. Najprej je vprašal svojo blagajničarko Maro Schreri-no iz Števerjana, kdo je vzel denar. Ta je pripovedovala, da ji je obtoženka nekaj dni prej rekla, da je dvignila 500 lir na M on tu od svojega denarja, ki ga ima tam naloženega. To se ji je zdelo sumljivo. Zato misli tudi on, ker Schie-rino je že pet let pri njem in je poštena, da je tatica Radikon. Pozneje je dobil od varuha Bvgenije Radikon. pismo, v katerem zahteva Franc Simšič 700 lir, ker je njegovo varovanko imenoval tatico po krivem in 150 lir stroškov zanj. Ako ne plfcča, da ga preda sodišču. Ivana Matean pripoveduje zadevo o petih lirah. Z obtoženko sta spali skupaj. Nekoč je ona pustila na mizi petdeset lir. Drugi dan pa je našla tam le še 45 lir. Pet lir je zmanjkalo. Takoj je osumila tatvine Radikon in, ko je ta tajila, so jo preiskali in našli pri njej pet lir. Obtoženka se je opravičila, da jih ji je dala mačeha. Mara Schierino, ki pove, da je ze pet let pri gospodarju — izpove, kot smo že zgoraj omenili o 500 lirah, ki da jih je najbrž vzela obtoženka. Gospodar je vedno dobro ravnal z obtoženko, ko je šla proč in ga prosila za pet lir, ji jih je blagodušno dal. Da bi ji gospodar tudi dvoril, tega ona ne ve. Energično priča Franc Simšič, varuh obtoženko On jo je srečal nekoč na cesti in potožila mu je, da so jo osumili kraje petih lir. Pa je trdila, da to ni res, da se hočejo nad njo le maščevati. Nekega dne so ga po&licali v kavarno. Prišel je. Tedaj mu je gospodar rekel: «Vi ste dobili 500 lir od Evgenije Radikon, da M z njimi plačal svoje delavce. Le povejte, da je res! Evgenija jih je ukradla.« — «Ni mogoče!» — «Pa je! Dajte mi 500 lir in potem molčim! — Ali pa vas dam aretirati, ker sem prija*"*1 i mareejala Pa-lumbota in oostanze.» On pa je "zahteval, naj pokliče Evgenijo. Ko je ta prišla, je zanikala tatvino in sploh ni vedela ničesar o njej. D'Atra pa je zakričal nanjo: «Mol-či, včeraj si mi vse priznala!« — «rNi mogoče!« je odgovorila. Nato jo je D'Atra oklofutal. Simšič pa je zagrozil, da gre on na kvesturo, ker nima D'Atra nobene pravice njegovo varovanko klofutati. Nato je on po nasvetu sodnika zahteval, naj da D Atra deklici zadoščenje s preklicem v cPiccolu« in z večjo odškodnino v denarjn. Alojzija Terčič, stara 21 let, fz Podsabotina, pravi, da ji je kot prijateljici Radikon večkrat potožila, da jo njen gospodar D'Atra večkrat zalezuje, čemur se pa ona vedno umika. Radikon — pravi deklica — je poštena punca. Državni pravd ni k Mighetta pred-laga za obioftenko več mesecev zapora. Sodišče jo nato obsodi na 3 mesece in 10 dni zapora radi tatvine 5 lir, dočim jo obtožbe tatvine 500 lir oprosti radi pomanjkanja dokazov. Dovoli ji pogojno kazen. Ko odhaja dekličin varuh Simšič, odločno pove: « Pri tožili se bomo tudi za onih pet lir.« ŠT. VIŠKA GORA - POLJE . Keprič&kovana smrt zadnjega Župana Ivana Prvanje Jako dolga, temna vrsta se je v soboto ob deseti uri zjutraj vila iz vasi Polje na Št. Viško-Goro. Ljudje v vrsti so hodili sklonjeni pod težo Žalosti, odeval jih je čuden molk in na vseh obraz in je ležala bridka potrtost... Na ramenih po-grebeev je plavala lepa krsta, v kateri je počivalo telo človeka. Neskončna tema je pregrinjala njegove oči... mrzla zima je pre-šinjala njegove ure... Težke solze 9o padale iz mnogih oči -na cesto in močile njegovo zadnjo pot... V cerkvi se je pridružilo še mnogo ljudi in ravno toliko lučic je brlelo v njej. Nahajal se je v tej krsti Ivan Prvanja, posestnik in zadnji župan občine Št. Vifika Gora. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo veliko sorodnikov in prijateljev iz bližnjih in oddaljenih krajev. Vsi so gledali začudeni resnici v obraz, težko so ji verjeli, misleč da so sanja.. misleč, da se to ni moglo zgoditi. Šo pred nedavnim je bil zdrav in močan. Nenadno pa je nastopila bolezen. V par dnevih se je neverjetno spremenil, postal v obraz suh, oči so mu nekako osteklenele. Lastnim očem ni bilo mogoče verjeti njegovi izpreme-njeni sliki. Tak se je še dolgo časa premikal okrog svoje hiše in se razgovarjal z ljudmi, ki so ga hiteli venomer obiskavat, kakor da noče biti bolan, kakor da hoče premagati bolezen v sebi. Do zadnjega je bil zvest svoji volji, premagoval in prikrival je svojo bolezen ter ni hotel leči. Še le v torek ga je bolezen premagala in pritisnila na posteljo, ki je postala njegova njegova smrtna postelja. V četrtek ob deseti večerni uri je pol no zavestno zaspal večno spanje. Pokojnik je bil blagodušen, postrežljiv kot posestnik, največ dobrega pa je storil kot župan svoji občini. Da je bil splošno priljubljen in spoštovan, to je jasno dokazal njegov pogreb. Pokojnik bo ostal v trajnem spominu vsem, ki so ga poznali. Počiva naj v miru v rodni zemfji in večna luč naj mu sveti! Težko zadeti družini pa izrekamo iskreno sožalje. Reška pokrajina ILIRSKA BISTRICA Predzadnjo nedeljo so je vršila na vrtu g. Božiča ob glavni cesti vrtna veeelica gasilnega društva, katera je uspela prilično dobro. Da je namen društva res človekoljuben, smo se prepričali v nedeljo. Ob največjem veselju in razpoloženju je došla vest. da gori v bližnji vasi Žarečici. Ne da bi kaj premišljali, so se gasilci zbrali pod vodstvom načelnika g. LiČana in z hrisgalnico urno pohiteli na mesto požara, pustivši na veselici le potrebne člane za vzdrževanje reda. Vrnili so se ob 5. uri zjutraj. Gorel je en hlev, po katerem so bile v nevarnosti sosedne hiše. — Delo je bilo tem napornejše, ker je primanjkovalo vode. Vsa čast društvu in njegovemu načelniku gosp. Ličanu! Po tolikih tednih suše smo dobili malo dežja prejftajo nedeljo in v poodeljek, toda to ni vse nič, ker padal je kaki dve uri. Kot pravijo kmetje izkušen ci, pa bi trebalo vsaj en dan da pada neprenehoma. Pri nas je pridelek uničen; btto je le nekaj sena. a za otavo se sploh ne menijo. Gozdarjenje tudi ne gre. ker je les po ceni. Tužno gleda kmet svoje pridelke, za katero se jo toliko mučil. • Ker se vršijo od 8. do 26. t. m. strelne vaje 23. polka poljskega topništva, je poveljmštvo razglasilo potom lepakov, da v omenjenih dneh zabran ju jejo hoditi v gozd, ker se bodo vaje vršH-e od tukajšnjih vasi proti gozdu. Radi tega se opozarja občinstvo, da se ne izpostavlja nevarnosti, ker po veli-ništvo polka odklanja vsako odgovornost. Vaje se bodo vršile tu^li ponoči- Naročalte „Naš Glas" Francoski stemucnlsKl zakon Francoski zbornici sta pred poletnimi' parlamentarnimi počitnicami izglasovali novi stanovanjski zakon, ki izvira izpod peresa delovnega ministra in znanega vel« industrijalca Loucheurja. Francoska vlada se je oddočila za hitro rešitev stanovanjske krize iz sledečih razlogov: Petkratno povijanje predvojnih najemnin onemogoča vzpo-stavo stanovanjskega ravno težja v vrstah javnih, in privatnih nameščencev s fiksnimi plačami, ki se še do današnjih dni* niso prilagodile dejanskemu' razrvirednočenj u franoo&kei-ga franka. Današnji najemniški zaščitni zakon se ukine leta 1931. in spričo tegu bo nad' 1 irti-ilijon, francoskih najemnikov izročeniJi noamalnemuj režimu. Prihaja tedaj v poštev edino izdatna pomnožite v stanorvanj. Akibtru» kriza, je najbolj razvidna iz visokih postavk najemnin, ki znašajo 6 do 8-kra.tne -običajne cene. Za majhno družinska stanovanje v boljših okrajih Pariza se zahteva danes o-krogio 20.000 frankov letne najemnine. Kljub temu se pa do pred kratkim sploh ni dobik) razpoložljivih stanovanj in re-flektaaiti so biii prisiljeni k na-ku-ptu celega nadstropja z vsemi neprijetnimi posledicami, ki jih donaša /take vrste skupna, lastnina. V smislu novega zakona hoče francoska vlada preskrbeti predvsem delavcem in malim nameščencem udobna stanova* nja. Dohro ji je namreč znanog da s tem rešuje vprašanje na* rodovegu zdnavja, pomnoževa-nja števila otrok in socialnega miru. Loucheurjev zakoni namreč ščiti majema človeka v njegovem stremljenju po nakupu male hišice, ki je vedno tvorila ideal francoskega delavca in malega človeka. V letih 1928 -1933. je predvidevana zgradba 260.000 stanovanj, od katerih bi odpadlo 200.000 na nižje, 60.000 pa na srednje sloje. Ako pomislimo, da samo V Parizu primanjkuje okoli 200.000 in v celi Franciji 400.000 do 600.000 stanovanj, tedaj nam postane jas-no, da gre le za najnujnejši odJ-pomoček. Novi stanovanjski! zakon je le majhna izprememba že obstoječih zakonskih določb, ki stremijo za podpiranjem malega človeka v njegovi težnji za zidanjem malih stanovanjskih hiš. V izvajanju tega načrta se naslanja na obstoječe organizme, katerim je poveri ena naloga gradbe in preskrbcwa^ nja s potrebnimi predujmi-. Napredek novega zakona> obsloja v dejstvu, da sftavi država as uresničenje načrta vsako leto iz lastnih sredstev po 1400 milijonov frankov na razpolago. Delavec se sme poslužiti treh načinov zidaivja hiše- Sme so obrnšti na družbo za ceneno zgradbo stanovanj, ki mu gaH rantitra lastnino po preteku petindvajsetih let, sme biti član zadruge in odplača z državnima sredstvi zgrajeno hišo v 20 letih i,n sme končno tudi sam "raditi s pomočjo predujma v (Dalje na IV. strani) ZARĐALA. Vsem onim, ki so nam v teh težkih dneh bridke izgube našega so p oga in očeta IVANA PRVANJE izkazali naklonjenost in sočustvovanje, izrekamo tem potom našo Iskreno hvaležnost. — Še posebej pa se zahvaljujemo domačemu g. župniku za tolažbo v vseh dneh, g^ bogoslovcem za spremstvo, pevskemu zboru za lepe nagrob-nice, gg. občinskemu tajniku iz Sv. Lucije, zdravniku, notarju, davkarju in ži-vinoadravniku Iz "Cerknega, vsem onim, ki so od blizu in daleč prihitelf, da ga spremijo na njegovi zadnji poti ter sploh vsem, ki so mu na katerikoli način IzkaziM poslednjo čast. Bog plačaj vsemi POUE-ŠENTV1ŠKA GORA, 13. avgusta 1928. Marija roj. Kobal, soproga. Etna, Ignac, Franc, otroci. POSLANO*) Ker se ob priliki mojega odhoda, radi nepričakovane smrti moje matere, nisem mogel posloviti! od vseh prijateljev, kličem vsem bratski zdravo. (709) Julij Mikota. *] Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. MALI O^LUSi POSESTVO, majhno, v Tomaju št. 3, se proda. Pojasnila daje lastnik istotam. 848 32 LET STAR vdovec, s tremi otroci, posestnik, iiče pridno gospodinjo, gospodično ali vdovo. Ponudbe pod «Vdovec» na upravniSivo. 849 HIŠA s koncesijo gostilne, trafike, pekarne in prodajalne, s plesno dvorano, hleTOm in vrtom, na kriipoti pri Kastvu, Jugoslavija, se proda po jako ugodni ceni. Pojasnila daje A. Pegan, Matulje, 850 VINO ISTRSKO najboljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založn'kt in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka posiljatev se izvrši takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. 692 VIPAVSKO VINO. Kmetijsko društvo v Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega do-majega, namiznega in desertnega vina in refoška. Kupci se vabijo. 760 NA VRHNIKI pri Ljnblfani, poleg sodišča, prodam enonad»tropno hišo, pripravno ' za trgovino ali obrt. Več se ixve pri lastnici, v glavni tobačni zalogi na Vrbnik! It. 25. 833 ; PO ZORI Radi selitve prodam vse mana- . fakturno in galanterijsko blago, po zelo j znižanih cenah. Cenjeno občinstvo ima . sedaj najugodnejšo priliko nabaviti si za mal denar najboljše blago. Pridite m t prepričali se bodett! Pavel Kunsiek, . Šturre pri Ajdovščini. 816 BABICA izkušena, sprejema noseče na dom. Via Crispi 50, prej Chiozza. 847 BABICA, avtorizirana, sprejema uosede. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 24. 322 BABICA, diplomirana, sprejema noseče, Hladiš, cia Madonnina 10/11 821 Proti AKULi! Ugledni zdravniki priporočajo ie već let in predpisujejo kot SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIFUGO VIOLANI ki ga izdetuje kemik-lekarnar G. VIOLANI v Milanu o D L I s T E K V. 3. KRIŽANOVSKA: (1W) Pajčeviiia Roman v Štirih delih ^ Iz ruščina prevedel L V. MIHca je vstala z očitno željo iti iz sobe, toda grmif jo je prijel za roko in jo tako močno posadil ziw>va rta. stol, da se je spodtaknila, in hoteč ohrani/ti r«JVTH>ves>e, se je nehote oprijela za odprto miiznico- Miza se je v tistem hipu prevrnite, miz-nkra je pi&dia ven. in vse, kar je bilo v njej, se je rELztreslo po podu. _ Podlež! Kako se (trzneš tako ravnati z Tvcnoj?! A ti s* morda predstavljaš, da imaš vojaka pred seboj, — je navpila Milica ter pahnila rmoža od sel^e. — Če bi tela vojak, bi te teročil socfffeču, ker Bi se izneverila ofcveznostom, ki si jih prostovoljno prevzela; zdaj pa zahtevam samo, da me po«luwaš in odgovoriš. Svetujem ti, da se mi ne upiraš, ker se da vsebuje pismo tvojega, očeta razkrkje politične zarote, m to iz strahu, da bi ne prišel na sled tvojim namenom. Zakaj si mi prikrivala prisotnost Kromskega v trdnjavi? Kaj je bilo temu vzrok: strah, previdnost ali slaba vest? Morda se v osebnosti tega got^pocia, — katerega, slike, mimogrede omenjeno, hraniš med Ba.jdražjicai spomsii na očeta, strtea in mater, — skriva vzrok te čudne izpremembe, ki jo opazujem na tebi po tvojem povratku iz Rrasi^e, in prikritega nesoglasja^ ki vi ada med nama? OdgoMori, pojasni mč to! Sicer mi bo tvoj molk dokae, da si zakrivila nekaj veliko hujSega, kakor je bila glupa ^y«orica o Džemaidmu. Drugn&krate bi biio ime Kromskega in spomin na njun zadnji pogovor, — ki je bil edini vzrok, da je prikrila mofcu njegovo prisotnost v trdnjavi, — bržkone spravilo Milica v zadrego, kar bi Se utrdijo grofa v njegovi sumnji, toda zdiaj je "rrjena duša tako kipela od razburjenja, da ee ji je zdelo tedanje ljubezensko primanje docela naravno- f — Polkovnik ŠČetptti Kromsski se ie nahajal tedag prav slučajno v trdnjavi, imel jo taktično deJo, če ae ne motim, — je trdo odgovorila, — in nieean smatrata, da je njegova prisotnost tako VP&na stvar, o kateri bi ti morala tukaj poročati. GeraTtoJ Bajdarov pa fe bil odsoten, ko sem spoznala pl. Fochta pri izpolnjevanju njegove «vzvi-šeoe» naloge. Ker pa sem se bala, da se udi ta podftež izmuzne, sem zaupata zadevo Rostfeiavu. Nisem ti tbR povedala o aretaciji vohuna, ker 9ezn veđeta, da bi ae znosil nad menoj, zato sem sklenila, da ti tudi ne omenim Kromskega. Toda tvoje vprašanje, čemu hranam Roatislavovo s£&o meni drii^km svojimi spomini, je prav smešino. Saj to je prijatelj iz mojega detlnstm, preftskušen prijatelj, pravo poosebljanje nekda- nja sreče m svobode, tistiii blaženih časov, ko me ni nžhče pozival na odgovor, kje hranim svoje fotografije, ko ni bil nihče sirov z menoj in me ni nihče M in otodolževai... Ker pa sva se že dotaknila te zadeve, tedaj ti odgovorim na glavne obdaH&tve, ki si mi) jih vrgel v obraz. Vprašuješ met, kako sem ai drznila poseči v politične zarote kx mazati tvoje tae, ko sem vendar prostovoljno postala žena praškega Častnika Z dru-gitru besedami, kako sem si drznila ohraniti domovinsko ljubezen, zanimati se za stvari, ki se me neposredno tičejo, Ln> ostati v prijateljstvu z ljudmi, sredi katerih seon zrastla? Torej mi Eapaaojetf v krivdo ista čuvstva, s katerimi se posrača katerikoli Nemec v Rusiji!, pa naj živi tam tudi pol stoietja, se odkrito ponaša z njimi in to imenujete vi domovinsko junaštvo. Drugič je tvoja trditev, da sem te prostovoljno vzela, — IslSA Nikoli nisem prikrivala, da sovražim Nemce, izogibala sera se ti in sem se celo zaročila z drugim; toda ti si prekanjeno izrainl moje tedanje ctu&evno razglas je in užaljeno aamoljubje, da si me prfcfcoM, a moj napotzaboi ded m® je prepri-čaorai. naj sprejmem tvojo snubitev. On se me je žeM, kajpak, otresti, toda ti ne moreš reči, da bi me ne btl vzel, če bi videl tedaj v bodočnost Dva dni pred poroko sem ti hotela vrniti »besedo* in že tedaj si mi dal občutiti Železno verigo, s katero ai me prikoval k sebi.. In po vsem tem trdiš, da sem prostovoljno šila pred oltar. Vendar pa sem prišla semkaj z najboljšimi nameni, toda kaj si ti napravil, da bil vdjubila tvojo deželo? Dražili so me, žalili ter razširjali o meni razne bajke. Evo ti resničnega vzroka moje iepremembe rn nesoglasja, ki je naspalo med nama: v množici udarcerv, s katerimi ste ubijali v meni čut osebnega* dostojanstva in časti iščii vzrok, ne pta da ga iščeš v ljubavnih spletkah, katerih me obtožujejo, samo da imajo povod blatiti me. Zdaj pa izjavljam to-le: današnji prizori, brezobzirnost, s k a toro z menoj tu ravnajo, hoteč zadušiti' v meni najsvetejša čuvstvu, iai končno tvoje neodpustljivo obnašanje z masnoj — so pretrgali vsako vez med namii Ragšl se umorim, kakor bi še dalje živela v Nemčiji, ki jo sovražim iz vse duše! Hočem oditi odeželskega prebivalstva velja določba, da smejo državni predujmi in sui>-vencije služiti tudi nakupu že obstoječih kmetskih hiš. S tem, se hoče omejiti beg podeželskega prebivalstva v mesta. Velika pozornost je posvečena kontrolnim predpisom. S tem da hoče vzbuditi stanovanjsko špekulacijo, si stavlja država v budget težko finančno breme. Pred vojno so namreč dajalci kredita odvzemali delavcem, ki so prišli v plačilne tež-koče, cenena stanovanja pred prehodotm v njihovo last. Pijavke so našle v tej vrsti kupčije precej rodovitno polje. Spričo te^a določa stanovanjski zakon, da z državno pomočjo zgrajene hiše ne smejo menjati posestnika pred pretekom 25 let. Dalje mora graditelj, ki sprejme denar kot predujem stanovati1 v dotični! občini,, kjer zida, najmanj eno leto. Izjema velja za graditelje, ki so se v dotičnem kraju stalno naselila M\m hrane Vse življenje je nezdruzno zvezano s prehranitvijo. S hrano se dovažajo telesu snovi, ki jih rabi, da raste in da se ohranja, t. j. da nadomešča tvai-ino, ki jo je bilo porabilo. Hrana Pia ne služi samo za gradnjo stroja, s katerim se večkrat primerja človeško telo, marveč mu daje tudi snovi za obratovanje, ki usposabljajo stroj, d*a živi, t. j da proizvaja energijo in sicer v glavnem v obliki gorkote in sile. Ako ne dobiva telo hranilnih snovi ali Če jih dobiva le v nezadostni meri, zboli in se pogubi. Prav tako lahko seveda škoduje prevelika količina. Pravilna prehranite v je torej za zdravje velikega pomena. Katera prehranitev je pa pravilna? Odgovor na to nam daje nauk o prehranitvi, ki stremi za raziskovanjem, kako se iz~ pcreminja hrana v telesu, kake naloge so ji odkazane v organizmu in kako učinkuje na zdravje. Priznati moramo, da se je človeštvo največ Časa svojega obstanka hranilo tudi, ko še ni poznalo vede o prehranitvi, tako nekako nagonski, kajti ta veda je še zelo mlada, njen priče tek sega v sredo prejšnjega stoletja. A tudi danes se v praksi ne upošteva mnogo. Iz- kušnje pa uČe, da nagon sam še ne zadostuje M da ne more jamčiti za pravilno prehrano. Vemo, da so bile v vseh dobah zelo razširjene bolezni, ki so nastale radi neprimerne prehrane. Na starih okostnjakih se Je ugotovilo, dia je ^va^iVn« bolezen prehranitvet sikorbut, razsajala na Švedskem v bronasti in železni dobi. Isto je bilo v srednjem veku v mestih in je Se danes pri Eskimih v Severni A-meriki itn; pri drugih ljudstvih v prirod,nem - stanju. Toda ne samo ljudstva, ki stoje na najnižji stopnji civilizacije, bolehajo radi slabe prehrane, tudi modernim ljudem se ne godi bolje. Ceni se, da izvira polovica vseh obolenj iz zgrešene prehra-nitve. Poleg okusa in kulturne točke prihajajo pri prehranitvi v po štev gospodarske razmere, pridelki lastne dežele, podnebje in drugI činitelji. Tako zauži-vajo dežele z revnim prebivalstvom manj dragega mesa ite več cene rastlinske hrane. Isto je v gorkih krajih, saj vemo iz lastne izkušnje, da mnoge osebe v poletnih mesecih meso naravnost sovražijo in skoraj samo rastlinsko hrano zauživajo. Vsekakor je potrebno, da, raziskujemo in spoznavamo pravila, po katerih se vrši prehrani^-tev človeškega telesa. Kajti večina ljudi si ne more sama izbirati jedi, je v tem ozilru odvisna tako rekoč od neke višje sile. To velja posebno za prehramitev večjih množic, recimo v araiA-di, v zaprtih zavodih, in do gotove stopnje velja to tudi pri domači hrani, kjer se mora zaužiti to, kar je skuhala gospodinja. Da zamore izvršiti hrana svoje naloge, t. j. graditi telo, ohraniti njegov obstoj in proizvR.iai-ti energijo, mora zadostiti dvema zahtevama. Mora namreč vsebovati stavbne kamene, s katerimi se gradi telo, in mu mora dovajati toliko kuriva, koltitkor je ujema s proizvodnjo gorkote in moči. Z drugimi besedami: hrana mora biti po svoji sestavi in svoji količini zadostna- Po svoji sestavi! je hrana zadostna, če vsebuje tako zvane osnovne snovi, in sicer beljakovine, maščobo in škrob oziroma sladkor, nadalje sol in vodo. K tem prihajajo tako zvane dopolnilne v snovi1 ali. vitamini m posebna snov staničnima (celuloza). Med osnovnimi snovmi) zavzema beljakovina poseibno mesto, kajti iz beljakovine so zgrajene v glavnem celice. Beljakovina ni samo nujno potrebna mlademu telesu za razvoj, ampak tudi« odraslo *telo zahteva stalno dovoza beljakovin, ker itegaiblja stalno beliakocvinaiste življe kakor dele kože, lase, sokove žlez in jih mora sproti obnavljati. Toda ni vsaka tvarina, ki vsebuje beljakovino v kemičnem smislu, za prehrano enakega pomena, kajti beljakovine so različno sestavljene. Nekatere vsebujejo vse, kar je za telo potrebno, druge pa ne. Tako so beljakovine v mesu in mleku polnovredne, beljakovine v žitu, špfinačii in sočivju pa manjvredne Računa se, da rabi odrasla oseba 70 do 90 gr beljakovin, od katerih naj bi bili vsaj dve tretjini polnovredne beljakovine. Hranilne snovi), ki služijo za izvor energije, ki se torej uporabljajo za gorenje in ne za gradnjo, sta škrob in maščoba. A tudi beljakovine, ki se ne u-porahljajo pri gradnja' telesa, zgore. Vsaka jed predstavlja po svoji) vsebini osnovnih hranilnih snovi? določeno količino kalorij ; s tem se označuje ona gor-kota, ki zviša enemu litru vode temperaturo za eoio stopnjo. Potreba kalorij je pri posameznih osebah zelo različna. Zavisi od teže in od delavnosti. Pri odraslih treba, od 2400 do 6000 kalorij in pri težkem telesnem delu se ta potreba še zviša. Recimo, da potrebuje mož 3000 kalorj, bo morala vsebovan ti njegova hrana osnovne hranilne snovi v tem le razmerju: beljakovin 80 gr, maščobe 60 gr in ogljikovih vodanov 500 gr. Jestvine so sicer zmes osnovnih hranilnih snovi, toda po navadi prevladuje ta ali ona hranilna snov. Kruh itn iz žita napravljene jestvine vsebujejo v glavnem ogljikove vodane, v mesu so po večini bel i a ko vine. V pravilno sestavljeni hrani morajo biti vse tri osnovne hranilne snovi v zadostni meri, iz česa se da sklepati, da človek ne more živeta samo od ene jedi. Treba mu je mešane hrane, ki naj vsebuje poleg- prej navedenih osnovnih snovi še soli, vitamine in staitičnino. Vitamnni se nahajajo po veČini v zelenih rastlinah in v sadju, nadadje v mleku, maslu, jajcih in ribjem oijii Kjer manjkajo v hrani, nastajajo bolezni kakor skorbut, rahitika in beri-beri v deželah, kjer se zauživa samo riž. Hrana, v kateri je malo vitaminov, zmanjšuje tudi odpornost zoper naleeđjive bolezni. Kaj so vitamini v kemičnem smislu in kako vplivajo, ne vemo mnogo. Toliko je pa že dognano, da so več ali manj občutljivi za vročino in sicer bolj za dolgotrajno kakor pa, za visoko vročeno. Ako se jedi pogrevajo, škoduje to vitaminom. Priporoča se torej, da se dodajo jedem, ki so se kuhale več ko eno uro, jestvine, ki so bogate z vitamini, in sicer v obliki sadja, orehov, paradižnikov ali pa zeđene solate. Soli morajo dovršilti važno nalogo. Kosti in zobje so zgrajeni iz rudninskih snovi; a tudi v stanici in v krvi se morajo nahajati določene soli. Gospodinja naj ne odjemi je umetno hrani soli s tem, pari zelenjavo in da vlaga meso v mrzk> vodo. Staničnina urejuje delovanje črevesa. Zato naj bi bila živila, ki vsebujejo staničnino, kakor črn kruh, zelenjava, sadje, stalen del vsakdanje hrane. Tu naj omenimo tako zvana nasladila, kakor kavo. Čaj, kakav, alkoholne pijače in najrazličnejše začimbe. Ona le navajajo k teku in s tem pospešujejo prebavo, njihove kalorije pa ne prihajajo v postev. Tak učinek imajo nešteta nasladila le v malih količinah, v večji množini seseda . škodujejo zdravju. Z jedili se pa lahko prenašajo nalezljive bolezni kakor legar, griža itd, V jedeh, ki so se segrela do sto stopenj, se ne nahajajo več živi povzročitelji bodezna. Zato naj se mleko še enkrat na kratko po vre, dolgotrajno kuhanje pa škoduje vitaminom. Jestvine treba tudi primerno hraniti. Hranijo naj se na prostoru, kamor ne morejo ne prah, ne muhe, ki je hladen, suh, najbolje v kaki ledni omar rici. Sploh pa naj se jestvine ne hranijo predolgo. Posebno ribe se kmalu prično razkrajati tako sirove kakor že pripravljene. Po Borinskein. Občutljivost Spisal IvantVonk. Jaz sem strašno občutljiv človek. Ne morem gledati revščine ne revež ev. Premehkega srca sem. Preveč usmiljen, rahločuten. Včeraj sem šel skozi drevored proti domu. Ob zidu jo slonela ženska z dvema otrokoma. Enega je držala v naročju, drugI je stal na tleh poleg nje im se splašeno držal njenega krila. Že od daleč s«n slišgd njen glas: «Prosita gospod, dajte ubogaj-me!» Njene oči so zrle žalostno upajoče, proseče, dvomeče. Šel sem mimo nje, pa ji nisem nič dat Prvič, ker načeloma no dajem miloščine. Reveže podpiraj država, davki so dovolj veliki, draginja Se večja, letos je suša... in še tisoč razlogov bi mogel našteti. Drugič pa bi ji jaz daroval kvečjemu davaj-setico. Kaj pa naj si kupi za dvajsetino? Moral bi ji^ darovati vsaj liro, da si kupi nekaj mleka ali kruha. Pa recimo, da bi ji dal tudi liro ali morda dve. Z dvema lirama bi si kupila kruha in mleka komaj za enkrat, nato bi morala zopet stradati. Kaj pa jutri? Ali naj ji dam zopet dve liri? Saj nisem milijonar, pa tudi če bi bil, milijonarji so trd o srčni ljudje... Moram reči, da sem »ocoj dobro večerjal, tudi kozarec vina mi je prav dobro teknil. In vendar nekaj mi nI prav. Zdaj, ko s»m doma in so spravljam k počitku, me preganjajo obujme oči one uboge Ženske. ICo sem bil šel že nrhno nje, sem se hotel vrniti, ker se mi je zares zasmilil*. Toda kaj hoče z mojo dvajsetioo? Nisem se crrl, toda njene oči so me bodle v hrbet, da sema pospešil korak. Se vedno me gledajo te obupne oči, vedno imam pred seboj njena žalostna otročiča. In te oči, ta otroftrča motijo mojo prebavo. Oh, ta moja občutljivost! Skoraj mi je, kakor da me peče vest. razum pa mi ničesar ne očita. Sam sem skoraj revež. Imam tisočpetsto lir na mesec plače, o-semsto dajem za hrano in stanovanje, dvesto je obleka, sto kavnnna, dvesto razni stroški, pa mi ostane komaj par stotakov za huda leta. Kako naj Se ,podpiram reveže! Vprašanje o revežih, posebej Se o beračih, je silno zamotano. Po mojem mnenju bi morala vzeti država to zadevo v roke in temeljito iztrebiti to nadlego. Berači kvarijo estetiko, so v nadlego miroljubnim ljudem, so nekak fciv očitek' nerevežev in motijo prebavo. Zato naj bi oblastva pod hudo kaznijo prepovedala dajati mfkđEtm. Na ta način bi morali val reveH v kratkem poginiti za pomanjka- njem. Ce bi se zdel konru ta ukrep prekrut, naj pomisli, da je dolgotrajno stradanje in umiranje veliko hujše kakor to, kar jaz predlagam. Usta ženska, ki moti dar nes mojo prebavo, utegne umirati a otrokoma še nekaj let, končno bo morala poginiti .Morda ostaneta za njo otroka, toda tudi njiju čaka prej ali slej žalosten konec. Ce bi bili vsi ljudje mojih načel, bi trpela kvečjemu teden dni in vsega M bilo konec. Sedaj pa vas vprašam, kdo jo bolj človekoljuben, jaz, ki predlagam teden dni umiranja, ali oni darovalci, ki podaljšajo to umiranje v neizmernost? Vem, da ne prodrem s tem nazorom. Res, da je z vsakim dnem več mojih somišljenikov, toda še vedno je mnogo slabičev, ki se puste voditi od nizkih občutkov. Zakaj, glavna pobuda radodarno-sti je končno le strahopetnost. Vsak darovalec ima pri izvrševanju svoje graje vrednega Čina skrito misel: «13 o g ve. če no pridem tudi jaz še kedaj v podoben položaj in bom potreboval usmiljenja dru-gih?» In samo ta strahopetnost, ta sebična misel vzdržuje armado beračev. Tako. Z raaumom sem vse to dokazal, zato ne vem, odkod ta nemir v meni in zakaj? Še vedno me preganja slika one uboge ženske z otro-čičema? Jutri poj dem po drugi poti, ne maram je več srečati. Morda bi se še prenaglil in ji dal dvaj-sotico, pogazil bi svoja načela, tega pa me Bog obvaruj. Ne maram tvegati svoje samozavesti in svojega značaja zaradi berači ce. Kaj pa naj napravi >z dvajsetino? Več pa bi ji itak ne dal. Ne, ne. Tako je prav, kakor sem do zdaj delal. Kako zavidam človeka, ki je trdega, neusmiljenega srca. Občutljiv človek, kakor sem jaz, ni nikdar srečen. Pa čim bolj si dokazujem pravilnost svojega načela, tem bblj me nekaj notri grize. Nekaj ni v redu z menoj. Prekleta občutljivost. Deželo s tisoč prebivalci Špicbergi, oziroma kakor jim pravijo Norvežani svalbardski otoki, predstavljajo nekako vrata v tečajno območje vsaj za Evropo-Tu je bilo tako za Byrda kakor za Nobile-ja izletišče in tudi novi Zeppelin «1 Z 127» se bo z Sva 1 barda vzdignil, da poleti črez tečajni ocean. Zadnja veja gorskega zalivskega toka daje tem na skrajnem severu ležečim otokom posebno odlično mesto. Tu bivajo najbolj severni Evropejci, tisoč po številu, v dolgih tečajnih zimah ioa v bežnih tečajnih poletjih. V sredini maja naznani radio, ki pomeni v teh zapuščenih krajih mnogo več kakor pri nas. svalbard-skim prebivalcem, da jo odplul poštni parnik z norveške luke pri Tromso-ju in da pluje v smeri proti Svalbardu. Tedaj izvlečejo prebivalci Kraljevskega zaliva in Greena Harbourja po sedmih dolgih mesecih brezupne prezimitve svoje sani, vprežejo svoje pse in se odpeljejo trea zamrzle f jorde do roba ledene plošče, do katere je priphil parobrod s toli zaželjono pošto. To je prvi velik dogodek novega poletja, ki prinaša polagoma solnce, vsak dan več, dokler slednjič sploh ne zaide. V sredini oktobra pa odpluje zadnji poštni parnik; nato pride led, kajti vreme jo že davno posirovelo. So le še zadnji ostanki trdega tečajnega poletja, ki jih zadnji parnik s sabo odnaša. Svalbard je molčeč velikan, ki ga je hotel Človek, ta marljivi palček usužnjiti. Green Harbour, sedanpi Ankerhaven, in Kraljevi zaliv (Kings bay) sta bila zibelki velikih nad, a sta postala grob tem velikim nadam. Posebno črez prvo imenovano mesto, sedež vlade, so vleče nekaka melanholija in bojazen, vsaj na zunaj, jo ena izmed najglavnejših lastnosti njegovih prebivalcev. Ona točka visi ob pobočju hriba: vhod v rudnik. Po eni uri mučnega in utrudljivega plezanja črez ostro kamenje so doseže rudnik. Premog je groteskno vprašanje tega otoka. Jon as Poole, M ga je odkril najprej v Kings bai-u, je vzkliknil: they burn very well (dobro «ori). To je bilo 1. 1610. Premog s Sv al bar d a v resnici ni slab. Toda pri sedanjih cenah in pri hudi tekmi se izplača uporaba samo doma, nikakor pa ne za izvoz; celo na Norveškem tekmuje angleški premog uspešno z domačim premogom. Milijoni so so bili že naložili v najrazličnejša rudarska podjetja m milijoni so bili izgubljeni. Številni hodniki in rovi stoje zapuščeni in se uporabljajo v druge namene. Vsepovsod zadeva obiskovalec na male, četverokotne lesene tabliki naznanjajo, da je do«tični svet bil last gospoda X oziroma Y. Ze pred davnim časom, ko se je razglasilo bogastvo s premogom na Svalbardu po svetu, ko so prihajali pustolovci z vsega sveta na ta otok, ki ni imel še nobenega gospodarja, o bosi H so v rovih lesene tablico s svojim priimkom, ki naj bi naznanjale lastninsko pravico. Te tablice, ki so hranile v sebi toliko nad in ukov, so postale onim, ki so jih bili obesili, nagrobne tablice. Tisoč ljudi živi na Svalbariu, raztreseni so po sedmih grofov inah na zapadni obali, kjer omogoča edino le gorki zalivski otok človečke naselbine. Kaj delajo ti prebivalci, s čim se havijo? Se se ko- plje premog za domačo uporabo in za j>arnike, ki jim je slučajno zmanjkal premog, nekateri se ba-vijo z lovom na kite, ki se kolikor toliko še vedno izplača. Poleg rudarjev in ribičev so pa tam gori še lovci — vseh skupaj nekaj tn-catov — ki jim je kožuhovina edini vir dohodkov. S tem je pa tudi vse izčrpano. Pravo življenje prinesejo komaj poleti tečajne ekspe^ dicije. Tečajni kraji, dežela severne svetlobe in polnočnega solnca, imajo do mnogih ljudi magično privlačno silo. (Prezimitev, trajajoča tudi več let. ni več tako grozna kakor je bila v prejšnjih letih. Večje naselbine imajo Čeprav štejejo le malo prebivalcev, električno razsvetljavo, radio in brzojav. S hrano se založijo jeseni v oMl^ ni meri; hiše so nizke, dobro zidane in radi premoga, ki se koplje na otoku, tudi zakurjene. Toda sedeti dan za dnem, mesec za mesecem le pri umetni svetlobi, gre na živce; zato tudi ni čuda, da se Svalbardu v maju, ko se polagoma zori in dani in ko je nastopila v Evrop^ že davno najlepša pomlad, oddahnejo, ko jim naznani radio da je odplul proti njihovi zapuščeni domovini poštni parnik iz Tromsd-ja. Rudniki kalija KaHj je precej razširjen element v zemeljski skorji. Njegove soli se nahajajo v mnogih kamnih. Toia odstotek kaljevih soli ni povsod tako velik, da bi dovoljeval črpanje teh soli potom industrijskih metod. Torej sledi, da je le v nekaterih ležiščih toliko te rude, tla se lahko ustvari te vrste industrija. Danes dobivamo skoro vse ka'1-jeve soli iz statsfurtskih rudnikov v Nemčiji, galiških in končno al-zaških. Po malem so te soli začeli pridobivati v preteklem letu v c.r-žavah Utah in Texas v Ameriki. Nekaj žil so odkrili tudi v italijanski koloniji Eritreji. Cist kalij ima malo praktičnih uporab. Toda nekatere njegove soli, kakor je klorovec, imajo veliko trgovsko važnost, ker so potrebujejo v kmetijstvu za gnojenje. Tukaj je torej vzrok, da se je ta industrija tako razširila. Po zatrdilu geologov so se rudniki kalijevih soli stvorili radi naravnega izhlapevanja vode starodavnih morij. Ta domneva je podkrepljena po pristnosti pomembnih ležišč kamene soli ki so med žilami kalijevih soli. Na spl-ošno nahajamo maso silvita in karne-Iita, torej dveh mineralov, iz katerih dobimo kalijev klorovec, v globini pet sto metrov pod zemeljsko površino. Torej so naprava dovodnega jarka in sondacijska dela zelo težavna in dolgotrajna. Kakor hitro se pride do ležišča, se začne z deiom v predorih z bati na zračni pritisk ali z električnimi vrtali. Prednost prvih je ta, da so bolj uporabljivi, ker tehtajo malo več ko 10 kg in uporabijo približno 130 litrov zračnega pritiska petih atmosfer vsako minuto. Z električnimi vrtali je delo hitrejše in se z •njimi izkopa dvakrat več rude kakor s prevmatičnimi bati. Izkopano rudo dobimo na dan s pomočjo vozičkov na dvigalih. FVitem peljejo to rudo v stroj, ki jo zmelje v prah. Ta prah jo potem že pripraven za prodajo kot umetno gnojilo. Del te rude izčistijo in kot taka služi za napravo kovinskega kalija, ali karbonatnega kalija. ali razTedljivega kalija. (Čistilna dela so dolga in stanejo mnogo denarja. Kajti treba je raztopiti precediti ili kristalizirati kalijski klorovec. To pa zahteva dosti časa, delavcev in kuriva. Grobo rudo, ki jo uporabljamo kakor gnojilo, potresemo po zemljišču. Dež jo raztopi in zabijo v zemljo, kjer jo vsrkajo korenine rastlin, ki sedaj rastejo bolj močno ter dajo več sadu. Izkopani mineral peljejo z vozički v tovarne kalija, ki ga potem spremenijo v pravi kalij in ga oddajajo tvornicam mila. Del čistega kalija nadalje spremenijo v kalijev klorat, ki je glavna sestavina nekaterih eksplozivov, ki so v rabi posebno pri izstreljanju topovskih krogel in slednjič za uporabo min. L. HL Kulturni vestnik Psihologija Puškinovega ustvarjanja. Znani pisatelj in publicist Mo-dest Hofmann je spisal o Puškinu novo knjfgo pod naslovom «Puškin, psihologija njegovega ustvarjanja.« Knjiga obsega nad 200 strani in je izšla v Parizu v ruskem jeziku. Knjiga je nekak dodatek k Puškinovemu življenjepisu ibtega (pisatelja, ki je izšel že pred šestimi! leti v Leningridu. Nekaj poglavij tega dela je bilo svojčaa že priob-čenih v reviji Le Monde Slave. ŠIRITE „Naš glas" Mesečno družinsko revijo! Naročnina za celo leto 15 L Naslov: Trleste, Casetla postale 348 rtglilioiut zadruga s ont). poroktson uraduje v lastni hiši Uto Torre blanca 19, L Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hranil. vloge na knjižice, *loge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje pO 4% Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. • Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sate) Uradne ure za stranke od 8"30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Avtomobilska prega Trst-Lokev-DIvača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta: 12. in 17.30, Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj in 18.30 z v. Nedelja: Odhodi Iz Trsti: 7.30, 14.30 in 16. Dohodi v Senožeče : 9., 16. in 17.30. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. I istki za tja in nazaj: Tr-t-Divača in nazaj L 13'—. Trst-Senožeče tn nazaj L 16*— Avtomobilska proga Ghiozza-Villa Revoltella-Cacciatore Vsako nedeljo in pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3. s povratkom L 5.— Odhodi is prino .i slaKcu Trst - Tržič - Partogruaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 fo), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Tist-Buje-Poreč (Državni kolodvori Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 {m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o). 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Herpelje-Pula (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b*4), 15.30 (b*), 19.- (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vosi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst • Divača » Št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b)^6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 1-8.30 (oT* Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gerica-Snniu-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasil - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - PrvaČina * Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina . Prvačina . Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Poman kratio: o - osebni vlak, b — brzovlak, m — ma-Sa.nl vlak. 1 — luksusni vlak. lisročojte „Edinost"