Ljubisav Markovič (Nadaljevanja) Tovarna aastane na podlagi mdustrijsike revolucije. Je dolo-ten proirvodmi organlzem aa podlagi strojnega načina dela. To lastnost obdrži tovarna hkrati s težnjami k izpopolnjevanju. avtomatizaciji in razvoju v kom-binate. Ugotovifci pa mor>a«io . z?lo v.aieo moment, ki. ne iz-haja iz tovai-ne kot take, temve* iz družbenega odnosa, ki vtaJa v njej. Ker industrijako revoluc'jo " tgodovmi nosi kapitaLlzem, tmT tovarne nastajajo na terenu ka-piitabizma. Zato se v tovarnah ožKolvarja osnovni družben' odnos, ki ustreza kaprtaMstifcai .uredtitvi. Kot celica družbena proizvodmje je tovarna hkrati ceHca. temeljne>ga kapitahsti.i-nega odnosa. Kakšen je ta od-nos? Razen strojev, naprav, stavbp, . je sestovni del tovarne tudii do ločenu število delavcev. Razen tega je tu potrebna tudi dolo-čema !koli6ina surovin, maziv, ga-r'va. Kot protevodnii mehanizem inora tovaraa vsebovati vse naslednje elemente: — živo db-lovno s»'o in sredstva aa proiz-vodinjo. Le taiko lah-ko deluje. Vsi ti eleme-nti vsa lovarna - su v k»p'tal'zmu kapital. To je ka-pital, ki se je začasno na svojl poti spremendl v material: v mrtvi raateriail (stavbo, stroje, suiovine itd.) in živi inateriai (v delovno silo). Ti deli tovarne so deli kapitala, njegovi ži vi tn mrtvi udi. Zakaj? To je pai zgodovinska pojav, ki lahko zra-ste sanio aa določeni družbea. podlagi. To osnovo tvorijo: a) dejstvo, da so sredstva za proizvodnjo osredatočeri/a v ro- •ksh pasameznikav, manjšiine, — kot njihova privalna last; b) dejstvo, da dejanski delavcl Cimajo sreidstev za proizvod-rjo; gled« tega so povsetn pro-letarci, so pa osebno svobodni; c) dejstvo, da je v družbi že SiTŠa povezanost; da v precej-Snj'i meri proizvajajo za trg, 07. da je — ktrt pravimo — precej razvita blagčvna praizvodnja. Kakžno gibanje izhaja iz teb. dmžb&nih pogojev? Oglejmo st posamezne strani tega vpra-šanja: a) S 9tran,i proletarea. Potr&b-na so mu živila. Toda kako naj pri-do do njih? Ali naj jih pro-Jzvede? Zato nima potrebnih sredstev za proizvodnjo. Alj na) jih kupi na trgu? Zato mora imett denar — kupna sredstva. Nekaj svojega bi moral tudl sam nudHi za to? Kaj? Edina iastruina, s katero razpolaga, je njegova delovna sila, spoiob-nost za delo. Tako ga pot vojI! na trg, kjer ponuja v nakup »vojo detovno silo. b) S strani lastnika sredstev ra protzvodnjo. Ta sredstva za proizvodnjo mu sama po se&i Dičesar ne prinašajo. Mora jih proiavodno uporabiti. Kdo pa naj goni toliikšno maso? On sam — privaitnii lastni'k — tega ne rnore. Zakaj naj bi to tudi počel? Ali naj res d&la pri taka velikem bogastvu? Saj je na svetu dovolj raztrgancev! Ti 30 sicer svobodmi, vendar pa ni-niajo življenskiih srediatev. Za dok>Ceno nagrado se morajo u- Tovarna v kapitalizmu jTečaj politične ekonomije klon-iti. Tudi ta lastniBc odhaja na trg, da bi tam kupU potreb-no delovno silo. Laatniilk—JoapitalLst itn delavec —^proletarec drug drugega naj-deta na trgu, Povezuje ju ista potreba, čeprav so njuni cilji naalitn'. Prvi — kapitaliist — hoče kupiti to delovao silo, da bi pokrenil ia povečal svoje bogastvo. Drugi — pro'et.arec — mora prodati svojo delovno sito, da bi obdržal golo življenje. Kupec io prodajalec iste stvari se končno pogodita o kupnih pogojih. To je tiavdez tako, ka-kor da bi b-ila enato^pravna ude-l«žeaca v pogajanjiih. Toda kma-lu za tem »se fiziognomija oseb naie drame spr^meoi. Bivši lastni^c den.arja odhaja kot ka-pitalist, aanjim p» gr« lastnvk delovne sile kot njegov delavec. Prvi se pomembno smehlja :n hiti na posel, drugi pa gre pU_ 5no Ld okleva fcukor nekdo, ki bi prinesel na trg lastno kožo in ki lahko pričaikuje samo še — strojarno!« (Marx, Kaphtal I, str. 126). Družben.1 pogojii. iz katerih iz-hajajo odnosi kapitalista in da-lavcev, so »bstojaH že .preje. Začeli so se razvijsSi v nokate-rih državah od 14. in 15. sto-letja, dokončno pa v 16. stoletju V industrijski revoluolji pa so doživeli nov mo6nejši razmah. Kapitaliist je v stroju našel svoje glavno orožje za podjar-mljenje delavca. s tem orodjetn je popolnoma razoral teren drobne proizvadnje in ga prila-godil svojim pagojem in po~ trebam. Za sedaj je dovolj o splošmh razmerah v oblasti kapitaUi. Vr-nili pa se bomo k niašemu ka-piitalistu. Za.pu.it ili smo ga pri vhodu v tovarno, ko je hitei, da bi kupljeno blago, delovno silo, č mpreje doda) k svojemu dru-gemu bogastvu — k sredstvom za proizvodnio, da bi lahko pri-čel z nj.ihovim'proizvodniim Iz-koriščamjem. Toda tovarni ni potreben en sam delavec, temveč mnogo več delavcev, — pač glede na to, kako velika je tovarna. Kapita-list je to upošteval. Zato kapi-taUst kupuje večje količine de-lovne sile, seveda v nameau, ia jo y polni meri zaposli in iz-koristi. Potem ko je bila tovarna tako fepopoinjena, lahiko prlčne s sv >-jim de'om v hitrem tempu. Na tniauto 'n sekundo toga je samopašno slkoval lastnik^kapitalist, za.komik, k: od delavca terja brezpogojno delo, red in disciplino. Vsalc prlmer nepazljiivosti beleiijo aa ratun delavca. Razen tega de-lavec lahiko oshane brez dela. Zunaj tovarne je že tako preveL svo-bodnih delovnih rak, ki i5če-jo dela. Taiko tarej besni tok strojev, ne dr>puSča ni;ti, da bi 6& razmiiSljalo- Ob ogromnii mno-ž'ci jaklenih orgainov tovarne, v njenih dolgih dvoranah, ob sili, kii vre jz njenega razbesneil«ga mohanl^nega teiesa — delavec ostan« !o — tuje delo — v korist kapitalista. »SedaJ ni delavec tisti, ki uporablja sred-stva za proizvodnjo, temveč sredstva za proizvodnjo uporab-Ijajo delavca. Namesto da bi jih uiporafclja' toot materialne ele-mente svoje proiTrvajalne dejav-nosti, sredstva za proiKVodnjo uporabljajo delavea kot ferrnent svojega lastnega življenjsiiega pirocesa.. .€ (MaTX, Kapital I, str. 245). Z.iv'jenjsi!ci pnoces kapHa'a pa je v tem, da se gibl.je in v&ča ikot vrediiiost. O tem bomo raz-pravljaU bo'j »baiimo v temi 6 presežni vi^ednosti. Pnoizvod kapitalistične tovar-ne je lašt kapitalista in ne ne-posrednega piioAzvajalca—delav-ca. KapitaHst mora d>elavcu 3e-veda izpiaCati mezdo, kar po-menl, da m,u nvora odstopiti del njegovega prolžvoda, da bi de-lavec osta' pri življenju. Vs« drugo pa si prisvaja kot kap:-talist. »Od trenutka, ko je de-lavec vstopil y kapitalistovo delavni'*«, je uporabna vrednost njeg(w« delovne' sile, torej nje-na up<-r.iba, delo, pripadlo ka-pitali.ot'1 5 teih, da je kupil de-lovno .«Uo, je kopitalist mrtvim elementom za So>iTniranje proiz-voda, ki prav teiko pnipadaio rijemu, dodal sanio deio kot živt kvae. Z njegovega gledišča je proces dela samo potroSnja bla-ga delovne sile, ki jo je kupil in loi jo lahJko uporablja sarno, če ji doda sredstva za profz-vodnjo. DeJovni proces je pro-ces, ki poteka med stvarmi, ka-tere je kapil kapitaliist, mert slvarmi, ki mu pripadajo. Zato mu pripada tudi v^s proizvod tega procesa — prav tako kot proizvod procesa vrenja v nje-govi vinski kleti.« (Marx, Kapi-tal I, str. 134). Kapitalistična tovarna je torej takšen proizvoidni organizem, v katerem je delavec pod koman-do kapitala; v katerem je kot zavestni o^gan podvržen njego-vermi mehaničnemu orgaitu; in v katerem se bogastvo proizvaja za Jcapitalksta, ne pa za delavca. Delavci so v njej poil>ožnii:ki ka-pitala — stoteri in tisočeri de-lavci, pač glede na to, kaiko je kapital veliik in kailcšna je nje- gova splo&ia stopnja tehnično razvitoiti. Tovama pooseblja rezdvojenost n*ed delavcem in mad npravljanjenn njeneiga prK>-Lzvodnega življenja. Prav taflto tudi kvvarna pooseblja raadvoje-ni>it insd deliavcem An med smotrom same proizvodnje. Du-liovni v.zvodi proizvodnje, u-pravljaiije de!a in smoter dela. so v tovarni na stranj tistih, ki no proizvajajo materialno bo-gastvo in k) prisvajajo to tuje bogastvo, Delavec je v tovarnl v tatošnem piciožaju, da brez na-daljnje-ga ostane brez bogastva, ki ga ustviarja. Kot nagrado do-btvii delavec majhen del tega bogastva rin živi v negotovost', ali bo Lahkio obdržal še celo ta podložniSlci položaj dela zana-di nepretrganega revoViciom-ranja tehnfflce in zaradii prttislka drugih, brezposelnih. Proizvod te tovarne, ki jo vp-dijo na kapHalilstiČTii način, pa ni samo siromaštvo deiavcev. Ta tovama Ivkrati raivija tudi moč delavcev. Z rastjo tovarn rai^te tudi armada delavcev. Rast ob-sega pTCrzvodnje in koncentra-c;ja strojne tehniike v tova.rnah povzro&ata koncentracij* tiso-terih delavcev v njih. Niso re-dek primer miti taikšni kombi-nati, ki v svojih Stevilnih lo-varraah koncentrirajo tudi po 100.000 delavcev. V teh tovairnah — v vsej kapiitalistični indiibstriji in v tapitalističnem gaspodar-stvti — se osraiatači ogrcmiinia množina dala, člgar moč rasta v neposredncra zdruievanja. N