List 4. VrVi V -'J Ti* 4 • ..». f -. * - ■ sKM -I v , "tN--^ Vi i/' v ***. -i "'2S t h I. • V £■ J ? ' { * 'M: :. m v • lecaj ILIII i v i ne I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 28. januarija 1885. X" it» v Obseg: Kaj storiti, Če se živali rog odtrga. družba kranjska. Ogric od hrošče (Maikafer) črnim borom škodljiv. novice. Kako nam je sadno drevje na stalnem mesta pravilno oskrbovati? (Dalje.) Vprašanja in odgovori. I Naši dopisi. državnega zbora. C. kr. kmetijska Gospodarske Novičar Mnogovrstne novice. Zamet v stepah. (Dal.) Gospodarske stvar Kaj storiti, ce se živali rog odtrga. Da se po nasadbah v jeseni trava požanje. Da se ogric iz takih lukenj, ker se vidi sadika pokončana, izkopava in vničuje og dtrga Ta y samo od pod Pogosto se zgodi, da si goved nesreča se včasih pripeti tako, da se stave odkrehne žavno. Krvavi lanenimi ruticami, ki so bile v jesih in žganico namočene. Drugi dan se rana ovije z rutico, ki je s katranov-cem pomazana in tako je ranjeni del zavarovan proti kamnitem svetom, burjo, vročino in mokrino, na posled pa še s hrošči vojskovati se ima gozdar pri po gozdovanji Krasa, in vendar ne obupa. Delo napreduj« tem slučaji zdravljenje ni prete-ostanek ali štekelj je treba obvezati z in v 30 letih bode bom kakoi gozden mel i tak lad daj 5 ves kranjski deželi spadajoči Kras po ? i Kedar pa je rog odbit tako poškodovanju od zunaj da^ je tudi podlaga njegova zlomljena, tedaj močno kri teče, žival včasih omedli in je sploh jako iznemirjena. Ce podstava ni celo prekrehnjena, more se zopet zarasti; če pa je od čela popolnem odlomljena, tedaj se mora rana izgnojiti, predno se celi. V prvem slučaji treba kri zbrisati, kosti lepo zravnati, skale izvzeti in po- kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 25. januarija 1885 skušati s kakošno sprimejo obvezo, da V drugem slučaj * 11UVJV« * U1 UJ^ U1 OlLLl/CbJl. pa, UC* 111 J. C/It, »./O J C lUgUV podstava od čela odtrgana, treba je počakati, da ki vavenje preneha. Potem se rana lepo poravna, jama s predivom dopolni, z jesihom namoči ali z raztoplje se razlomljeni deli zopet če je rogova namreč Seji predseduje v nenavzočnosti gospoda predsednika gosp. podpredsednik J. F. Seunig. Navzoči so; družbeni tajnik g. Gustav Pire, in odborniki gospodje Brus, klovski, Eobič, Witschl in dr. Wurzbach. Goli, Detelja, Jerič, Kastelic, Murnik, Newe Gospod družbeni predsednik baron Wurzbach na znanja glavnemu odboru, da mu zaradi bolezni ni mo- občnemu goce seji priti pa ravno tako tudi ne mm galunom in obveže. Rano moramo večkrat izsna- zboru, ter prosi, da ga v predsednijskem poslu zastopa žiti in s katranovcem nomazati. zlasti noleti ali onsn nndnrwlsArlnilr Ta« TTv fionnirv s katranovcem pomazati, zlasti poleti ali tudi s kakošno drugo bridko tvarino, da se mrčesje odganja. gosp. podpredsednik Jos. Fr. Seunig Ogric od hrošča (Maikafer) črnim borom Skoraj vse c. k. kmetijske družbe v Avstriji imenujejo svojim zastopnikom v1 občnem zboru kranjske kmetijske družbe gospoda predsednika, le kmetijska družba v Inomostu gosp. odbornika Brusa in hrvatsko- Na nasadbah škodljiv slavonsko gospodarsko društvo nika Gustava Pirca v Zagrebu gosp ta j katere se v političnem okraju po stojnskem nahajajo, napravil je ogric, beli črv (Enger ling) precejšnjo škodo. Na eni sami nasadbi, katera obsega 10 ha., rovcev. vničil je blizo 10.000 mladih črnih bo Glavni odbor se v daljšem razgovoru posvetuje o poročilih in predlogih podružnic in posameznih družbenikov ter naloži poročilo v teh zadevah v občnem zboru gosp. tajniku Pircu. se predlagati v imenovanje dopisujočim Sklene ? Koreninice pri steblu na okrog ogloda in drevesca članom kmetijske družbe gosp. Karola Rambovseka poginejo. Našel sem, da na oni nasadbi, kjer so tla c- kr- stotnika v pokoji, in posestnika semenske šta-bolj s travo zaraščena, bolj škoduje, kakor na* oni, kjer ciJe v Zborovu. Tajnik poroča glavnemu odboru, da je c. k. kmetijsko ministerstvo odobrilo račune o porabi državne Da se ob času, ko hrošec leta, iz zaklada za po- subvencije za živinorejo ter da se je Vavno na tem gozdovanje Krasa odmerijo male nagrade, da se hrošec ministerstvu tudi predložilo poročilo o porabi subven- je manj trave. To zlo se da zmanjšati, in sicer: okoli nasadeb in v nasadbah lovi in pokončuje. cije za podkovsko šolo. Za nove ude se sprejmejo v kmetijsko družbo sle- izrastki služijo obnovljenemu sadnemu drevj v to da deči gospodje: # „ Peter Kraigher, posestnik in trgovec v Hrasali more ono živež, katerega iz zemlje dobiva prejema tudi ob enem koristno porabiti pravilno prebaviti 5 Jurij Meden, posestnik v Begnjah Anton de Schiava, trgovec v Cirknici Janez Predič, posestnik v Cirknici, Janez Žitnik, posestnik v Cirknici, Janez Pezdirec, posestnik v Dragatuši Martin Pečarič, posestnik v Dragatuši i ? temi je obnovljenemu sadnemu drevju ob enem zugotov- tudi pravilen tok soka, ker bi sicer v tem obziru zavoljo velike množine odstranjenih (oziroma prikrajšanih) vej velik nered nastati utegnil. sno sadno drevo, katero bilo je sicer aa močno prikrajšanih vejah mnogobroj- Janez Ogulin, posestnik v Cerovci Andrej Grlibe, koperator v Podzemlji Matij Franc . Obnovljeni zdravo, požene na nih in gostih poganjkov; ako se y Ogulin, posestnik v Brezovi rebri Kuralt, grajščak v Semiču prosto rasti pustili vesno vejino kr nam bi v pravo pravcato „čumj ti novi poganiki celo dre- b*. T°ki kmalu Josip Urbančič, vrtnar kmet. družbe v Ljubljani poganjki, kar jih je odveč, ne sinejo se pa ob enem, ;o odstranjujejo hitro naj se krati raz drevo taki „nepotrebneži Istraniti u polagoma tako dolgo da slednjič na sadnem drevj i le še ostanejo, kateri Kako nam je sadno drevje na stalnem pravilno oskrbovati? Spisal M. Rant. so za pravilno obliko vejine krone obnovljenega drevesa tudi v mestu Obnavljam potrebni pomlajujemo navadno češpljevo, ja bolčno in hruševo sadno drevje. Povprečna perijoda (čas starosti), v kateri nam drevj imenovanih treh (Dalje.) sadnih plemen obnavljati, bila bi slede Take sadne vrste in sorte, katerih drevje je treba ekoč perijodično obnavljati, so predvsem: višnje, . kakor: češplj se Ijajo v starosti do 20. leta > tako slive in češplje, potem nekatere jabolčne vrste b) jabolke in hruške pa ( v starosti do njihovega lzuu uže 40. leta. menjenih vrst) O mlaj ali obnovlj v tej starosti na drevji šampanjska reneta (kosmač), zlata parmena (parmaine), imenovanih treh sadnih plemen pravilno bode velika kaselska reneta itd., med hruškami pa Vilija movka, Napoleonova maslenka, bela jesenska maslenka, gotov vspeh imelo brez posebnih nesreč in zadržkov tudi vselej dober dobra Lojzika Avranška in dru5«. x«,iw -— je vrli sadjerejski strokovnjak gosp. Herman Gothe leta 1875. ob času kmetijskega tečaja za ljudske učitelje v Mariboru. Razun onega sadnega drevja, katero je zavoljo redno-obilne rodovitnosti obnemoglo, obnavljati Tako omenjal nam IL Precepljevanje sadnega drevja. Najgotovejši dokaz, da v kakem kraji domače sad jarstvo v racijonalno napreduj na je ravno čemu sadj dalj je doma- tudi ono sadno drevje, katero je obilica pravilno precepljenega starejšega sadnega drevj kodar se pa to prevažno sadjarsko opravilo popol po viharjih, toči, nepravilnem razvoju vejmega venca noma pogreša, je tudi sadjarstvo še na najnižji stopinj po pozebu trpelo kakor tudi ono, ki je po raznih bo vej svoje krone zgu še komaj v plenicah le pr leznih in drugih poškodbah en del bilo. razraste se po poganjkih iz starej lepa i pravilno izvršila. Pri obnavljevanji sadnega drevja se je domačemu vano. britko, a istinito po mačehovino oskrbo- Ravno pravilno Takemu obnovljenemu sadnemu drevju razvije in 3ga lesa zopet nova, čvrsta vejfna krona pogojno, da se je obnovitev precepljevanje starejšega sadnega drevja nam je najgotovejši in najverodostojnejši znak, da so v kraju zavedni in racijonalni sadjarji, kateri v sadjarstvu resnično napredujejo in jim je na tem vse ležeče, da s preceplje-vaujem odraščenega sadnega drevja v svoje sadovnjake (sad , A _ ^ vrte) mesto sadnih sort, katere le nepomenljivih sadjerejcu poleg onih pravil, katera so mu pri razreje- ^ malovrednih 8adežev rod^ si prizadevajo dobrih vanji v to služila da je sadnemu drevju enakomerne in pravilne vejine krone navodu ravnati: . Sadno drevje otovil, tudi še po sledečem naj se obnavlja ali pomlajuje okusnih in na vse strani boljših sadnih vrst in sort vpeljati in zaploditi, katerih sadeži jim bodo v posle- 3ga in gotovejšega dobička dona- dici tudi bolj večj vselej v Vej ecih svečanu in sušci-i naj se skrajšujejo v dvo- do štiriletni les tako, da drevesna vejina krona tudi v obnovljenem stanu svojo prvotno obliko pravilno in lepo obdrži in ohrani. katere smo sadnemu drevju s tem prizadejali. ne smejo v svojem premeru nikdar preko 7 do 10 centimetrov ali 2 do 3 stare palce (cole) obsegati šali in dajali. Več, tako postopanje nam dalje neovrg-ljivo svedoči, da se v takih krajih nahajajo naprednjaki, kateri niso le praktično-izurjeni sadjarji, nego imajo do te prekoristne kmetijske stroke tudi pravo veselje in resnično ljubezen, brez katerih dveh lastnosti ni in v nobenem obziru pravega napredka dobrega vspeha biti ne more (Dalj prih.) (meriti) kake Vej naj se vselej na gladkem mestu v bližini stranskega izrastka z drevesno žagico ročno od O _ ____. r • W 1 « • \ • stranijo, rane ob robovih gladko porežejo (pričedijo) z drevesnim mazilom (najbolje s cepilnim voskom) dobro zamažejo. .. 5. Po velikosti in obsežnosti drevesne vejine krone in pa po starosti drevesa samega naj se pri obnavljanji Gospodarske novice. Splošno deželno azstavo priredi hrvatsko-slavon sko gospodarsko društv v 1890 J to je ob priliki praznovanja petdesetletnice tega društva. Hrvatska _ ali 2 veji v spodnjem ali pa osrednjem kroninem delu neprikrajšani (celi) pustite zato, da po njih drevo v svoj vrh več živeža dobiva in prejema. Tudi na skrajšanih (obnovljenih) vejah naj se vse stranske vejice in izrastki , katere se pod rezjo nahajajo, popolnoma pri miru in neokrajšane rasti puste. Te vejice in stranski vlada bode uže letos stavila v proračun 30.000 gold * * * trtna bolezen, koja se tudi privedla je deželrn kul- ozi- rom na to, da je po izrekih izvedencev »Peronospora * vPeronospora viticola", na Kranjskem silno razširja, ^ — turni svčt na Tirolskem do sledečega sklepa viticola" nov sovražnik trte, na kojega ozirati se ni bilo mogoče pri določevanji čistega katastralnega donosa, nadalje z ozirom na to, da ta glivica provzroči svet do c. kr. finančnega ministerstva z nujno prošnjo, da naj to zlo Dalj spominjal se je predsednik dne 17 m ±1U»3a, uaucujt- u utiu viu m« vv , v^ veliko škodo, obrne naj se kultui umrlega poslanca Tomaža viteza Horodiskeg Došli predlogi zadevajo sledeče predmete: 1. Vladin predlog postave zadevajoče naredbe zoper obče nevarno socijalistično prizadevanje, in pa predlog uvrsti med one elementarne nezgode, vsled katerih se zoper obče nevarne rabe strelivnih tvarin in pa zoper davek odpisuje. obče nevarno ravnanje z njimi * * * Mesto Bela Cerkev v Banatu, kojega prebivalci so se dosedaj živeli od vinarstva, trpeli so po trtni uši tako silno škodo, da se je leta 1884. izselilo 300 družin v Ameriko. Sedaj je prosila ta občina ogersko proda 10.000 oralov onega pešče nega ministerstvo da nega sveta, ki leži med Belo Cerkvijo in Karlovo vasjo, da bodo skušali s živinorejo, ker od vinarstva ni nič pričakovati. Vladin predlog glede premembe državnega volil-eda zadevajoč uvrstitev dunajskih predmestnih občin v vrsto mest in trgov. Vladin predlog postave za vrejenje vodotokov rek v Galiciji povodom stranskih povodnji (privoliti se ima počenši z letom 1885. državne podpore 500.000 vsako leto skoz prihodnjih 15 let, tedaj skupaj 7% milijonov). Vladin predlog postave, s katero se podaljšajo % * * * Mariboru ustanovilo se je novo društvo > ko- jega namen bode pospeševati rejo perutnine na spodnjem Štajarskem. Vprašanja in odgovori. obroki za povračilo državnega posojila onim, ki so bili po povodnji poškodovani v Tahau-u leta 1871., v delih Češke leta 1872. in konečno po ognji poškouovanim v Joahimski dolini leta 1873. . Naredba vsega ministerstva z dne 19. decembra 1884. o vpeljavi izjemnega stanja v sodnijskem okrožji dunajsko-novomeškem Vladin predlog postave, katera določuj kam Vprašanje Na sprednjem kopitu mojega konja pokazala se je razpoka, ki gre počez in je kake na S.) centimetre dolga. Ali se razpoka ne bode širila in ali bo ozdravila? (G-. Odgovor. Kopitni rog stene raste iznad kopitnega svitka; če je bil ta svitek na ta ali oni način poško- sredozemeljskih vodah dovan, zaostane za tisti čas rast rogu in nasledek je da rogu manjka in naredi se poprečna razpoklina pripadajo denarne globe c. kr. notarjev in njihovih namestnikov, ki se kaznujejo disciplinarnim potom. Vladin predlog postave, po kateri se ima pražka Wencelska kaznilnica odstopiti praškemu mestu proti temu, da preskrbi zgradbo nove kaznilnice. Vladin predlog postave o vrejenji ribarstva v ? z tega se lahko razume, u«, ^ --------— ne zaraste in da zgine le takrat, ko je pri vsakem da se taka razpoklina nikdar Vladin predlog postave, v kateri se vlada pooblasti vzajemno z Ogersko, pomnožiti kupren drobiž za dva milij 10 goldinarjev ___________ . Vladin predlog postave, zadevajoče zgradbo no podkovanji stena porezovana bila, da je razpokljma yega poslopja, za češko višjo gimnazijo v praškem No zmiraj nižje šla in zadnjič celo odrezana bila. Iz tega Yem mestu se pa tudi razvidi, da, kolikor daljšo pot ima razpoka od zgorej dol, toliko dalje časa traja, da zgine. Na sprednji (prstni) steni se računi sploh blizo 11 Načrt mednarodne pogodbe zadevajoče podmor leto, na ske kable (telegrafe) 12 Vladin predlog postave o premembi državnega prvi polovici stranske stene okoli 9 mesecev, na drugi poroštva pri češki zapadni železnici in pa določila polovici te stene pa do mescev. Take poprečne ? po razpokline ne pomenijo voliko in same po sebi ne potrebujejo nobenega ozdravljanja, ker zdravnik tudi ne more storiti nič, kakor to, da da razpoko zamazati s smolo, da se prah va-njo ne nabira katerih se država pooblasti, to železnico nakupiti 13 Vladin predlog ravno take postave glede želez niče Praga-Duks in Praga-Bodenbach 14 Vladin predlog postave o pogojih nove konce sije za vožarjenj na cesar Ferdinandovi severni želez Vprašanje 4. Kje bi dobil na Štajarskem nekaj nici ^noya koncesija za najdalj 55 let s popolnem vpli krav čistega muricodolskega plemena in ravno takega yom države na odločitev vožnine), dalje pa o pogojih bika na prodaj ? (B ? Odgovor v Z.) Obrnite se zaradi tega na tajništvo c. k pod katerimi bi smela država to železnico prevzeti Dalj je predsednik naznanil, da je gosposka zbor kmetijske družbe v G-radci, katero Vam radovoljno na- nica pritrdila sklepom zbornice poslancev zadevajoče slove živinorejcev pove, pri kojih tako živino dobite Nakup nadvojvoda Albrechtove železnica po dr žavi Pol stvari ustanovitev družinskega fideikomisa Czarkovskega; ustanovitev knez Jurij Lobkovičevega zemljiškega fideikomisa. državnega zbora. Prva seja državnega zbora dne 20. januarija bila je bogata glede gradiva obravnave in pa novih vladnih Dalj privoli predarelskemu poslancu dr. Weibelu odpust tednov, poslancu Winterhollerju pa je privolil predsednik odpust treh dni Dalj prebere se dopis praške višje sodnij ? v ka predlogov Pred vsem naznanil je predsednik dr. Smolka > da da je bil poslanec general Samec oddan v norišnico in da poklicana okrajna sodnija iz- terem se naznanja je cesarici njenemu rojstnemu dnevu dne 24. decembra minulega leta po primernem potu naznanil vošila visoke zbornice izreči premilostlj" vršuj dotične preiskave v smislu 273 obč. držav ljanskega zakonika Dalje na,llil /V ^ 1 1 1 ^ VN V ^ W\ V % M X I kem pride v obravnavo davkarskega odseka. Dalje odgovori finančni minister vitez Dunajewski rijca na interpelacijo Fiirenkranza in Schonererja v zadevah namalani sta na nji bil i z oljnato barvo dve ribi ustanovitve manjih krogov pri oddajanji vžitnine od mesa stavila in vina na Nižeavstrijskem, da bi bilo nadzorovanje takih meno polo ded pa žaluje danes, ne ljubi se mu nič Ko je bila to dogovorila, porinila je k meni mizico po na-nio okrožnike. izrezane iz lesa in zlatoru- okrožnikom malih krogov za vlado predrago oziroma nemogoče. e položila lepo leseno žlico in nož. Po nekolikih trenotkih je prinesla skledo Dalje se poslanec Hanisch v daljnem govoru huduje močnate polivke, ki je še kadila se in ki mojemu oku ker je zadnjič preslišal predlog glede neke peti- prav nič ni bila neljuba; zopet je gospodarja ogovo- morda boste večerjali z gostom vred? ' zato, cije, katero je on izročil v zadevah pobiranja davkov po občinah. Izročila se je njegova pa tudi nji nasprotna rila: ded a ko je starček bil na odgovor znak dal z roko, po prošnja vladi. Hanisch dolžil je, da je on preslišal pred- dala mu je v steklenici vodice in malo merico m log zarad nemirnosti v zbornici, pa vzrok bil je da se ni o pravem času brigal za svojo prošnjo. to i ooomnila je: »Vsaj piti morate v družbi z njim!" Res podar prejel merico in vodke nalil va-njo Potem začel je Frid. Suss v precej neslanem in ali samo zmočil je usta z njo, pa oddal jo meni in zelo dolgem govoru svoj predlog o premembi volilnega vdal se je t >et svojemu položaj Jaz sem o reda glede dunajskih predmestij. šico, moji notrini je bilo treba da jo rej eni nil ča-: tudi Mnogovrstne novice. * Cesarica v Proseku. Kakor je znano, naša cesa- postrežljiva mojemu slu da otide venkaj staruha je nalila merico in podala jo je pa prijela steklenico in odločila se, rica zadnji čas rada prav veliko peš hodi. Te navade držala se je tudi minuli teden, ko je za nekaj dni prišla v cesarski grad „Miramare" pri Trstu. Z grada ven ho dila je skoraj vsak dan po več ur po kamnitih stezah gori proti Krasu ali pa se je vozila po viharnem morji. _______ ______dejala je, da je tudi vozniku treba nesti vodke, če prav, opomnil je, ne bode, ker je Žid, jedel naših jedi, merico vodke pa da izpije rad tako, kakor kak krščan. Jaz v tein nisem čakal, da bi me bil kdo nudil z večerjo, kar metal sem v se vroči močnik: ; donesli so mi pirogov *) z sirom vred, a naposled sem dobil pred-se pečeno svinjsko glavo s hrenom. Vse je bilo snažno in slastno Pri tem sprehajanji pride cesarica in ž njo dve gospe tudi v Prosek. Rada bi si bila ogledala tamošnjo cerkev, pa bila je zaprta. Ko pogleda na drugo stran, nikakor se nisem nadejal videl tako dobre večerje. Poleg tega je vse, Kar sem okrog sebe, kazalo dostatek (obilost). Pohišje, razstav po izbi, to je bilo priprosto, kmetsko, ali čednejše vidi pred seboj moža v črni obleki tamošnjega ka plana. Cesarica ga vpraša, jeli bi ne mogla pogledati cerkve. Na to kaplan cerkev odpre. Iz cerkve se je prva vrnila princesinja Auerspergova in se takoj s kaplanom spusti v pogovor. „Gospe ste gotovo tukaj tuje, „Od ce- Radoveden popra- vpraša kaplan, ali bi smel vedeti, od kod?" nego je navada. Mizice in klopi so bile dosti dobro rejene in pomalane, ali gladko zelene ali ocvetličene; poleg dragih in obilih obrazov je po policah bilo polno posodja; ob stenah je visela obleka, kožuhi, s svilo šiti robci. Sploh to ni imelo nikakove posebne vrednosti ali vstrajno delo je bilo vse. Težko je človek sodil da sarskega dvora" bil je odgovor. je šuje na to kaplan, kakošna je cesarica, med tem pa cesarica sama stopi iz cerkve in namesto princesinje odgovori: „To se ne pove tako lahko, temveč jo je treba videti." Kaplan na to ogovori, da to ni tako lahko, ker to priprosto kmetsko bivališče, tem teže, ker je vse navadno, jako siromašno bilo v teh stepah. Morda pa moj gospodar bil kakega višega stanu bitje? mojega gospodarj bi bil, da sem pi Da bil jasen in kratek, menil pod kako duhovsko streho, ker so m - O župan ni nikogar ne puste v grad; cesarica pa smehljaje zavrne: „No, cesarico je lahko videti, prej kakor bi se človek nadejal in še celo v grad ni treba hoditi." Na to mu je cesarica, misleča, da je cerkovnik, ponudila darilo v denarji, kaplan pa se je zahvalil z besedami: »Gospe odhajaje reče: „No, me menda ne poznajo." Cesarica pa nikar mi preveč ne zamerite, toda če vi mene ne poznate, se smem pač tudi jaz enkrat nad vami zmotiti." dosti podobna bila temu domu bivališča kmetskih žup nikov v Ukrajini; ali videl sem, da sem na hutoru, a v tej okolici so jedva po mesticih in redko po selih bile cerkve; ne bival bi duhoven v taki pustini. Bolj, nego tega doma prizor jel je zanimati me mojega gospodarja humor". Ko sem večerjal, pogledaval sem mimovoljno gospodarja, ki nikakor nisem zanimal ga tako, kakor je kar nič se M on mene Sedel je k meni, ali ni genil ni, ni ozrl v me, podoba je kazala, da je do cela zamak njen v nekove žalostne Na drugi strani je tudi stvari mirno in skrivnostno vela se deva, ki je bila prišla izmed duri in sedla pod obraze; zamišljena je bila tudi y Zamet v stepah. Poljski spisal Mihal Grrabowski, preložil L. G. Podgorican. (DaJje.) Na starega gospodarja klic je neka druga osoba iz sosednje izbe prišla izpod roke prvi, ki zatega del prav nič ni promenila svoje postave. To je bila staruha kakor stari, a ne gonila ni, najmanjše premembe ni po kazala ni na obličji, ne v oku. Nje oči so v me strmele neprestano. Kedar sem jo pogledal, srečalo se je moje oko prav s tistim jasnim, ali nepremičnim okom. mojega oka snitku z nje okom ni se nikamor drugam. Umel sem, da devico zvedavost in pnprostost vodi da nje oko strmi v me; ali vend je 5 nje neod # Pirog je pecivo, zavito v testo. me Čutil sem 10 v bitna prosunljivost jela vplivati sebi. ko sem nalašč trudil se, da bi mi nič bila Kedar sem se ozrl v nje oči, zdelo se mi je pomenljivejše vidim jasne proge čaralne svetlobe zaide na kriva pota in da ostane varhinja močne in mari ne velj 1 da dira.] oče imel ji pro- teh dveh" temnih zvezd, ki sem pred seboj ki sta prav bližali se mi. Kolikorkrat sem rad ali nerad, zdelo se mi je da čutim nekako bol volj ¥UW, pa tudi zadovoljne nase države. Pa tudi nasprotniki Hohenwartovi se kažejo zado- pa se ve da zato, ker l najhitreje znebe svo z njegovim imenovanjem upajo, da se po tej poti gotovo jega najspretnejšega nasprotnika Sodijo namreč da ? nekoliko umeknil se da me popolnoma prodirati Ali skoro sem bil zopet v svesti si; smijal sem se sam bode grof Hohenwart sedaj gotovo poklican v gosposko da se s tem zgubi njegov vpliv na državno- zbornico zborske poslance in da po njegovem odhodu sedanj sebi; tješil sem samega značiti oko krasne device, ki sem priliko imel sebe. da ne more nič strasnega da sem čina zopet katero je znal povzdigniti do vladanja sedaj pade in prostor pusti levičarjem da bi iz povračilo svobodno in jako zadovoljno pogledaval sedela in jako zamišlj jo na Ko je da je še krasnejša verejami v temoti bila zdelo se mi je, nego je bila ko sem jo videl med sposko zbo _____________Ko je komolca imela oprta ob ko le ni'glavo slonečo med šakama, kazala je cela postava ' radovednost. Ne živopisec, niti podo nova pričeli na steno pritiskati avstrijske Slovane. Da bi grofa Hohenwarta še bolj gotovo potisnili v go ■■■ 11 "1 po v katerem bo imel nadzorovati vse državno gospo tudi trdijo, da se njegov prihodnj Pri neko zamišlj bar bi ne bila potrebovala popolnejs vzora. Vse je ljubko bilo pristno na tem bitji. Razhalj vrat 1 roci molcev ob katerih je košulj bila zlezla jej do obeh ko sel, » -------------------- darstvo, celo ne da združiti s poslanskim mestom tem dokazavanji pa nasprotniki vsaj to prezirajo, da bi po njihovih teorijah grof Hohenwart tudi ud gosposke zbornice ne smel postati. Kar zadeva stališče grofa Hohenwarta v tem vpra bosi do členkov — vse je bilo sta- sanji, je pač razumlj da politič svojega posla ožitno dovršeno. Nje priprosta obleka ni bila težja okorelejša od rezbarske draperije dolenj odelo podnj Imenoval sem nje ali" to je bila ukrajinska v državnem zboru ne more prištevati med sladkosti živ- ker je gotovo težavno delo družiti deloma sila Ijenja, različne elemente 5 tudi spodnjica to je tenko volneno krilo, ki stan (taille) posebno frakcijo konservativ kluba njegovega v po spletkah Lienba- objemlje. Tako žensko obleko vidimo na etruških *) po sodah- še popolnejše jo vidimo v povitji egipških mumij cherjevih in pa najnovejše, sicer po vsem prazne govo rice o jugoslovanskem klubu si lahko smatra obrnj' le-sem dokopala se iz kake nepopis starožitnosti in iz kakega brezislutnega pokotenj nekako gotovo ljive človeškega rodu proti svoji osebi toda Hohenwart je tudi domoljub kot tak je žrtvoval uže več kot prevzeti tak gotovo te če najlepši Kakoršen je kak lišp, navadno grd kar je nepristnost skoro vse lepote na- žaven posel ko je vladi na tem da si chrani naj tori na velikem pozonsči taka je te tr eno tke bila ta spretnejšega podpornika v zbornici, ga tudi ne bode tiščala samo zato v stran, ker je bil tudi njegov prednik obleka Premišljal sem, ali vidim pred seboj Galatej ali ženskega Sfinksa. ***) Nje obličje je bilo tem kras- čim natančnejše sem jo videl, bela je bila in ali te velike oči, ki so strmele ud gosposke zbornice Desnica zbornice bo tedaj go tovo vse storila ohraniti si svojega vodjo in upa, da • v nej^e, mirna to priza ne bo brez vspeha kakor mramor Vremsko-Trnovske doline n 1 jan. (Peronospora vi v me, pričale so mi, da je Galateja probudila se da Sfinks s svojim pogledom daje mi za£ naj uganem ali pa umrjem! ali onetke, katere > ticola) hud /ražnik vinsiie trte, se je tudi po Vrem (Dalj prihodnjič.) sko-Trnovski dolini v zadnjih letih kaj močno razširil. Leta 18B2. uže so opazovali po nekaterih mestih to bolezen, vendar ne v veliki množini, in priprosti vinogradnik jo še opazil in spoznal ni. Leta 1883. se je v veliko večji meri prikazala asi dopisi Dunaja 22. jan. (Grof Hohenwart.) Včeraj se je uže priprosti nogradnik začel se je čuditi prezgod- svojih trtah, ter pričel iskati njemu odpadanji listja na vzrokov, pa ker druzega najti ni mogel bila je A LL rosa" borsi, zelo govorilo o smrti ____________^ w starčeka 88 let, katerega tudi mala sapica zamore popihniti v drug svet, toda ko so današnji berolinski telegrami naznanili, da je cesar sicer po Dunaji, posebno nemškega cesarja Viljem oni veliki škodljivec, kar še sedaj največkrat za pravo bolezen velja in si te misli iz glave izbiti ne dado če jim tudi še bolj prepričevalno vzrok in pravo ime poveš. Minulo leto 1884 opazila se je ta bolezen (glivica) v ern celo vstal, da je kosil pri mizi, je za zdaj po tukajšnji pa tudi tihnila govorica o njegovi smrti, in prav obilni meri posebno na uekaterih sortah vinske jaz opazoval to bolezen in spoznati trte Kolikor drugi avstrijsko-ogerski o slovenskem poslanci sedniku grofu Hohenwartu časniki govore skoraj izključno o bivšem ministerskem pred Mnogoštevilni prijatelji častilci in pristaši čestitajo novoimenovanemu predsed mogel, napadene so bile bolj močno one sorte vinske trte, ki so na spodnjem delu lista kosmate, merno onih z gladkim listjem. Najbolj po tej bolezni je bila prizadeta pri ime dvora, čegar posel je sila niku najvišjega računskega imeniten, ako predsednik, kakor bo sedaj, mož za to novana ;;Kastenica Sorta, pri nas imenovana ..Dolga repka u skoraj prav nič na tej bolezni trpela, ter je ki pa je vsikakor prijetnejši terega koli ministra lepši 1 kakor posel 5 ka nje listje do časa slane zdravo ostalo t ravno tako še precej povoljno grozdj dozorelo. Portu bila Prijatelj pristaši Hohenwartovi čestitali so rnu gotovo vsega srca deloma veseli tako lepe odliko vanja svojega voditelj deloma pa tudi zato, ker bode grofu v središči države, gmotno službeno po vsem tudi malo in kasno s to boleznijo zadeta, nje grozdje bilo je poprej zrelo, ko je jelo listje odpadati; zadobila Rulandec bil je še precej trden ter kar se ne da pri nas 16°/0 sladkorja slad je zadobil 19°/ neodvisnemu tudi za prihodnj mogoče sedaj vlada doseči. Za°njim 'je največ sladkorja dose nobeno sorto namreč o jočo stranko — pravo avstrijsko stranko voditi da ne 17°/A, Traminec Ortliber bil je lansko, kakor letošnje leto močno poškodovan 5 ter največ trpel med tujimi * Etruski so bivali v srednj Italij med ekama Makro sortami, za njim pa Spanjol ter kisel ostal. Sploh pa in Tibero Galateja je morska Vila ***) Sfinks je devica levj tela človeške glave je preteklega' leta pridelano vino v Vremsko-Trn^ski dolini kaj slabo in kislo, ter ima opravičeno \m€ še nikoli dosedaj, »revščina" in / " ~ burja nazivano#r v t - k v - 30 _ bo moral vinogradnik kaj skrben biti, da bo ob pravem njem visokočast času pretakal mogoče v slučajih čistil svoje vino, gosp župniku gosp. Nikolaji Križaj drugače se je bati, da se mu pokvari. Velja pa še sedaj kajšnjih domačih socijalnih •#■11 lr <1 i fnrli nf n »*a aU 4- ^ ^ ^ « U^ J -____1____ M _ T\ • i i • ' , vršili so se mnogovrstni in važni pogovori o tu tukaj tudi staro 7) kopito j to je in gospodarskih razmerah > ker je trdo kuhano Kaj radi ga pa » to je ? ne bode se pokvarilo, Pri tem skazal se je pl. knez pravega veščaka v splo puste na „materi tudi 14 dni na tropinah, nem kmetijstvu to je da ga puste (ako ga toliko časa imajo) tudi celo leto na blatu, dražjah, ne da bi ga pretakali. Ce tudi je tako rav- Zauk^zal bil je odbrati in v farovž pred pripe ljati 20 najrevnejših učencev in učenk iz premske vasi. , . Podaril je potem sam z lastno roko vsakemu po en nanje zdravi pameti nasprotno ter jasno dokazano, kako srebern goldinar. Slava in preiskrena zahvala mu bodi naj se naš kmet poslužuje uže ene ali druge stroke se le-ta vendar-le počasi in nerad spravi iz svojih starih priliki skazal se je s tem izrečena za njegovo blago-milo dejanj privajenih mu opravil, ter da prednost le onemu, katero je podedoval od prednikov svojih fizij psiholo visoki gospod Opazovati sem imel priložnost le en sam vinograd kjer ni bilo do časa trgatve prav spori" in še nič sledu o 3. Pri tej posebno izvrstnega v trenutku je vsakega otroka duševne zmožnosti in pridnost njegovo na las uganil in opisal. le po trgatvi, so se začele bele maroge na perono- ga živi in ohrani Plemeniti knez je tudi sam izvrsten slikar. Bog Vsi trije visoki gospodje, katere spremljal je spodnjih delih listja kazati, listje osuševati, ter odpa- gosp. Anton Czurda, oskrbnik dati imelo grozdje v tem vinogradu pridelano cele Razloček v določevanji sladkorja bil je ta da je n. kneza posestev v Se 3% slad nožečah, so jako prijazni, ljudomili, uljudni in ljubez njivi, tako, da se tudi z najubožnejšim otročičem prav w v ^ a. ----— /g---"j* f 3 uw tuui a lacifjuuu korja več memo grozdja po drugih vinogradih pridela- po domače priprosto pogovarjajo nega. Omenjeni vinograd je z istimi sortami trt nasa jen ko drugi, toda oddaljen je dobre pol ure od druzih vinogradov, toraj na samem. Skušal sem, ko sem opazil čelo bilo je v ponedeljek 12. t. m. prav po sibirsko kar Pretekli teden more se za tukajšnje kraje v polnem imenovati. Snežiti pri pomenu besede „sneženi teden to bolezen (peronosporo) trtah, jih obvarovati s sred je potem posebno po dnevu skoraj slednji dan skoz celi stvom, ki je bilo v nekem kmetijskem časniku razgla- teden nadaljevalo. Dne 16. t. m. vtrl je tukaj na Premu seno Vspeha nisem nikakega dosegel, in mi tudi ni znano, ali je bilo prepozno ali pa ono sredstvo obilni sneg tri s slamo krite krove (grušte) brez drugih Mogoče, da je bilo oboj skupaj ker trdi se, da nič. posebnih nesreč. Toliko snega v teh krajih h kratu uže ni sredstva zoper to glivico. Tukaj ob kratkem hočem __ navesti sredstva, s katerimi sem deloval zoper „perono- je na ta-la tla, katera so ga tudi obilico "sproti razto stari ljudje skoraj ne pamtijo. Dobro je le, da je padal južen ter pri mirno-tihem in pokojnem ozračji! — Padel sporo in te so bila j 9 IU ijkj uua o Železni vitrijol v prah stoičen, s kojim se je več pila » sicer bila bi ga gotovo nad meter visoka plast Za napadenih trt listje oprašilo s žvepljalnim mehom drugo sredstvo mi je služil železni vitrijol v prah stol- skupaj padlo toraj ne rečem preveč, če trdim, da ga je ta teden več nego ga je v preteklih 12 letih bilo po teh krajih vsega čea kojemu sem primešal polovico žveplenega prahu tem meseci je znani vremenski prerok francoski listj to zmesjo sem zopet več druzih napadenih trt po do sedaj svoje prerokovanje prav dobro pogodil oprašil. Tretjič sem uporabljal železni vitrijol v sosebno v teh krajih zadel prah stoičen, kojemu sem polovico apna primešal ter s Po novem letu pokazale bile so se na Premu zopet tem zopet več napadenih trt po listju naprašil. Z vsemi „kozce*; en bolj prileten mož bil je na njih zbolel in tukaj navedenimi sredstvi, kakor sem uže prej pove dne m tudi za njimi umrl. Dotična hiša bila je dal, nisem prav nič dosegel, saj spoznanja vrednega nič. potem skozi 10 dni v „kontuinacu Upajmo, da se tudi tej bolezni, nevarni za vinsko trto ter je ker ni no kakor marsikateri drugi v okom po izvedencih pride, prosta r ^ VI"* ' „ayui;uuitvv;u , J^, AAA L1\J beden več na tej epidemiji v nji zbolel, sedaj zopet tej zadevi je domače županstvo vse pohvale Da je to jako težaven posel, se razume, ker ta glivica vredno, ker se izredno strogo po predpisanih navodilih deluje v notranjih organih listja; to opravilo bode tem težavneje, ker se še pri vseh dosedanjih poskusih še ni Slava mu v takih slučajih ravna in je strogo ter točno izvršuje posrečilo vspešnemu sredstvu proti tej bolezni na sled priti PO r Za nabiranje žlahtnih sadnih cepičev je ta mesec Vremsko-Trnovski dolini provzročena škoda ob lepih dnevih najboljši in zadnji čas; kdor se s temi peronospori" je ta, da je še marsikateri grozd trd, še dosedaj preskrbel ni, naj se toraj podviza , da se še toraj nedozorj ostal nejše, iz česar je bilo manj in slabej ter si jagode brez izjeme drob- o pravem času z dobro robo preskrbi. vina. Lesa za prihodnjo režnjo pa ne bode primanjkovalo Vendar pa se je bati te bolezni in nje učinkov, 21. t. m. Nje predstojnik n h lr a v ti rr vn rl i m a in i\ Am nn 1 « _-__. ___ ^ a______* 1 • 1 J M. Rant. Postojine 25. jan. (Izv. dopis.) Se precej dobro je bil obiskan občni zbor naše kmetijske podružnice dne preč. gospod dekan Hof kar lahko razvidimo iz popisa »peronospore" v lanskem stetter otvoril je zborovanje s kratkimi, a jedrnatimi be sedami; lepo in gladko je opisal društveno delovanje v letniku „Novic" št. 45 Prem 18. jan. (.Mnogovrstnosti.) Preteklo nedeljo, zadnjem desetletji ter pohvalno omenjal, da je ravno dne 11. t. m. počastili bili so našo faro trije visoki do- leto pretečeno pristopilo dosta novih udov * • i t t^ • i • • i \ % • — a jl jl dokaz stojanstveniki. Bili so ti-le Njegova svitlost Ferdinand pl. Porcija, lastnik premske grajščine 5 tron tukajšnje fare itd grof Franjo Wilczek njegova ekscelenca knez pa da n. se naše razumništvo zanimiva za napredek kmetijstva. posamnih točkah sporeda razpravljalo se je temeljito in ukrenilo marsikaj koristnega. Med drugim zabilježim pokneženi princ p. n. Viljem naj ukrep, da nakupi podružnica z dovoljenjem si. c. k. Hohenlohe. Vsi trije visoki dostojanstveniki, kateri bili deželne kmetijske družbe dva bika, ki naj se izročita so le-sem ravno med prvim delom sv. maše prišli po pod pogoji vestnima posestnikoma v to svrho, da se dali so se naravnost v cerkev, kjer so ostali do konca pleme izboljša v okraji. Govorilo se je i o pogozdovanji službe božje. Po sv. maši ogledali so najpreje domačo Krasa itd. farno cerkev, potem pa staro premsko grajščino obhodom po Premu obdaroval je Med Posamni udje priporočali so pridnejše in vzgled . gosp. knez mnogo nejše kmetovalce, živino in sadjarje ter čebelarje, da domačih revežev in betežnikov ter se z ljudmi prav pri- se pohvalijo potom pisma si. c. kr. deželne kmetijske jazno in ljubeznjivo razgovarjal Obedovali so vsi visoki gospodje, potem pri tukajš družbe > med drugimi gg. župnika dr. Sterbenca in Sajovica. Sigurno v blagost društva volil se je odbor Pred računskega dvora je preimenitna in on temu poslu hoče sednikom voljen je enoglasno vnovič preč. gosp. dekan posvetiti vse svoje moči Hofstetter: podpredsednikom gosp Alojzij Lavrenčič odbornike p dr. Jurij Sterbenc, M. Vičič, Ferdo Gaspari Spilar Nasproti pa zahteva posel poslanca poprek vsaj po mesecev marljivega delovanja vsako leto, med katerim časom bi se s svojim pravim poslom mogel celo malo soboto dne 24 m bila je volitev občinskega pečati Vendar pa rad prizna, da pomisleki klubo Skoro enoglasno je voljen županom sta- vega govornika niso brez pomena in tudi mu starašinstva rosta postojinskih narodnjakov skušeni gospod Miroslav Vičič mogoče v občinskem' poslovanji prezirati tako prijazno in gorko izrečeno mu zaupanje za svetovalce gg. Josip kluba tukaj, in deloma mu tudi uže od druzih klubov SKUSeni guspuu lmiusiav * , —r ----- — Dekleva, Jos. Lavrenčič, Peter Kraigher in J os. Inocente. desnice izrečenih želj Obžaljujemo naj si da se ni volil svetovalcem kak prav Prosi tedaj odloga za svoj odgovor, ker se hoče med bode uže gospod odvetnik dr. Pitamic ali tem posvetovati z vlado in poizvedeti tudi konečni sklep možno, da ni hotel nikdo izmed njih vspre- cesarjev. — Kedar to poizve, odgovoril bo dokončno na nik, kdo drugi jeti častne službe. Srčno pa želimo novemu občinskemu zastopu njihovem trudu najboljšega vspeha J * 1 • • • ' da častno pri plodo- zelo častno prošnjo klubovo. (Nemška ljudska šola v Ljubljani) je dne 22. t. m. v zadnji seji mestnega odbora ljublj sklenila se nosno izvršuje svoj upanje stalno. Mili Bog pomozi posel in si pridobi pri ljudstvu za- skega brez ugovora in mestni magistrat dobil je nalog > t iz Ljubljane. (Grof Hohenwart), ^ aa^.^ neje poroča naš dunajski dopis, sklical je za minulo o katerem obšir vse potrebno ukreniti, da se soglasno z naročilom de želnega šolskega sveta ta šola odpre začetkom šolskega leta 1885/6 velikim zadostenjem nas navdaj da je deljo ob 7212. uri klub desnega središča. Zbrali so se zelo vsi zdaj navzoči poslanci tega kluba in koj začetkom izprosil si je besedo starosta navzočih, tirolski poslanec baron Ignacij Giovanelli, ki je pred vsem izrekel, da so mu udje kluba dali častni nalog, izreči čestitanj narodni mestni odbor tako, kakor smo svoj čas iz rekli nado, zdaj popustil daljno ugovarjanje zoper ome njeno šolo tem korakom dano je pred vsem našim političnim nasprotnikom da naša narodna slovenska kluba svojemu predsedniku povodom njego stranka noče hoditi po njihovih potih: zatiranja druzih narodnosti, ampak da mi priznamo vsakemu svoje. Vlada vega imenovanja za predsednika najvišj računskega je v tem sklep dobila dokaz, da Slovenci za-se zahte dvora. Potem je govornik precej obširno omenjal velikih zaslug grofa Hohenwarta za klub, kateremu pred- vajoči enakopravnost tudi dejansko priznajo drugim na rodom pravice neomejene Nemški prijatelji našega seduj zdaj 12 let izrednih lastnosti njegovih, enako velike vednosti in spretnosti v vseh strokah državne uprave, kakor tudi poznanja naših političnih razmer in potreb v različnih delih velike države, bistrega očesa in r " ----- f v ', kakor tudi katerih lastnostih mu je prave razsodbe političnih vprašanj hitre blagosti njegovega srca po bilo mogoče združiti in zbrane držati zastopnike različ nih dežel od najvišjega severa do najnižjega juga, stopnike različnih teženj za- naroda pa dobijo v tem sklepu dokaz, da se vsak pravičen Nemec brez skrbi druži z nami, in da mi v taki zvezi pošteno branimo svoje, pa tudi tuje pravice. Naš slovenski narod konečno uvidi v tem sklepu korak na pravo pot, po katerem se tudi naši slovenski mladini odpira edini pravi način podučevanja, podučevanja v maternem jeziku, katerega se drži vsak izobražen narod. (Ljubljanske mestne hranilnice) ministerstvo za- Pa enake zasluge, kakoršne ima grof Hohenwart za rad pomanjkljivosti v dotični prošnji ni potrdilo (Kranjska hranilnica v Ljubljani) je baj skle za ta klub, ima tudi pri vseh klubih zborniške desnice _______^__________________________ kateri mu prinašajo enako zaupanje in se enako podvr- nila? pritožiti'se zoper odlok c. k. deželne vlade zarad njegovi skušenosti, tako, da je prav v njegovi osebi naprave nemške ljudske šole in pa žejo vtelesenja edinost zborniške desnice. Kakor pa je to, je stanovanj do ministerstva. — Ta pritožba ^radbe delavskih hranilnici In elikim strahom biti odprta toda, ako bi tudi ministerstvo, česar ni pri rof Hohenwart zaupnik vlade in presvitlega zato je ves klub pa tudi vso zbornico ________ prešinila govorica, da naš vodja zapusti zbornico po- ia pa mjm0 mislečih Nemcev ostala bo vendar nespre slancev in pa izrečeno mnenje grofa samega, da je nje- menjeria9 da je tako gospodarjenje z reservnim zakla čakovati, drugače razsodilo, sodba slovenskega ljudstva gov posel nezdružljiv s poslom poslanca Toda nada ljuj go\ i ta misel gotovo le rahločutnosti dom vsaj glede nemške ljudske šole gol potrata njegove, ker gotovo » da bi bil grof po izstopu iz zbor (Otročji vrt v Ljubljani.) Na predlog odbornika bi mu čisto na- nice poklican v zbornico gosposko ravno pripadal enak posel, kakor sedaj tukaj, zato izreka govornik klubov v imenu vseh njegovih udov živo naj zvišeni predsednik klubov odstopi od svo-izrečenega namena in ne zapusti svojih velikoletnih tovarišev in pa večine, posebno ne ob času, ko ga bo g. Hrib sprejel je mestni odbor ljubljanski na svet, ustanoviti slovensk otročj vrt Tudi ta predlog povsem odobravamo in veseli pozdravljamo želj > da prošnjo jega tako vredi, da naši domačini ne bodo imeli ne skuš- vojih otrok oddajati v nemški otročji njave ne s: vrt v Mahrovi hiši Pri naj bo ako drago „emo najbolj potrebovali. — Živahni „doDro"-klici spremljali so one stavke govora, v katerih se je izrekalo klu-bovemu predsedniku zaupanje in priznanje in pa sklep izključena v sredi slovenske dežele vsaka slovenska be seda, pa naj bode izključen tudi vsak slovensk otrok (Sijajni ples.) Čitalnični odbor opozarja slavno govora s prošnjo, da še ostane občinstvo še* enkrat tem potom na sijajni ples, koj'ega Na to odgovori grof Hohenwart kraj pa presrčno priredi arodna čitalnica ljubljanska na čast Vod zahvalujoč se za zaupanje klubovo, pri katerem pa ne more sprejeti izrečene mu pohvale za druzega, kakor niku dne 1. februarija 188o ob uri zvečer v dru štveni dvorani. Pristopa k temu plesu nimajo samo dru svojo pošteno dobro voljo in dobre namene ki so ga štveni udje eč tudi po društvenikih vpeljani gostj vodili pri vsem njegovem početji. Kar zadeva vprašanj da bi še za naprej obdržal svoj mandat v zbornico ki plačaj po forint vstopnine Svirala bo vojaška godba Vsi prijatelj društva se najuljudnejše naprošajo more drugače, kakor ponoviti, da je stvar dobro pre mislil in da se po njegovem prepričanji omenjena dva mogoče sijajen posla ne dasta združiti. delati pri svojih znancih na to > da bi bil izid kolikor Naloga predsednika najvišjega Odbor Huda zima.) Snega uže zdavnej ni bilo toliko, in še o nekaterih takih se je čulo. Dr. Mandel odloži! kakor letos in še ne preneha. V bližini ljubljanski po- je uže pred svoje odborništvo, tako, da se bode za na- lomil je veliko sadnega in gozdnega drevja, kozolcev, pa prej marsikateri odbornik pogrešal v mestni hiši, o ka- tudi hišnih streh je mnogo v nevarnosti. Notranjska ga tevem so bile do sedaj polna poročila iz sej mestnega odbora. 9 Videti je, da je občinstvo one glasovite brošure „Das bedrangte Wien" uže pozabilo. ima neki še več, enako tudi Koroška. Promet na želez nicah je mnogokrat pretrgan; kar pa je najbolj čudno je to, da ima tudi Laška sila veliko snega, tam so plazovi posuli veliko ljudi in porušili poslopja, na severu V včerajšnji seji državnega zbora vršile so se ne-naše države pa se sneg komaj sledi, Češka, Galicija, katere volitve, volitev enega uda v odsek za premembo Bukovina ga ima celo malo, krog Dunaja je polje komaj volilnega reda; v budgetni odsek izvoljena sta bila pobeljeno. — Sadjerejce živo opominjamo, naj ne poza- na mesto bolnega grofa Dtirkheima in iz odseka od-bijo pridno otresati sadnega drevja, sicer bo uničen ves stopivšega kneza Alojzija Lichtensteina poslanca Fi- trud mnogoletne skrbi za sadno drevje. Tu Dragotin Rudež, grajščak Gra carjevem Šentjerneji, deželni in bivši državni slanec, delaven spoštovan zmirai est narod izdihnil je nagloma dne svojo blago dušo svoje starosti. ajboljših letih januarija zvečer v 53. letu Pokojnik, rojen Ribnici leta 1832 podal šolo dovršenih srednjih šolah ogerski Starigrad višo kmetijsko šolsko izobraže- vanje dokončal, podal se je na svojo grajščino Gra carjev Turn V narodnih borbah koj za- četkoma skupno z grofom Barbotom, Santo Treotom narodnega prizadevanja na Dolenjskem Krog leta 1870. izvolj deželni zbor bil je enako odločen v vseh narodnih vprašanjih kakor izveden v gospodarskih zadevah odstopu grofa Hohenwartha izvolil leta 1872. deželni zbor državnega poslanca, kamor vpeljanih nepo srednih volitvah 1883. izvolile želni zbor glede odlikov sprejel poslanstva Leta ribniško-kočevske občine jeseni tistega leta posebno svoje zasluge povzdigo kmetijstva vitežkim križem Franc Jožefovega reda blagega srca Pokojni premoženje narodnih Novomeški 7,narodni dom imel veliko tudi radodaren podpornik vseh tudi dobrodelnih naprav društev -t grofom Barbom streho spravila sta s pokojnim novejši dobrot- niki so pripomogli dozidati poslopje, kinč Novemu mestu. Narod slovenski zgubi sedaj i i kojniku blagega in zmiraj zvestega sina stranka narodna Kranjskem najkrepkejših podpo r« H Dolenjskem, narodni poslanci predragega tovariša Večni hvaležen spomin Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Včeraj zjutraj se je cesarica in se bo kar cesar- iz grada Miramare pri Trstu nazaj na Dunaj gotovo jutri večer vdeležila dvornega plesa, jeviču Rudolfu in njegovi soprogi, nadvojvodinji štefa- bržčas ne bo mogoče, ker sta oba nekaj obolela. dunajskem mestnem odboru pripravljajo se za 3. hoče mil novo volitev mestnega župana. Kolikor se čuj večina odborova ostati pri dosedanjem županu meščanu Uh.lu. scher in dr. Katrein. Volil se je pa tudi nov odsek za vrejenje galiških v katerega je Holienwartov klub izbral dr. Vos v tudi rek, njaka, Vojnoviča in pa barona Styrcea nov odsek za posvetovanje socialističnih postav pa je Hohenwartov klub izbral Ig. Giovanelli-a, dr. Poki u-karja in viteza Grigorcea. Potem prišlo je na vrsto prvo branje o cesar Ferdinandovi severni železnici, pri kateri je dr. Poklukar predlagal, naj se izroči železniškemu odseku. Potem pa si je Schonerer zopet vzel polna usta in kričal skoraj pol ure zoper vlado, zoper zborovo večino, zoper časnike in jude, za njim govoril je stvarno dr. Herbst. Za njim odgovoril je na kratko minister Pino in za tem je govoričil Rus , potem pa se je predlog oddal železni- škemu odseku. Tudi vladin predlog o vojaških raz sodbah odstopil se je justičnemu odseku. Potem uteme ljeval je dr. Roser v obširnem govoru predlog o pre membi regulativa za hranilnice. temu pred logu govorila sta na kratko tudi poslanca dr. Matuš in dr. Vošnjak. Zadnje volitve v starešinstvo izšle Francoska. so se za republikansko stranko zelo povoljno, izvoljenih je bilo 67 republikancev in 20 konservativcev, prvi pri dobili so si v tej borbi 22 sedežev. Čulo s se je ; da je neka veljavna oseba svarila francosko vlado pred zvezo z Bismarkom, ker bode nazadnje vendar-le Francoska na led speljana. Ugibalo se je, da bi bil grof Beust oni svarilec posebno zato , ker je Francoski priporočal staro zvezo z Angleško. Pa grof Beust oglasil se je in ugovarja, da bi se on kaj vtikal v te zadeve. Iz Tonkina prinesli so najprej angleški časniki novico, da so Kitajci francosko vojno pri nekem napadu hudo potolkli. Poročila francoskega generala Courbeta same priznajo to neprijetno dogodbo, pa dostavljajo, da se je to zgodilo po nepremišljenosti nekega oddelka, ki je naskočil posebno dobro vtrjeno trdnjavo, in pa da se je to zgodilo pred prihodom nove dopolnilne francoske vojske. Laška. Laška in Angleška sklenile ste pogodbo zarad kolonij, katere si hoče Laška prisvojiti v Afriki Anglešk a deloma v Tripoli, deloma ob rudečem morji; pa si hoče v Egiptu prisvojiti stalen in trajen vpliv, in to, kakor se kaže, celo tako, da bi bila Laška vezana celo z vojsko in brodovi podpirati Angleže v Egiptu. Telegram 5? Novicam u Dunaj, 28. januarija ob 2. uri popoludne Ko je vest o tem dogovo Včeraj je ceski klub čestital grofu Holien- odbornikov prišla v wartu vsled imenovanja predsednikom najvišega javnost, koj čutili so se nasledki v tem, ^u, * ™ -» kandidatje na županovo mesto naznanili svoj izsiop iz poslanec zbornice da so skrivni računskega dvora ter ga prosil še dalje ostati mestnega odbora in ti so bili: srce očarajoč govornik ostali klubi desnice Enake ovacije pripravljajo Dokazi zoper morilca po Ed. S , dr. Mengoi, — —. — -----— veliki nemško-narodni kolovodja dr. Bareuter do gotovosti, sam brez katerega ni nikoli ni- licijskega svetnika Ru nič ii pfa » Lieske, se množijo še ni obstal Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani