št. 50 (1029) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 11. decembra ^ ^ 1969 Dvoletno izmikanje se končuje Z osamosvojitvijo stanovanjskega gospodarstva se odpirajo kolektivu Stanovanjsko-komunalnega podjetja Ribnica nove naloge Vse kaže, da bdstvo probleona, ki naj ga sedaj rešijo v Stanovanjsko-komunalnem jx)djetju (SKP) Ribnica, še vedno ni dcw>]j znano javnosti in samoupravnim organom SKP. Po poregledu financiranja in kreditiranja stanovamjsk© izgradnje ter uporabe sredstev od pixxianiih zgnre^b in poslovnih prostorov je podružnica SDK Kočevje izdala odločbo, da mora SKP odpraviti naslednje nezakonitosti: B S splošnim aktom določiti višino in delitev sredstev za stroške upravljanja MAGISTRALNA PROGA ELEKTRIFICIRANA! Jutri poseben vlak številka EV 403 a Velika delovna 2imaga krasi napore Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana, ki bo jutri izročilo v promet elektrificirano progo^ Zidani most—Dobovar s ,tem pa bo zaključilo tudi elektrifikacijo celotne magistralne proge Jesenice—Dobova na svojem področju. Zato bo jutri dopoldne ob 10. uri na postaji Zidani most veliko slavje. Gostje se bodo pripeljali nanj s pKJsebnim vlakom št. EV 403 a iz Ljubljane (odhod ob 9. uri), ob 10.45 pa bo vlak nadaljeval pot skozi okrašene postaje Breg, Sevnica, Blanca, Brestanica, Vi-dem-Krško, Brežice in Dobova, kamor bo prispel ob 11.41. Ob 12.40 se bo i)Osebni vlak št. EV 403 a vračal v Ljubljano. Za celotno Spodnje Posavje pomeni jutrišnji dan velik praznik, saj je elektrifi-pirana železnica pomemben korak naprej pri vsestranskem razvoju gospodarstva, turizma in vseh drugih panog. Kolekti\oi Z2TP Ljubljana zato tudi naše prisrčne čestitke'. za določene kategorije stanovanjskih hiš glede na organizacijo in delitev dela v zvezi z upravljanjem; I prenesti z žiro računa na račun 720-5 pri SDK sredstva amortizacije staiiovanj-skih hiš in redno do 25. v mesecu za pretekli mesec vplačati na ta račvm amortizacijo stanovanjskih hiš; ■ prenesti z žiro računa na račim 720-5 pri SDK sredstva od prodanih stanovanjskih hiš; ■ prenesti z žiro računa na račun 720-5 pri SDK del najemnine za poslovne prostore, ki se mora po 40 čl. temeljnega zakona vložiti v sklad stanovanjskih hiš; ■ prenehati z zbiranjem sredstev delovnih organizacij, ki se oblikujejo iz 4-odstotnega stanovanjskega prispevka itd. Za popolnejšo obveščenost javnosti o tem dolgoletaem problemu se mi zdi potrebno, da razložim nekaj star-lišč občinske skupščine (OS) Ribnica, izraženih v nekaterih aktih, ki sta jih sporazumno sprejela OS in SKP v februarju 1968 in aprila letos. OS si prizadeva že drugo leto uvesti zakonitost pri i>o-slovanju s sredstvi stano-vanjsk^a gospodarstva in poslovnih lokalov, ki so njena last in last nekaterih podjetij. To pomeni; s statutom (Nadaljevanje na 5. str.) Mladi čestitajo vojakom Za dan armade bodo, kot je že večletni obdčaj, ribniški šolarji obiskali domačo vojaško enoto in vojakom ’«r njihovim srtairešinam čestitali za njihov praanik. Ob tej priložnosti jim bodo izvedlj pionirji in mladinci krajši kul-, turni program. Na ta dan bodo tudi učiteilji v šoli govorili učehcem o naši armadi. IZPIT USPEŠNO OPRAVLJEN — Precej obilne snež-ne padavine niso presenetile niti spravile v zagato novomeškega Cestnega podjetja, ki skrbi za'ceste na Dolenjskem; niti novomeškega Komunalnega podjetja, ki je uspešno očistilo novomeške ulice (na sliki). ZIMSKE SLUŽBE NI PRESENETIL PRVI SNEG 270 ton soli na dolenjskih cestah Dolenjski cestarji so v rekordnem času usposobili vse ceste na Doleiij-skem - Vozniki naj bi v slabem vremenu raje ostali doma! - Na ceste so posuli tokrat kar 270 ton soli Po vsej Sloveniji je snežilo. Tudi Dolenjski ni prizaneslo. Snega je za ta letni čas nametalo precej. Vendar zimske sl'ožbe pri novomeškem Cestnem podjetju ni presenetilo, bila je pripravljena. Ta- koj je nastopila in v rekordnem času usposobila vse ceste, tako da so celo tovornjaki bili na stranskem tiru samo nekaj ur. Več o letoš-' Učenci kočevske osnovne Sole, ki so člani biološkega krožka, lepo skrbijo za rastline, ki krasijo šolsko avlo. Vzgojili so tudi banano, na kateri se je razvil storž. Ko se je razprl, se je pokazal cvet, ki so ga fotografirali, viiko pa so poslali nam. (Foto-kino klub Kočevje) Moška gripa? Epidemija gripe, ki Je konec novembra zajela novomeško občino, se je začela 24. novembra,. 9. decembra, ko o tem poročamo, epidemija še ne upada: v času dežurstva so zdravniki ugotovili 1000 primerov gripe, v ambulantah v Novem mestu je na dan po 500 bolnikov, v ambulantah izven Novega mesta pa po 100. Do zdaj je zbolelo za gripo kakžnlh 4000 občanov. Med bolniki so v veliki večini moški. Gripa je težje vrste, večina bolnikov ima vročino nad 38 stopinj. Zdravstvena služba je okrepljena. Pojavni znaki gripe so; vročina z glavobolom, tišča-nje v prsih, z bolečinami v rokah in nogah. Ne kličite brez potrebe zdravnika: bolnik naj leže, odrasli naj jemlje 3-krat po 1 tableto andola na dan, otroci pa aminopirin. Bolnik naj pije vroč čaj z limono. Če traja vročina več kot 3 dni, kličite zdravnika! Bolniku ne dajajte alkohola! Pri čakanju zdravniškega obiska bodite strpni, ne zadirajte se ned sestro in ji dajte točen naslov stanovanja. Če čakate zdravnika ponoči, prižgite na dvorišču luč, da bo laže naSti vrata! nji »generalki« te službe pa smo zvedeli iz razgovora z direktorjem novomeškega Cestnega podjetja inž. Ladom Kot-nikom. — Kateri dan je bil najhujši? »Najtežji je bil petek, ker je povsod snežilo. Vendar nam je tokrat veliko pomagal novi parkirni prostor na Otočcu, kamor smo lahko začasno preusmerili vse težke tovornjake. Ker ni bilo teh, smo lahko nemoteno čistili avtomobilsko cesto, če pa bi bili tovornjaki predpisno opremljeni, bi lahko celo vo- zili. Ze precej časa ugotavljamo, da so najbolj skrbno opremljeni italijanski tovornjaki, ki imajo gvune za sneg in najboljše verige.«;, — Kakšna pa je bila slika vzdolž glavne ceste? »Ob cesti so stali samo ne- (Nadaljevanje na 5. str.) Vlomilec v 15 stanovanj prijet Včeraj kmalu p>o polnoči so delavci novomeške UJV prijeli moškega, osumljenega, da je v zadnjem času petnajstkrat vlomil v stanovanja v Novem mestu. V času, ko to poročamo, še nismo mogli zvedeti za ime prijetega. Več o tem dogodku bomo poročali prihodnjič. PO ŠESTI SEJI PREDSEDSTVA ZKJ Sporočanje resnice Tisk v ogledalu uresničevanja družbene refor* me - Nenadomestljiva vloga SZDL v demokratiziranja sistema javnega obveščanja Gradivo prvega vprašanja, ki so ga obravnavali na nedavni šesti seji predsedstva ZKJ — ocena je tekla o aktualnih problemih družbenega položaja in vloge informativnih dejavnosti — daje bogato podlago za priložnost, da se »sistem informiranja vtke v politični sistem samoupravljanja nasploh in da bodo vsa sredstva obveščanja še naprej kar najbolj odprta proti vsem samoupravljavcem«, kot je to bilo med drugim rečeno na tej seji. O družbenem položaju in vlogi obveščevalne dejavnosti se zadnje čase mnogo govori na različnih krajih. »Informiranje javnosti je politična aktivnost in normalno je, da ljudje, ki na tem področju delajo, odgovarjajo pred družbo prav tako, kot je odgovoren vsak naš 'političen človek pred delavskim razredom, pred našo revolucijo in pred osnovnimi revolucionarnimi težnjami naše družbe« — je dejal Edvard Kardelj v zelo živahni razpravi o svobodi tiska in odgovornosti ljudi, ki delajo pri sredstvih obveščanja. (Nadaljevanje na 5- str.) OD 11. DO 21, DEC. Okrog 17. decembra padavine z ohladitvijo in snegom do nižin, v ostalem suho oziroma lepo, vendar večkrat megla. Do 17. decembra postopno topleje do odjuge, po 17. decembru pa bo zopet mraz. Dr. V. M. Takšnih prizorov je bilo v minulih dneh najbrž precej; potniki so mor^ nemal^ krat iz avtobusa in pomagati, da Je i roba ceste, kamor se je umaknil ^prott prihajajočemu yo^u, prišel zopet nazaj na cesto (Foto: M. Jakopec) tedenski mozaik PRED ZANIMIVO REŠITVIJO Stanovanjsko reformo speljimo do kraja! Ali naj bi prihodnje leto stanarine zamrznili? S tem bi koristili predvsem občanom z višjimi osebnimi dohodki, zato bi verjetno bilo pravičneje, da uresničimo že znana načela o stano* vanjski reformi POD HELIKOPTERJEM — Južnovietnamsko oporišče »posebnih sil« v Bu Prangu v bližini kamboške meje je že nekaj časa Izpostavljeno topniškemu in raketnemu obstreljevanju osvobodilnih sU. Na sliki: trije ameriški vojaki so se stisnili pod helikopter, da bi se obvarovali raket, ki švigajo iz džungle. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled Predsednik Nizon je obdaril guvernerje vseh petdesetih ameriških zveznih držav s koščki Lune, ki so jih prinesli astronavti na Zemljo. Dejal je, da je s tem uresničil sanje politikov. Oni so samo obljubljali Luno, on pa... Atenska vojaška vlada, ki je pravkar nadela nagobčnik sredstvom za javno obveščanje z novim zakonom o tisku, je dala uničiti vseh 70.000 plošč skladatelja Miki-sa Teodorakisa, ki živi v kon-finaciji v oddaljeni vasi. Da ne bi ta ukrep ostal polovičarski, so Teodorakisa spet vtaknili v zapor... Neki kritik je ob primeru Solženicin zapisal, da so ruski voditelji in njihom birokrati zmeraj imeli »tenek posluh« za najboljša dela v ruski oziroma sovjetski literaturi. Preganjali so njihove tvorce... Poročajo, da so Dubčka nameravali poslati kot veleposlanika ČSSR v Turčijo. Toda stalinisti s tem niso zadovoljni: Dubčka bt radi videli na zatožni klopi, ne v Istanbulu. Dubček pa je baje dejal, da je po policu ključavničar in naj mu dajo ustrezno zaposlitev ... Predhodni pogovori o omejitvi strateškega oboroževanja med ZDA in ZSSR v Helsinkih očitno potekajo u-godno, ker je tako malo slišati o tem, kaj se pogovarjajo. Ce pogovori ne bi potekali ugodno, menijo politični o-pazovalci, bi se verjetno Rusi in Američani že zmerjali in vkovali propagando^... Predsednik rasistične rodezijske vlade lan Smith je o-gorčeno zavrnil trditve, da nova rodezijska ustava razločuje med državljani prvega in drugega reda. »Vsi rodezijski državljani so enaki,k je dejal. Mislil jM si je, da so belci bolj enaki kakor črnci... Argentinski predsednik Onga-nia je posvetil deželo devici Mariji. Večina argentinskih ikofov se te slovesnosti ni u-deležila. Eden izmed škofov je dejal, da bi bilo bolje, če bi se Ongania posvetil socialnemu in gospodarskemu napredku Argentine... V razpravi o okvirih ekonomske politike v prihodnjem letu so v republiški skupščini sprožili tui vprašanje, kako bo s stanarinami v prihodnjem letu. V jajmo-sti se namreč precej razpravlja o tako imenovani zamrznitvi stanarin, kar naj bi pomenilo, da prihodnje leto ne bi do kraja izvedli stanovanjske reforme. Po njej bi morale stanarine prihodnje leto zadnjič tako povečati, da bi se približale ekonomskltn. Glede tega pa so nmenja za zdaj še močno različna. Nekateri se zavzemajo za zamrznitev, se pravi za to, da jih ne bi povečali. To pravijo, bi prizadelo zlasti tiste z nižjimi osebnimi dohodki, ki si svojega stanovanja niso mogli kupiti in žive v stano- TELEGRAMI ATENE — Predstavnik grSkega zunanjega ministrstva je izjavil, da je dokument, ki ga je objavil londonski »Observer«, teš da je premier Papadopulos pripravljal državni udar v Italiji, ponarejen. NAIROBI — Kenijski volilci so na volitvah Jasno pokazali, da niso poselMio zadovoljni s sedanjimi ljudmi v deželi. Zaupanje vo liloev je zgubilo pet dosedanjih ministrov in nad dve tretjini poslancev. PARIZ — Tuje časopisne agencije poročajo, da so v nacionalnem institutu za zdravstvo v Bethesdi v ZDA prvič Isolirall virus, ki povzroča sarkom, vrsto raka. Motnosti za uspešneje adravljenje raka so se s tem močiK) poveč^e. NEW YORK — Skupina amerl-Skih advokatov je zahtevala od predsednika Kixona, naj sestavi civilno komisijo, ki bo preiskala amerlUce zločine v Vietnamu. DUNAJ — V avstrijskem glavnem mestu so ugodno sprejeli novico, da Je Italijanski parlament sklenil spcejetl več ukrepov, ki naj bi ublažiU napetost v Južnem Tirolu. vanjih, ki so družbena last. Vsaka sprememba stanarine bi potemtakem prizadela predvsem te sloje delovnih ljudi. Drugi pa pravijo, da stvar vendarle ni taka in da bi zamrznitev stanarin koristila premožnejšim, torej tistim z višjimi osebnimi dohodki. Po njihovih ocenah so prav ti sloji dobili družbena stanovanja, vtem ko si mora stanovanje zdaj v glavnem vsak kupiti. To pa so predvsem mladi, ki so si ustvarili družine zadnja leta in ne pridejo do stanovanja drugače kot s sorazmerno visoko udeležbo ali pa si ga morajo sami zgraditi. Tisti, ki pa stanovanja že imajo, ne bi plačevali višjih stanarin. Vsekakor kaže o tem dobro premisliti. Položaj je namreč res tak, da zdaj do stanovanja ne prideš dn^ače kot z visoko soudeležbo, .če ga ne plačaš v celoti. Zamrznitev stanarin bi torej koristila predvsem tistim, ki stanovanja že imajo. Kaj pa s tistimi, ki ga nimajo? Tesno s tem je namreč povezano vprašanje, ali naj bi tudi v prihodnjem letu plačevali po 4 odstotke stanovanjskega prispevka, ali pa bi s tem prenehali. Sredstva, ki so se doslej nabirala iz teh prispevkov, so služila za subvencioniranje stanarin in za nove gradnje. Ce bi ta prispevek ukinili, bi se gradnja ustavila,- kar pa bi povzročilo hude posledice in bi tisti, ki stanovanj nimajo, ostali brez perspektive, da bi do njega prišli v določenem času. Precej močne pa so zahteve, naj bi iz tega pri^v- ka stanarin več ne subvencionirali In naj bi torej vsak plačal polno stanarino. Potemtakem bi kazalo prihodnje leto stanovanjsko reformo Izpeljati do kraja in stanarine približati ekonomskim. Zadržati je treba tudi stanovanjski prispevek, toda že v prihodnjem letu sprejeti odločitve, kako bo naslednja leta. Izvršni svet že pripravlja temeljna izhodišča za politiko stanovanjskega gospodarstva po letu 1970. Gradivo bo pripravljeno čez približno dva meseca in bo o njem razpravljala republiška skupščina. Izvršni svet pa še ni sprejel stališča glede povečanja stanarin v prihod-Tijem letu. Po dosedanjih razpravah sodeč se tehtrdea nagiba na stran tistih, ki zagovarjaj« povečanje stanarin, ker menijo, da bi zamrznitev koristila predvsem tistim z višjimi prejemki Ti imajo namreč velika stanovanja in bi ne bilo prav, če bi jim družba subvencionirala stanarine. V. J. Se pred nekaj meseci bi si malokdo upal napovedati, da bo Francija naposled popustila in načelno privolila v začetek pogajanj za sprejem Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost (EGS) oziroma skupni trg. To se je zgodilo prejšnji teden v Haagu na sestanku šefov držav in predsednikov vlad šestih članic EGS — Francije, ZR Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Toda ne prvega dne sestanka v ponedeljek. »Prelomilo« se je šele naslednjega dne, v torek. Francoski predsednik Pom-pidou je v ponedeljek govoril zelo previdno, ker se ni vedel, kako se bo položaj zasukal. Razočaral je vseh pet drugih članic EGS, ki so več ali manj vztrajno zahtevale, naj že Francija naposled privoli v pogajanja z Veliko Britanijo. Zahodnonemški kancler Willy Brandt je v ponedeljek svareče izjavil, da zahodnonemška javnost pričakuje od njega, da se bo vrnil s konkretnimi rezultatL Skratka, da pričakuje francosko privolitev. Naslednjega dne je prišel »zgodovinski« trenutek dvanajst let po ustanovitvi EGS in šest let po prizadevanjih, da bi Britanija postala člani, ca »šesterice«. Predsednik Pompidou je načelno privolil v začetek pogajanj. Uradno sporočilo sicer ne omenja nobenega datuma — in to je nekoliko razočaralo Britance in tudi Nizozemce, ki se najbolj potegujejo za sprejem Britanije — toda iz ustnih izjav udeležencev je raz\idno, da se bodo dolga in naporna pogajanja vendarle začela sredi prihodnjega leta. Francoski predsednik je seveda zahteval ceno za svojo privolitev. Njegovi kol^l so mu obljubili, da bodo do konca leta uredili vprašanje plačanja subvencij za letne-tijstvo, od katerih ima največ koristi Francija. Največji kamen spotike v EGS je prav kmetijska politika in njen ustrezni finančni sistem, od katerega prejema drago francosko kmetijstvo na stotine milijonov dolarjev pomoči na leto. Navzlic številnim težavam, ki so jih imeli vsaj - P'rancozi še do nedavnega za nepremostljive, je bilo prejšnji teden BEJRITT — Med arabskimi dr-iavami poteka diplomatska akcija za pren^anje oboroženega spopada med Saudsko Arabijo in Jut-nim Jemenom. Ta spopad traja te od 26. novembra. TEL AVIV — V Tel Avlv sta prispela dva izraelska drtavljana. ki 80 ju sirske oblasti izpustile v zamenjavo za 13 sirskih državljanov. slišati v zahodnoevropskem taboru vzdih olajšanja. Med največje težave vsekakor sodi uskladitev cen kmetijskih pridelkov, ko bo Britanija postala članica, saj je znano, da so ti pridelki v Britaniji znatno cenejši od kmetijskih proizvodov v Franciji. Pompidou je tudi opozoril na to, da bo morala EGS uskladiti svojo denarno poltiko, sicer jo bodo še naprej pretresale krize, kakršna je bila ob revalvaciji marke. Z vstopom Britanije in Se nekaj drugih manjših držav v EGS bi zahodnoevropska skupnost štela 260 milijonov ljudi in bi lahko s gospodarsko močjo tekmovala s Sovjetsko zvezo in ZD.%. Zato je razumljivo, da sta tako Moskva kakor Washington razu-mela daljnosežni pomen ha-aškega sestanka na vrhu. Francoski ,,da“ Takoj za konferenco v Haagu je bil v Biuslju v četrtek in petek sestanek zunanjih in obrambnih ministrov 15 članic severnoatlantskega pakta — NATO. (Samo nekaj dni prej je bil v Moskvi vrhunski sestanek voditeljev članic varšavske pogodbe, na katerem so določili politiko glede sklicanja konference o evropski varnosti in bonskega »odpiranja na Vzhod«.) »Natovci« so načelno privolili v sklicanje evropske konference, toda postavili so štvilne pogoje za udeležbo. Zahtevali so nadzorstvo nad razorožitvijo in obojestransko uravnoteženo zmanjšanje vojaških sil v Evropi, okrepitev varnosti v Berlinu in okrog njega, zboljšanje odnosov med obema Nemci jama, napredek ne samo v sodelovanju med blokoma, ampak tudi »svobodnejše prihajanje ljudi, idej In informacij«, a tudi to, da se morajo konference udeležiti tudi ZDA in Kanada. Skratka v Bruslju so bili zelo previdni. To previdnost je Se podčrtal ameriški zunanji minister \Villiam, ki je predvsem govoril o težavah na poti do evropske konference. 2oga jv bila zdaj »vržena« na vzhodno stran. Kmalu lahko pričakujemo, da bo priletela nazaj na zahodno. Vsekakor bo še nekaj krati priletela sem in tja, preden se bo začela konferenca o evropski varnosti. I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ STANE KAVČIČ O KMETIJSKI POLITKI — Prejšnji četrtek je bilo v republiški skupščini drugo zasedanje delegatov občin, na katerem so podprli predlog resolucije o okvirih ekonomske politike v Sloveniji v prihodnjem letu. V rasspravi je delegat iz Trebnjega predlagal, naj bi v resoluciji predvideli, da bi v prihodnjem letu preučili možnosti za vključitev zasebnih kmetov v in validsko-poko j ninsko zavarovanje. Resolucijo naj bi tudi dopolnili v tem smislu, da je treba v gosp<^arskem sistemu postaviti kmetijsko proizvodnjo v boljši položaj. ■ Predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič je v svojem odgovoru poudaril tri področja urejanja kmetijske problematike. PrW del obsega dopolnitev zakona o gozdovih tako, da bodo imeli lastniki gozdov, na podlagi svojega dela v gozdovih, ne na pod- . lagi lastnine, večje pravice in mož-' nosti pri urejanju zadev. Naslednja *adeva je politika cen v živinoreji oziroma rdtoi zajamčenih cen, ker ne smemo več prepuščati cen takšnim nihanjem kot zdaj. Naslednje vprašanje so krediti, ki naj bi jih dobili za izboljšanje gospodarjenja kmetje, ki pridelujejo za trg. Potrebne so tudi nove rešitve v zadružni politiki, podobno kot v gospodarjenju z gozdovi. Pri sedanji nizki produktivnosti kmetje komaj emagujejo prispevke za zdravstveno zaščito, ob tem pa se že postavlja tudi vprašanje pokojninskega zavarovanja. Vsega tega ob sedanji zmogljivosti ni moč urediti na račun samih kmetov, ampak na račun družbe, to pa bi pomenilo dodatno obremenitev gospodarstva. Zato je predvsem treba okrepiti razvoj kmetijstva, prav temu pa naj bi služili prej omenjeni koraki kmetijske politike. ■ SEDANJA OBDAVČITEV NE USTREZA — V razpravi o politiki prispevkov in davkov v letu 1970 so poslanci v republiški skupščini poudarili, da sedanji sitem obdavčenja v zasebnem kmetijstvu po katastrskem dohodku ne ustreza ter da bi bilo treba preiti na obdavčenje po dejanskem dohodku. V ta namen pa bi bUo treba urediti sposobnejšo davčno službo. Kako naprej v kmetijstvu ■ PROSLAVA 50-LETNICE UNIVERZE — V ponedeljek so v Ljub-Ijam odkrili spomenika velikima slovenskima matematikoma, Juriju Vegi in Josipu Plemlju, prvemu rektorju univerze. S tem so se začele slovesnosti v proslavo 50-letni-ce univerze v Ljubljani. ■ V BANJALUKI POVRH VSE-GA ŠE GRIPA — Od kakih 17.000 banjaluških družin ima kolikor toliko primerna stanovanja kakšnih 12.500 družin. Nekaj dnižin je še vedno pod šotori, čeprav je prejšnji teden zapadlo precej snega in je pritisnil hud mraz. V četrtek je bil v hudo prizadetem mestu spet potres pete stopnje, pojavila pa se je tudi gripa, za katero je zlx>-lelo kakih 1000 ljudi. ■ TISOČ DOLARJEV NARODNEGA DOHODKA — Predsednik zvezne skupščine Milen ti j e Popovič je v svojem govoru ob otvoritvi doma tehnikov in inženirjev v Beogradu poudaril, da moramo v pri-hoctojih petih letih doseči tisoč dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. To pa bo možno le, če bomo hitreje razvijali znanstveno delo in najširše uvajali moderno tehniko. ■ L. 1970 KAKŠNIH 120.000 NOVIH DELAVCEV — Prihodnje leto naj bi se industrijska proizvodnja v naši državi povečala za 9 do 10 odstotkov, zaposlenost pa za 3 odstotke, torej za kakih 120.000 novih delavcev. ■ NEKVALIFICIRAN SO V BEOGRADU NEZAŽELENI — Samo v ppih devetih mesecih letošnjega leta se je v Beograd priselilo 23.680 ljudi, ki iščejo zaposlitev, toda med njimi je bilo 70 odstotkov nekvalificiranih. Le-tl povzročajo mestu velike socialne težave. Zato želi glavno mesto v prihodnje preprečiti velik dotok nekvalificiranih. V Beogradu se bodo lahko zaposlili samo ljudje z visoko strokovno izobrazbo, dalje tisti, ki so najmanj tri leta njegovi prebivalci ali taki, ki so bili v mestu že zaposleni v zadnjih dveh letih, a so dobili odpoved. ■ SODEIX)VANJE HRVATSKE IN SLOVENIJE — Družbenopolitični krogi in strokovnjaki Hrvatske in Slovenije začenjajo tesno sodelovati pri pripravi projekta »Severni Jadran«, ki naj bi pripomogel k turistični ureditvi severnega dela jadranske obale in njenega zaledja. POLENJSK! LIST* TEDNIK * VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov! KAM NALAGATI PRIHRANJENI DENAR KMETOV? Prihranki za posojila Krediti za kmete bodo odvisni od varčevanja • Ustanovitelj hranilno kreditne službe bo smel porabiti za lastno proizvodnjo le eno tretjino hra* nilnih vlog - Posojila bo odobraval organ vlagateljev Kmetje tožijo, da ne dobijo kreditov za svojo proizvodnjo in druge potrebe. V primerjavi z delavci se čutijo zapostavljene. To se bo moralo kmalu spremeniti. Banke jim sicer ne bodo raje dajale posojil kot doslej. Po republiškem zakonu, ki je bil sprejet pred meseci, pa se lahko okrepi hranilno kreditna služba pri kmetijskih in gozdarskih organizacijah v korist kmetov. Predpise tega zakona bodo morali začeti izvajati s pričetkom prihodnjega leta. Vidiš, io je pa tisti, ki je toliko kritiziral t podjetju! (Karikahira iz Jeia) MNENJA O DELOVNEM OSNUTKU ZAKONA O ZDRAVSTVU Oglasimo se s pripombami in predlogi! Občani in zavarovanci, delovne organizacije, sindikati, organizacije Socialistične zveze in vodstva drugih organizacij naj prispevajo pripombe, mnenja, predloge ter kritične opazke, da bi bil novi zakon o zdravstvu res sodoben, prilagojen našim razmeram, potrebam in željam zavarovancev kot celotne družbe! Doslej so z denarjem, ki so ga hranilno kreditni odseki pri kmetijskih in gozdnih organizacijah zbrali od vlagateljev, gocspodariin organi ustanovitelja. Od začetka prihodnjega leta pa bo morala imeti hranil* no kreditna služba pri takih gospodarskih organizacijah lastne samoupravne organe, ki jih bodo volili tudi vlagatelji denarja. 1-meti bo morala tudi lastni tekoči račun pri banki, da se njena sredstva ne bodo mešala s sredstvi gospodarske organizacije in da bo lahko nemoteno poslovala naprej, četudi bo tekoči račun gospodarske organizacije blokiran. Doslej so nekatere kmetijske organizacije uporabljale vsa sredstva, ki so jih zbrali hranilno kreditni odseki, za lastne potrebe. Po novih predpisih pa bodo lahko dobile kot kredit le eno tretjino vseh vlog. Dve tretjini vlog bo namenjeno za posojilo kmetom. Ce bi ustanovitelj želel ali potreboval več denarja, bodo o vsakem primeru morali posebej razpravljati samoupravni organi sprejeti u-strezni sklep. ■ Za poslovanje hranilno kreditne službe bo poleg ustanovitelja — kmetijske ali gozdne organizacije — jamčila tudi republika. Hranilne vloge bodo enako varne kot v bankah. Kako bo to koristilo kmetom? Ali bo hranilno kreditna služba latiko zbrala dovolj sredstev, da bi ugodila vsem, ki bodo Iskali posojila? V nekaterih kmetijskih organizacijah še vedno trdijo, da bi denar morale dati banke, češ da ga kmetje nimajo za hranilne vloge. Ko pogledamo, kako so poslovali njihovi hranilno kreditni odseki pa ugotovimo, da doslej kmetom sploh niso dajali posojil. Izgovarjajo se, da niso mogli, ker je bilo premalo vlog. Hranilnih vlog pa je bilo malo tudi zaradi tega, ker so kmetje raje vložili svoje prihranke v banko ali poštno hranilnico kot v njihov hranilno kreditni odsek! Denar so vlagali tja. kjer so laže dobili posojilo, kadar so ga potrebovali. Ko bo dve tretjim vseh hranilnih vlog hranilcev kreditne službe pri kmetijski ali gozdni organizaciji moralo služiti za posojilo kmetom, pa bodo gotovo raje vlagali svoje prihranke v svojo »hranilnico«. Hranilno kreditni odseki pri kmetijskih in gozdnih organizacijah v vsej Sloveniji imajo zdaj okrog 70 milijonov din (sedem milijard starih din) hranilnih vlog. Okrog četrtino teh vlog je pri kmetijskem kombinatu Žalec. Pa ne le zaradi tega, ker imajo hmeljarji več denarja, ampak ker je ta or^nizacija namenila precejšen del vlog za posojila kmetom. O teni se lahko prepričamo tudi pri nekaterih drugih kmetijskih organizacijah, na katerih območjih živijo revnejši kmetje. Skupni znesek je sicer veliko manjši kot v.Žalcu — toda veliko višji kot tam, kjer najbolj tarnajo. Kmetje dobro vedo, da morajo tudi sami varčevati, če hočejo dobiti kredit, sicer se bodo zadolžili čez glavo. Odprto je bilo vprašanje, kje naj hranijo svoj denar. Jože Petek Višji življenjski stroški kot drugod Skoku cen v proizvodnji in v trgovini na debelo so po podatkih republiškega zavoda za statistiko sledili tudi p>ovečani življenjski stroški v Sloveniji. Tako so se v oktobru cene nujnih življenjskih potrebščin povečale v primerjavi s septembrom za 2,8 odst. Podatki hficrati ix>vedo, da so bili žlViUenjsiki stro^ v oktobru za 13 odst. nad lanskim v enakem času, hkrati pa so bila za 12 odst. nad lanskim celoletnim ix>vprečijem, V primerjavi s septembrom so se v oktobru zvišali izidatki za hrano za 3,8 odst., izdatki za izobrazbo, razvedrilo in oddih za 7 c^t. ter za obutev in obleko za 3,2 odstotka. Iz osnuti^a zakona in iz obrazJožitve je razvidno, da naj bi uresničili zlasti tale načela splošn^a zakona o zdravstvu in splošnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah 2xiravstven^a prebivalstva; 1. Zdravstveno varstvo naj se organizira in izvaja v skladu s potrebami in z možnostmi dnižbe. Potrebe in možnosti naj se določijo vsako leto posebej v obUki družbenega dogovora, na p>o-dlagi programov zdravstvenega varstva, 2. Družbeno poJitične skupnosti naj ustvarjajo najugodnejše pogoje za zdrav- Piše dr. Albin Pečavar stveno varstvo in s tem tudi za delo zdravstvenih zavodov. 3. Zdravstvena zavodi se lahko združujejo v skupnosti zdravstvenih 25avodov. 4. Zdravstveni zavodi naj samostojno oblikujejo dohodek in določajo cene za zdravstvene storitve. 5. Vsem občanom so zagotovljene enake obvezne minimalne obliLie zdravstvenega varstva, ne glede na to, ali so zavarovani v delavskem ali kmečkem zavarovanju, ali pa sploh niso zavarovani. Sredstva za to zavarovanje zagotove skupnosti zdravstvenega zavarovanja za svoje zavarovance, družbeno politične skupnosti pa vpeljejo to zavarovanje za dosedaj nezavaroivano prebivalstvo. 5. Za splošne preventivne ukrepe z^fotavljajo sredstva občirjske skupščine in skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Vsakoletni obseg ostalega zdravstvenega varstva izven obveznih oblik, vključno splošne preventivne vUrepe, se določi vsako leto p>osebeJ s sklepi zavarovalnih skupnosti in družbenim dogovorom. Posebnost osnutka republiškega zakona o zdravstvu je, da vsebuje določila o obveznih obliki zdravstvenega varstva, ki so v splošnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju njegov sestavni del že v nazivu zakona in enako v vsebini^ ostale posebnosti pa je mogoče ugotoviti po temeljiti proučitvi vsebine osnutka. Kaj vsebuje novi osnutek o zdravstvu? Za/.ton naj bi imel naslednja poglavja: I. Uvodna določba II. Zdravstveno varstivo III. Obvezno zdravstveno varstvo IV. Organizacija zdravstvene dejavnosti (zdravstveni zavodi) V. Republiški medicinski svet VI. Ustanavljanje, sprememba statusa, sanacija in prenehanje zdravstvenih zavodov VII. Upravljanje zdravstvenih zavodov VIII. Zdravstveni delaivcd v zasebni zdravstveni pra,ksi IX. Strokovno delo zdravstvenih zavodov X. Zdravstveni delavci XI. Osnove za financiranje zdravstven^a varstva XII. Kazenske določbe XIII. Predhodne in končne določbe I I. Uvodna določba — našteva vsebino zakona oei- roma poglavij, vendar ne popolno. I II. Zdravstveno varstvo — 2. in 12. člen nam dajeta delno definicdjo in vsebino zdravstvenega varitve. Stob za razvoj zdravstvenega varstva sl porazdele družbeno poajitične skupnosti, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, zdravstveni zavodi, delovne in druge organizecdje ter občani, vsak t mejah svojdh pravic in dodžnosti. Ostali člani govore o dolžnostih naštetih dejavnikov, ! jev, uvcodH pa smo aa 2 milijardi in 44 mili|joiK)v din. V notvemfam ae Je zlasti povečai na konvertibi^ na področ)]ft (kar za 5d odst. T primerjavi i lanskim no vem/brom). izdelatjo strokovnjaki-zdra'v^ stveni delavci, sprejmejo ga pa občinske siftiipdčiDe. Kljub jasnim dodočdlom profi^ramov zdravstvenega varstva še nikjer v repubUui niti v regijah — nimamo. Napredek predstavlja 9. člen, ki predvideva, kad 'vse zajema program zdravstvenega varstva. Kako bo bolnik uveljavil svoje pravice? v tem poglavlju so tudi naštete pravice do zdrav* stven^a varstva in {bi uveljavljanju tega varstva (prosta izbira, pravica do ugovora, pravica, da vsakdo izve za svojo diagnozo, lastni pristanek na posege, pravica do konzilijarnega pregleda in konsultacije), vseeno pa ostaja odprto vprašanje, kako bo bolnik prišel do zdravstvenega varstva, kar je zanj bistvenega pomena. No da bi posploševali^ so v večjem števihi členov preved poudarjene deiilaiativne dikcije, ki pa v .konkretnih primerih za bolnika bore malo pomenijo. Čeprav imamo posebno poglavje, ki govori o zdravstvenih delavcih, je tudi v tem poglavju kar 10 členov, Id govore o zdravstvenih delavcih, dva člena pa tudi o dolžnostih bolnikov. Zadnji dan govori o interni zakonodaji zdravstvenih zavodov (statuti, pravilniki la drugi spIoSni akti). (Se nadaljuje) Predlog za zvišanje invalidskega dodatka Komisija za vprašanja borcev NOV republi&ce skupščine je prejšnji teden obravnavala številna vprašanja s področja varstva predvojnih ' revoliuclonanjev in udeležencev NOV. Ugotovili so, da je sedarjji sistem tega varstva že dokaj izoblife)-van. še vedno pa niso ure- Po tem predlogu naj bi invalidski dodatek zvišali na 450 dinarjev mesečno, omilili pa bi tudi pogoje za pridobitev t^a d<^tka. Komisija bo tudi predlagala, da bd, proučili položaj tistih borcev, ki so vstopili v NOV po 9.9. oz, 13.10.1943. Ti boroi se že bližajo upo- jeni nekateri materialni pro- '.cojitvi, nimajo pa ugodnosti hlemi. Komisija bo zato pristojnim republiškim orga-liom med drugim predlagala, *iaj bi čimprej sprejeli za-^«>n o spremembah in dopolnitvah republiškega zakona o vojaških vojnah invalidih. (dodatek za borce, minimalna pokojnina), dasiravno so se mnogi izmed njih pridružili NOV kmalu po naštetih dattunih. Komisija predlaga, da bi proučili možnost za povečai>]e minimalne pokoj- ninske osnove predvojnih re-voKicioaiarjeiv in udeležencev NOV na viAino povprečnih osebnih dohodkov lani. Komisija je tudd predlagala, da bi podaljšali veljavnost sedand^a načina zbiranja sredstev za g^radnjo borčevskih stanovai>j do konca 1970. Med drugim komisija tuda meni, da bd pristojni organi proučili možnost za uvedbo varstven« pokojnine za borce ter revalorizacijo priznavalnin in pokojnin. Posebej je tudi anova opozorila na vprašanje zdravstvenega varstva t.anetov-borcev. 1970 Kmetijski nasveti CENA S DINARJE Prvetrovanje krme dovek poskuša vse mogoče niačino, kako 6i s kar najmanjšimi stroški pridelal dobro osnovno krmo za zimo In pri tem imed kar najmanjšo izgubo hranilnih snovi. Načinom, kako bi se izognil najencstavnejšemu, pa zato tudi najbolj razsipnem spravilu — suSenju na tleh, se je pridružilo Se prevetrovanje krme, kar so uvedli tidi že na prvih zasebnih kmetijah pri nas. I S prevetrovanjem sušiti krmo pomeni, napol suho klajo (s polovico vlage) dosušiti s pomočjo zračnih tokov, id jih delajo močni ventilatorji t posebnih, za ta namen pripravljenih prostorih. Kot je to preprosto povedano, tako spravilo s prevetrovanjem zahteva veliko znanja, izkušenj ki vestnosti. Praktični zgle^ učijo, da so prav zar radi tega zelo velike razlike v usp^ih. V svetu, pa tudi pri nas, izdelujejo več različnih preve-trovalnih naprav, osnovni namen vseh pa je: čimboJj enakomerno razporeiiditi zrak, ki dosušuje seno. Kdor namerava na ta način spravljati seno in biti tako mnogo manj odvisen od muhastega vremena, naj se prej temeljito seznani z možnostmi, sicer se kaj lahko pripeti, da mu bo žal izdatkov. Prav stroški so tisto, kar zna zagreniti veselje do novosti. I Pri dosuševanju krme lahko samo enakomerna in primerna višina sloja krme ter pravilno razvrščeni zračnU ki zagotovijo, da bo lieno enakomerno posušeno In brea plesnivih gnezd, ki kvarijo okus in hranilno vrednost. Prednost prezračevanja, ohranitev drobnih delcev rasthn 9e izkaže le, če kosuno mlado travo. Napak je dosuše* vati seno, ki ga je že napral dež. Kakorkoli: dosuševanje sena je način spravila, ki ga je potrebno Se izpopolniti z novimi teoretičnimi izsledki in praktičsndmi izikušnjami. V kmetijstvu je pogosto tako, da se različni sodobni postopki, ki dajejo odlične tehnološke rezultate, spro z ekonomiko, ki pozna samo številke. Inž. M. L. 50 LET SLOVENSKE UNIVERZE V LJUBLJANI v podrobnem popisu vseh univerz sveta »The World of Learning«, ki ga vsjUco leto izdaja londonska založba Europa Publications, ali v zgoščenih podatkih o svetovnih univerzah, vključenih v Mednarodno združenje univerz, je pri ljubljanski univerzi napisano, da je bila ustanovljena leta 1595. V tem letu ali v letu 1597 se je namreč v Ljubljani začel visokošolski študij na jezuitskem kolegiju. Učni predmeti na takih kolegijih so bili: hunuuiistična veda, logika, naravna in moralna filozofija, metafizika in teologija. Predstojnik kolegija je lahko podeljeval naslov doktorja teologije študentom, ki so končali predpisani študij. Jezuitski kolegij je bil od leta 1603 dalje v poslop^ na Šentjakobskem trgu, leta 1658 pa so mu zgradili prav tam novo poslopje. Pozneje se je kolegij preimenoval v akademijo. Tako smo imeU v Ljubljani na koncu 17. in v začetku 18. stoletja filozofski in teološki 3liudij, medtem ko se za pravni ip medicinski študij jezuiti tako kakor drugod tudi v Ljubljani niso zanimali. Iz poznejše dobe je ohranjenih nekaj sporočil o visokošolskem študiju prava in o izpopolnitvi fHozofsk^;a študija. o razpustu jeau-itskega reda leta 1773 se je v Ljubljani ^ede visokošolskega študija marsikaj spremenilo tn se je fi-lOGSoifeka fakulteta morala boriti s hutdinid težavami. Napoleo>nova kratka okupacija na&ih dežel je 1810 dala Ljubljani centr^no šo- lo (ćooles centrales), na katero so se laliko vpisali kandidati, ki so končali filoeof-ske razrede liceja, tj. tedanje gimnazije. Centralna šola je imela v študijskem načrtu med drugimi naslednje predmete: retoriko, metafiziko, 2sgodovino, pravne predmete, arhitekturo, matematiko, fiziko, kemijo, biologijo, medicinske in farmacevtske predmete. Sola je imela sedem oddelkov: medicino, kirurgijo, farmacijo, izi^nirstvo in arhitekturo, geometrijo, pravo, teologijo. V prvem letu Je 'bilo vpisanih nad 300 študentov* Po propadu francoskih Ilirskih provinc (1813) je Ljubljani sioer ostal filozofski študij, toda brez tretjega letnika. Prešeren ga je npr. dokončal na Dunaju, preden se je vpisal na tamkajšnjo pravno fakulteto. Zakon o univerzi v Ljubljani je izšel 23. julija 1919 Akdja za popolno univerzo v Ljubljani se je začela v re-voluoionamem letu 1848. Zahtevo so p>odprli vsi slovenski izobraženci in štaidentje, sprejelo pa jo je tudi ljudstvo- Dunajska vlada Je zavlačevala in se spretno iami-kala. izgovarjala se je seveda s finančnimi težavami. Vendar so v Ljubljani eno leto pK)tekala predavanja iz nekaterih predmetov, ki so sonato nadaljevala na univerzi v Gradcu, toda le do leta 1854. Po razsulu avstroogrske države je bila ena prvih želji slovenskih izobražencev vseh političnih barv in naai-ranj, da se v novi Jugoslovanski državi ustanovi popolna slovenska univerza. 2e takoj v začetku decembra 1918 je bila ustanovljena visokošolska komisija, katere predsednik je postal Danilo Majaron, tajnik pa Pran Ramo^. Slovenska vlada je že februarja 1919 poročala v Beograd o potrebah visokega šolstva v Ljubljani. Centralna vlada je izdala zakon o univerzi v Ljubljani 23. julija 1919, konec avgusta pa so bili imenovani prvi profesorji nove univerze. Slovenci smo imeli že v prejšnjih stoletjih precej znanstvenikov in uičenjakov, ki so pofiitaU profesorji na tujih univerzah, med njimi so bUi tudi rektorji. V 19. sto- letju sta bila poseibno znamenita jezikoslovec Fran Miklošič in fizik Jožef Stefan, v .tujini Je posnieje deloval slavist Matija Murko. Od začetka 20. stoletja pa so se sposolmi in prizadevni mladi znanstveniki sistema-tidno pripravljali, da prevzamejo poučevanje svoje stroke na slovenski univerzi. Za njihovo vzgojo je mnogo storil tudi vseučiliški odsek pri ljubljanskem mestnem svetu v letih 1902 do 1911, ki ga je vodil župan Ivan Hribar- Tako je bUo leta 1918 veliko kandidatov, ki bi lahko takoj ali v kratkem postali redni ali izredni profesorji ljubljanske ;imiverze. Prvi rektor univerze je postal maitematik Josip Plemelj. Že spomladi 1919 so se začela predavanja na tehniškem visokošolskem tečaju, v jeseni pa na filozofski, medicinski in t^hni^ fakulteti, medtem ko je pravna fakulteta odprla svoja vrata leto dni pozneje. Razen navedenih štirih fakultet je imela Ijiibljanska univerza tudi teološko fakulteto. Univerza se Je borila z velikimi težavami: medicinska fakulteta je bila vse do leta 1940 nepopolna in so medi-cinci nadaljevali študij na drugih jugoslovanskih aU tujih imiverzah. največ v Zagrebu; pravna fakulteta ni mogla pravočasno začeti s predavanji, ker so trije njeni profesorji sodelovali na pariški mirovni konferenci; vično-znanstvenega osebja je bilo zlasti za nekatere stroke premalo tn si je bilo treba pomagati s tujimi strokovnjaki, posebno s Cehi in Rusi; vsakomur je bilo jasno, da bo deželni dvorec, ki ga je dobila univerza, kmalu pretesen, medtem ko oddelki tehniške fakultete niso imeli primernih agradib. Bilo je seveda že od začetka tudi mnogo finan.nih težav, zlasti pa negotovosti. Najdoslednejši borci za popolno slovensko univerzo so bili komunisti Skoraj vsa leta stare Jiu-goslavije so različni režimi grozih z ukinitvijo medicinske ali tehniške fakultete, o izpopolnjevanju imiverze pa niso hoteli nič slišati. Posebno jezo buržoaznih diktatorskih vlad so abujaH svo-‘ bodoljubni in demokratični študentje in profesorji. Najbolj agilni borci za popolno univerzo so bili komunisti, ki so zlasti v zadnjem desetletju monarhistične Jugoslavije bili odločilen politični dejavnik v študentskem gibanju. Tako so se vsi poskusi okrnitve ljubljanske univerze i2yalovili. Skupni akciji slovenskih progresivnih sil je usp>elo celd, da je bilo zgrajeno mogočno iKJslopje univerzitetne knjižnice, da je medicinska fakulteta končno postala popolna in da se Je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Med fašistično in nacistično okupacijo so študaitje in profesorji v veliki večini sodelovali v boju proti italijanskemu in nemškemu okupatorju. O njihovi borbenosti priča tudi spominski steber v avli glavnega univerze-tetnega ix)slopja, v katerega so vklesana imena p>adlih. Ob stebru sta doprsna kipa Toneta Tomšiča in Borisa Kidriča, nekdanjih študentov ljubljanske univerze. Po osvoboditvi se je imi-verza razmahnila, število njenih študentov in profesorjev je iz leta v leto naraščalo. Danes Je število študentov štirikrat večje, kakor je bilo v letih stare Jugoslavije, ko Je doseglo najvišjo točko. UNIVERZA V LJUBUANI POZIMI Podoba slovenske univerze ob petdesetletnici Po nekaj oiTganizacdjskih in reorganizacijskih spremean-bah in dopolnitvah ima ljubljanska univerza ob 50-letnici takole podobo: Univeru združuje devet fakultet. Univerzo predstavlja rektor, upravljata pa jo univerziteta! svet in univerzitetni pedago&ko - znanstveni svet. Pri univerzi so tudi Štirje samostojni InStituti (za matematiko, lissiko in m^aniko, za geografijo, aa sociologijo in filor zofiJo, za biologijo) in dve centralni biblioteki (narodna in univerziteta knjižnica, centralna tehniška knjižnice). Filozofska takulteta ima 16 oddelkov in 1941 Studentov, v prvem letniku jih je 911. Na teh oddelkih Je mogoče študirati: filozofijo, sociologijo, pedagogiko, psihologijo, zgodovino, iimetoostno z^o-(kwino, arheologijo, etnografijo, geografijo, slavistiko, romanistiko, germanistiko, kl^čno filologijo, svetovno književnost in literarno teorijo, primerjalno jead-koslovje in orientalistikn ter muzikologijo. Pravna fakulteta ima enoten Studij, ki se v četrtem letniku deli v pravosodno, goepodarsko-pravno in upravnopolitično usmeritev. Na fakulteti je 663 študentov, od teh v prvem letniku 333. Ekonomska fakulteta pozna t svojem Studiju ekonomsko, poslovno, podjetniško in zunanjetrgovinsko smer., SluSatelJev je 846, v prvem letniku 517. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ima Stari oddelke: montanistični z geologom, rudarskim in metalurškim odsekom, kemijski s kemijskim, kemijsko-t^uiološkim in farmacevtskim odsekom, tekstilnotehnoloSki in ma-tematično-fizikalni. Na tej zelo heterogeni fakulteti Je v vseh letnikih 1453 Sttidentov, v prvem letniku 599. Fakulteta za ariiitektaro, gradbeništvo in geodezijo ima, kakor pove naslov, tri oddelke: arhitektonski, gradbeniški in geodetsko-komunalni. Fakulteta Šteje 670 študentov, od t^ prvi letnih 2^. Na oddelku za arhitekturo je predpisan za grejem preskusni izpit. Fakulteta ca elektrotehniko ima oddelke za el^roenergetiko, elektroniko in ^loSno elektrotehniko. Ka fakulteti je 776 študentov, v prvem letniku 320. Fakulteta strojnUtvo ima energetsko in t^inoloSko smer. Na fakulteti študirajo 704 slušatelji, od teh v prvem letniku 265. Medicinska fakulteta ima dva oddelka: za splošno medicino in za stOTnatologiJo. Na fakulteti je 830 študentov; v prvi letnik se po preskusnem izpitu zadnja leta praviloma vpisuje zaradi pomanjkanja prostorov 100 novincev na s^lošnmnedicinskl in 50 na stomatološki oddeli. V preteklem Studijskem letu so bili v prvem letniku 204 študenti. Biotehniška fakulteta ima zelo pisano strukturo s 5 oddelki; agronomski, bioloftki, gozdarsko - lesarski, veterinarslro in živilskoteh-nološki oddelek. Na vseh oddelkih Je vpisanih 830 študentov, v prvem letniku 349. O vpisu, študiju, diplomah in strukturi študentov Na vseh fakultetah Je bilo v Studijskem letu 1968-69 vpisanih v vse letnike 8713 rednih študentov, od teh v prvi letnik 3718. V tem številu niso obseženi izredni študentje, ki jih je skupaj bilo 701, v prvem letniku 428. Vpis na vse fakultete je v načelu prost za vse kandidate, ki so končali ustrezno srednjo štiriletno šolo (gimnazijo ali srednjo strokovno Solo) z zaključnim (zrelostnim) izpitom ali maturo. Preskusni (sprejemni ali kvalifikacijski) is^it je lo na medicinski fakulteti in na oddelkih za aihi-tekturo in muzikologijo. S preskusnim izpitom se lahko vpišejo na univerzo tudi kandidati z neustrezno srednjo šolo ali brez ustrezne izobrazbe, toda zadnji samo v primeru, da imajo za seboj ustrezno štiriletno prakso. To določilo potrjuje demokratičnost univerzitetnega šolanja. Studij na večini fakultet oziroma oddelek traja 8 semestrov ali štiri leta, razen na medicinski fakulteti in na veterina^em oddelku, kjer traja 5 let; na fakulteti za elektrotehniko, na fakulteti za strojništvo in na gradbeniškem ter geodetsko-Komunalnem oddelku traja Študij 9 semestrov, medtem ko Je deseti semester namenjen izdelavi diplomskega dela. Ugotoviti je treba, da le zelo redki Študentje končno šolanje v predpisanem roku In da je osip v prvem letniku zelo močan, kar dokazujejo zgoraj navedene številke. Na ljubljanski univerzi letno diplomira oicoli 1000 študentov. Zanimiva je razdelitev Studentov po ^q;x>lu. I^il je bilo na univer- zi 5207 moških in 3506 žensk. Največ žensk je na filozofski fakulteti (1398 žensk in 543 moških), najmanj pa strojniški (2:702) in na ^ektrotehniški (20:756). Že večkrat Je bila preplašena kot velika slabost univerze struktura študentov po regionalni razdelitvi. Lani je bilo izmed vseh študentov s stalnim bivališčem v slovenski republiki 41,6% iz Ljubljane in bližnje okolice, 13,3 % z Gorenjskega, 10,5 ®/o s Primorskega in Notranjskega, 14,6 % s štajerskega In Koroškega, 6,8 % z Dolenjskega, 8,6 H iz zasavsko-savinj^ega rajona in 4,6 iz po-dravs^-pomurskega rajona. Iz drugih Jugoslovanskih republik Je 7,3 '/• štiidentov (iz Slovenije 91,5 %). Iz tujih držav je bilo 96 rediK) vpisanih Študentov. Druga slabost imlveiro Je struktura po socialnem poreklu, ker so otroci iz delavskih in kmečkih družin v nesorazmerni manjšini. Obe slabosti poskušajo luiiver-zitetni organi opravljati s ano-trnejto štipKidiJdco, kreditno in Prvi rektor univerze v Ljubljani veliki matematik prof. dr. Josip Plemelj stanovanjsko politiko, vendar Je na tem področju dobra volja pre-noalo. Zaželena bi bila izdatnejša pomoč celotne družbe z njenimi upravnimi in samoupravnimi faktorji. Skrb za znanstveni naraščaj Univerza skrbi za znanstveni naraščaj in Za dohajanjc dosežkov svetovne znanosti tiidi s podiplomskim študijem. Ta študij organizirajo fakultete za pridobitev akademske stopice magistra ali specialista na tistih področjih, na' katerih razvijajo znanstvenoraziskovalno delo. Magistrski študij traja dve leti in ga uvede fakulteta, ki ima ustrezen kader ini>o-trebna materialna sredstva. Organizira se v obliki predavanj in vaj ali pa kot mentorska oblika študija. Možna je tudi orgtmizacija interfakultetnega podiplomskega študija. Lani je bilo 29 tečajev s 24 Studijskih področij, ki jih je obiskovalo okoli 200 po^plomcev. Univerzitetni profesorji skrbijo za razvoj znanosti tudi z mentorskim delom pri izdelovanju doktorskih disertacij. Najvažnejše delo imlverzitetnega učitelja je poleg poučevanja svoje stroke in pisanja učbenikov ter skript znanstvenoraziskovalna dejavnost, ki Je lahko individualna ali skupinska (»teamska«). Odvija se na fakulteti, v univerzitetnih in v izvenuniverzltetnih inštitutih. Materialno jo podpirajo različni skladi, republiški in zvezni, med njimi sldad Borica Kri-driča in republiška izobraževalna skupnost s pomočjo univerzetetne znanstveno raziskovalne komisije. Noša univerza ima sicer dolgo predzgodovino — če sprejmemo kot leto ustanovitve 1597 —, vendar deluje nepretrgoma šele 50 let. Ob ustanovitvi je imela primemo število profesorjev, posebno za tako imenovane nacionalne predmete, za druge predmete, zlasti za tehniške, biološke in medicinske, pa si Jih je polagoma največ sama vzgojilo. Najbolj kritično obdobje v življenju univerze Je bilo okoli leta 1950, ko se Je stara garda znanstvenikov in učenjakov poslavljala in k» so zasedli njihova mesta mlajši in mladi kadri. Vendar je bo preskušnjo imiverza dobro prestala in se Je novi rod uveljavil v vseh znanstvenih disciplinah, o čemer pričata npr. tudi zvezka bibliografije znanstvenih del univerzitetnih delavcev (1957 In 1969) na 1100 straneh Idc-sikonskega formata. Svetovno znana imena učiteljev domače domače univerze Med profesorji naše ni verze so bili in so nekateri svetovno znani učenjaki. Po imenih bi našteli samo tiste znanstvenike ljubljanske imi-verze, ki so postali od ustanovitve leta 1938 doslej redni člani najvišje znanstvene ustanove slovenskega naroda — Slovenske akademije ana-nosti in umetnosti, čeprav je med drugimi univerzitetnimi rednimi in izrednimi profesorji ter docenti mnogo takih, katerih znanstvena dela so doživela priznanje in bila v ssnanstvMiem svetu lepo ocenjena. Redni člani SAZU v razredu za zgodovinske in družbene vede: umetnostni zgodovinar laidor Cankar, pravnik Metod Dolenc, pravnik Viktor Korošec, zgodovinar Milko Kos, pravnik Gregor Krek, pravnik Rado Kušej, pravnik Gorazd Kušej, pravnik Janko Polec, umetnostni zgodovinar Francfe Stele, pravnik Milan Škerlj, pravnik Makso Žnuderl, pravnik Lado Vavpetič, sociolog Boris Ziherl, zgodovinar Fran Zwitter; v ^ razredu za filološke in literarne vede: jezikoslovec Fran-ce Bezlaj, literarni zgodovinar France Kidrič, jezikoslovec Rajko Nahtigal, literarna zgodovinar Anton Ocvirk, jezikoslovec Franc Ramovš, literarni zgodovinar Anton Slodnjak, klasični filolog Anton Sovre; v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede: elektrotehnik Venče Koželj, Anton Kuhelj (mehanika), Feliks Lotoe (mehanska tehnologija), fizik Anton Peterlin, matematik Josip Plemelj, matematik Ivan Vidav, elektrotehnik Milan Vidmar; v razredu za naravoslovne in medicinske vede: Bogdan Brecelj (ortopedija), Srečko Brodar (prazgodovina človeka), zoolog Jovan Hadži, histolc^ in emibriolog Alija Košir, kimrg Božidar Lavrič, ginekolc^ Pavel Lunaček, geograf Anton Melik, ftiaaolog Robert Neoibauer, geolog Ivan Rakovec, kemik Makso Samec, Igor Tavčar (interna medicina); v razredu za umetnosti: Uteraml zgodovinar in dramatik Bratko Kreft, arhitekt Jože Plečnik- Rektorji ljubljanske univerze od ustanovitve doslej so bili; Josip Plemelj, Rihaixl Zupančič, Gregor Krek, Aleš Ušeničnik, France Kidrič, Ka« rel Hinterlechner, Leonid P*i-tamic, Franc Lukman, Rajko Nahtigal, Milan Vidmar, Metod Dolenc, Alfred Serko, Matija Slavič, Fran Ramovš, Maks Samec, Rado Kušej, Milko Kos, Alojz Kral, Anton Melik, Gorazjd Kušej, Pran Zwitter, Anton Kuhelj, Božidar Lavrič, Dolfe Vogelnik, Makso Žnuderl In Albert Struna. Sedanji rektor je kemik Roman Modic. V letih 1950 in 1954 sta bili iz sklopa univerze ločeni medicinska in tehniška visoka šola. Na medicinski visoki šoli so bili tedaj rektorji Božidar Lavrič, Igor Tavčar in Pavel Lunaček, na tehniški visoki šoli pa Alojz Hrovat in Anton Kuhelj. Ljubljanska univerza je doslej podelila 14 častnih doktoratov. Doctores honoris causa so med drugimi postali: Danilo Majaron, Ivan Hribar, Oton Zupančič, Matija Murko, Mirko Roš, Jo. sip Plečnik. Milan Vidmar, Alojz Krdl, Franjo Kogoj, Josip Plemelj in Josip Vidmar- Ob 50-letnici se bo pridružila imiverzi dosedanja visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo. MIROSLAV RAVBAR 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! — Pot do vašega uspeha, mojster? — Odlična oprema! — In pot do opreme? — Namensko varčevanje pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali v njenih enotah V KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI! OBČANI! Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pri banki in pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in vseh poštah v Sloveniji. S tako hranilno knjižicp lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in poštah na območju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali pošta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vaš račun. — Če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri tej neomejene zneske. DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po 6 odstotkov, vezane pa do 7,5 odstotka. Dvoletno izmikanje se končuje (Nadaljevanje s 1. str.) določiti enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami neodvisen položaj od ostalih enot SKP in uprave, skem vzdrževanju družbenih stanovanj in lokalov; priznati upravi takšen dohodek iz stanovanjskega gosi>odarst-va, ki je sorazmeren in upravičen glede na delo, ki je njo prakso. Pred nekaj dnevi si je dovolilo na dveh listih papirja v rokopisu, brez podpisa in žiga dokumentirati SDK porabo 530.000 din sredstev stanovanjskega go- namenom, da se doseže potrebno pri gospojiarjenju spodarstva. Niti ni potrebnih zakonitost in neodvisnost poslovanja ter namensko trošenje sredstev stanovanjskega gospodarstva; vzpostaviti učinkovit nadzor med stanovanjskim gospodarstvom in izvajalci del pri investicij- s stanovanjskim itd. skladom Dosedanji in današnji odnos vodstva SKP do izvedbe sklepov OS in odločbe SDK pa kaže neverjetno zaverovanost v svojo doseda- (Nadaljevanje s 1. str.) Kaj je svoboda tiska v pogojih samoupravne družbe? »Pero je orožje v preobrazbi družbe, toda v naših pogojih ono ni poklicano, da samo ruši določene odnose, temveč je poklicano, da tudi ustvarja odnose, ki rastejo na samoupravljanju ...« je med drugim podčrtal Veljko Vlahovič, ko je na tej seji govoril o svobodi pisanja, ki ni absolutna, ni pa tudi posledica volje, milosti ali nasilja posameznika. ^ Vsak dan znova vidimo, da so nam odprta (skoraj že) vsa vrata informacij. V čedalje bolj demokratičnih odnosih, katere razvija družba, smo novinarji v stanju, da kot ustvarjalne osebnosti, ne čakaje na navodila in smernice, samostojno odkrivamo bistvo stvari, da spoznavamo in analiziramo različne smeri v družbeno ekonomskih. Gradivo šeste seje predsedstva ZKJ'je sprožilo o teh. vprašanjih široko zanimanje komunistov in tudi vseh drugih občanov. Tudi od kolektiva Dolenjskega lista, od izdajateljev pokrajinskega glasila SZDL in od članov njegovega izdajateljskega sveta terja odgovor: do kod smo razvili naše obveščanje, kaj od njega pričakujemo poslej? Pretehtan in skrben odgovor na ta pomembna vprašanja bomo skušali dati na straneh našega lista v prihodnjih tednih. TONE GOŠNIK aktov, s katerimi naj bi bilo določeno, da pokriva stanovanjski del podjetja polovico stroškov uprave in da gre okoli 34 odst. dohodka stanovanjskega gospodarstva za stroške upravljanja. Znano je, da pripada v take namene sosednjim stanovanjskim podjetjem in enotam največ 10 do 20 odst. sredstev. O teh in drugih problemih stanovanjsko — komunalnega gospodarstva. smo se v dveh letih večkrat pogovarjali s predstavniki podjetja. Zdaj je nastopil trenutek, ko je kolektiv dolžan oceniti dosedanje delo vodstva podjetja in smisel zahtev občinske skupščine. Dokumentirati je potrebno tudi, kje, koliko in zakaj so sredstva stanovanjskega gospodarstva in lokalov porabljena. O tem mora zadnji dati soglasje svet enote za. gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in odgovorna oseba te enote. BOGO ABRAHAMSBERG 2701 soli na dolenjskih cestah (Nadaljevanje s 1. str.) kateri osamljeni avtomobili, ki so imeli občasne okvare. Nesreče pa so bile lažjega značaja. Sodelovanje med na-mi, milico in vozniki je teklo političnih ter Idejnih toko- brez nervoze, ni bUo treba vih in da se sproti, toda zelo določno, opredeljujemo glede vprašanj in dvomov, ki jih meče na površje silna razgibanost družbenega razvoja. Vsega tega se lahko lotevamo z vso svobodo, zaupanje družbe v naše delo pa nas spodbuja, da pri tem nelahkem delu vztrajamo. Toda — ali smo vedno to, kar družba pričakuje od nas? Se vedno in povsod zavedamo osnovnega namena naše dejavnosti, glede katerega je zapisano: »Osvetlitev in sporočanje resnice je smisel in cilj informiranja v naši samoupravni socialistični družbi. Objektivna informacija mora biti edina priznana oblika informiranja, za katero se prevzema popolna družbena odgovornost. Samo zanesljiva, resnična in vsestranska informacija je lahko v službi delovnega človeka, v njegovem boju za razčiščevanje in kar najbolj uspešno razreševanje družbenih problemov, za krepitev samoupravnih in demokratičnih socialističnih družbenih odnosov.« »Kadar je glavno sneženje, naj vozniki ne silijo na ceste, če ni nujno! Za zimo se morajo vozniki pripraviti, ne pa voziti z izlizanimi letnimi gumami. Prosimo tudi za razumevanje in potrpežljivost, saj delamo, kolikor največ moremo.« — Kaj nam lahko še poveste? ^ »Sneg nas ne more presenetiti, mehanizacija in naši ljudje so vedno na preži!«< SLAVKO DOKL dvigovati glasu. Tudi obveščanje je bilo dobro, tako da z naše strani lahko ocenim generalko v zimi 1969—1970 za zelo uspešno«. — Kako vam je uspelo tako hitro usposobiti vse ceste? »Ker smo dobro pripravljeni za zimo, nas ne morejo kar tako presenetiti obilne snežne padavine. Pomagali pa smo si tudi s soljo, ki smo je posuli kar 270 ton. Glavne ceste smo plužili sproti, saj smo v teh dneh nekatere najvažnejše preplužili tudi do desetkrat.« — Ste zmožni avtomobilsko cesto obdržati kopno? »Ce bi imeli več denarja na voljo, bi bili sposobni opraviti tudi takšno nalogo. Razumljivo, da tedaj ne bi bilo nobenih zastojev, kar bi vsem 4 do 5 din in za mlado živino veliiko koristilo.« 5.60 do 6.20 din. — Kaj pa sol? »Nekateri se zelo bojijo soli. Kdor ima avto po vožnji 6. decembra so pripeljali na prostem, mu ga ni treba na brežiški sejem 578 pujs- prati, tistim pa, ki ga imajo kov, prodanih pa je bilo 394. v garažah, priporočamo pra- Manjši so šli v promet po nje.« 11 do 12 din, za večje pa so — Kaj priporočate uporab- zahtevali 7.50 do 8 din za kl- nikom ceste? logram žive teže. ^ * • w Sejmišča Večji sejem v Novem mestu 8. decembra je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 751 prašičkov in 185 glav govedi. Odkupov za zakol ni bilo, prodali pa so 539 pujskov in 54 goved. Za prašičke so zahtevali 160 do 600 din, za vole 6 do 6.40 din, za krave Sejem v Brežicah _L ♦ '< ročna motorna žaga ALPINA moč: 6 KM (SAE), teža: 6 kg dolžina meča: 55 - 65 -75 cm cena: 2542,50 din ali 102,40 dol. in 857,50 din rezervni deli in servis zagotovljeni eosmos zastopstvo tujih firm: Alpina, Gibo, Same, BertolinI, Renault. Alifa romeo, Man ... LJUBLJANA, CELOVŠKA 32 s predstavništvi v Mariboru, Celju, Kopru Leskovški cicibani, ki so za dan republike postali pionirji, so za ta praznik dobili od skupnosti dragoceno darilo: asfalt na šolskem igrišču in telovadnico v prosvetnem domu. (Foto: Jožica Teppey) Ribe naj kosijo solato na Rinži Ribiška družina Kočevje namerava vložiti v Rinžo bele amurje - Te ribe požro ogromno vodnega rastlinja - Košnja na Rttkži bi odpadla Kočevska reka Binža je močno zaraščena z vodnim rastlinjem, ki mu ribiči pravijo tudi »solata«. Rastlinje ne ovira samo ribiče pri ri- Priznanje krvodajalcem 5. decembra zvečer je občinski odbor RK Kočevje skupaj s krajevnimi organizacijami RK Kočevje, Rudnik, Livold in Dolga vas priredil slovesnost, na kateri so podelili priznanja krvodajalcem. Dva, ki sta dala kri že 20-krat, sta dobila diplomi, 28 kivodajalcev Je dobilo zlate značke, 54 pa srebrne. Na slovesnosti Je govoril predsednik občinskega odbora RK dr. Miha Petrovič, krvodajalce pa Je pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Miro He-gler. Več o slovesnosti prihodnjič. bolovu, ampaLc tudi kazi podobo vode in mesta. Zraste namreč do vodne gladdne in oeio še malo nad njo, Rin-ža teče jjoleti, ko obišče mesto naj-več turistov, zelo počasi, na rastliinju pa se nabirajo in zaustavl(jaodjetje PTT v za/četku oktobra preselilo pošto Iz Smarjete v šmarješke Toplice in tako postavilo prizadete občane pred izvršeno dejstvo. Na sestanku predstavnikov prizadetih občanov, ki je bil takoj po preselitvi pošte, so predstavniM krajevne skupnosti in družbeno-političnih organizacij sklenili, da bodo boj&otirali vse delo, dokler ne vrnejo pošte v šmarjeto oziroma dokler ne zagotovijo tak^a sitanja in zveze med občani in pošto, kot je bilo pred preselitvijo pošte. Zagrenjeni in razočarani občani ne morejo razumeti, da jim nekdo jemlje pošto, ki jo Je postavila še bivša Avstrija, in da se lahko v socialistični Jugoslaviji, ki temelji na samoupravni demokraciji, dogajajo stvari proti volji vseh občanov. Ti občani, ki so organizirali politično delo, se 1942 tako hrabro borili proti okupatorju, dali prve borce v NOV, formirali prvi pionirski odred na Dolenjskem in osvobojeno ozemlje, občani, ki jih je okupator bombardiral, impa-daJ, ubijali talce In Jih množično vodil v internacijo in koncentracijska taborišča, so morali doživeti taik odnos pristojnih organov do svojih upravičenih sklepov. Občani odpovedujejo dnevni tisk, ker ga zdaj dobiva-•jo z nekajdnevnimi zamudami, pakete morajo zdaj nositi iz šmarješikih Toplic namesto iz šmarjete, opravkov , na pošti ne morejo opraviti istočasno, ko gredo njihovi otroci v šolo oziroma ko gfredo sami v trgovino, na matični urad, na avtobug ali po podobnih opravkih v šmarjeto. Podjetje PTT jim tega ne more zagotoviti, ker jim je iztrgalo pošto iz naravnega -središča, pa četudi bi jim omc^očili dostavo pošte vsak drugi dan na dom, kajti do sedaj so imeli zvezo praktično vsak dan. Občinska skupščina Novo mesto je določila po bojkotu krajevne skupnosti In družbeno-političnih organizacij šfharjeta 5-člansko komisijo, ki naj bi ugotovila sedanje stanje in o tem poročala pristojnim organom zaradi nadaljnjih ukrepov. Nekaj pa ni in ne more biti občanom I* šmarjete jasno pri tej zadevi. Več občanov in predstavnikov družbeno-političnih organizacij in krajevne skupnosti šmarjeta je dostavilo dopise 'iredni-kom našega tiska, vendar Jih, razen nekaj • kratkih informacij, ni nihče objavil. Čeprav so biU na sestankih prisotni tudi novinarji, so objavljali zelo malo ili pa 90 pisali, da zganjajo občani šmarjete trmo, ker ne želijo, da bi pošto preselili. Ce se Je to dogajalo pred 6. sejo predsedstva ZKJ, je Se razumlljivo, ne morejo pa razumeti, da o tej zadevi tako maflo In neobjektivno poročajo po šesti sejl pred- sedstva ZKJ, ki je odločno obsodilo tak način obveščanja javnosti, saj s tem skrivajo dejstvo pred javnostjo in škodo občanov v korist ’ enega podjetja. Občani šmarjete se sprašujejo, ali so manj vredni od podjetja za PTT promet iz Novega mesta ali pa tiči zajec kje drugje!? Razočami občani iz šmarjete pričaikujejo od pristojnih občinsikih organov in republiških organov, da bodo upoštevali njihove upravičene zahteve in poklicali na odgovornost tiste, ki so kri- vi za tak nedemokratičen odnos do njih in so napravili političen problem kljub resnemu opozorilu na zborih volivcev, naj pošte ne preselijo, dokler ne z^oto-vijo vsaj enake zveze med p>ošto in prizadetimi kot do sedaj, ca. naj je sploh ne preselijo. MIRAN BERETIC Streliška 3, Ljubljana OPOMBA UREDNIŠTVA: K pismu tov. M. Beretiča dodajamo, da DOLENJSKI LIST ni debil od občanov ali predstavnikov organizacij iz šmarjete nobenega pisma, ki ga ne bd bil objavil. Kolikor so blU novinarji našega tednika povabljeni na javne sestanke v zvezi s pošto v Šmarjeti, pa smo o tem doslej natančno in dovolj obširno poročali. Hirati smo javnost sprati točno obve-ščaM tudi o vs^ ukrepih in staMščih občinske skiQ}ščine Novo mesto, ki o tej zadevi še vedno raapraivlja, UREDNIŠTVO DL S kruhom nismo zadovoljni! Da je bilo s prvo peko krtu ha v novi pekami v Ločni tik pred zadnjimi prazniki več kot preveč jeze med potrošniki v Novem mestu in v o-količi mesta, je »javna skrivnost«: kruh smo dobili v prodajalnah sorazmerno trd, zla» sti beli pa se je tako drobil, da ga res ni mogoče lepo rezati. Zal se razmere zadnje dni niso kaj prida izboljšale. Medtem ko je črni oz. polčrni kruh še kar dobrega okusa in se tudi lepo reže, gospodinje in družine z belim kruhom nismo zadovoljne! Tako se drobi, kot se ne bi smel, in človeku je kar hudo, da na Dolenjskem ne moremo kupiti odlično dišečečega, lepo zapečenega kruha, ki bi bil tak, da »človeku srce zaigra«, ko ga pogleda in vzame v roke. Tak kruh pa lahko kupite marsikje v Ljubljani, pa tudi v Kopru in še kje. Hvaležni bi bili podjetju ZITO .02. njegovi enoti v Novem mestu, če bi na številne kritike ter pritožbe zaradi slabe kvalitete kruha v našem listu javno odgovorila oz pojasnila, zakaj ne moremo dobivati kvalitetnejšega kruha. Menim, da imamo kot stalni kupci kruha do takega pojasnila vso pravico. M. K., gospodinja iz Novega mesta m NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Krajevni odbor RK t Mimi peči Je novembra priredil za voznike motcnnih vozil z območja krajevne skupnosti tei^J prve pomočL Vodil ga je dr. Peter Kapš, ki je v desetih urah seznanil več kot trideset udeležencev s tem, kako na pravilen način pcHnagali ponesrečenca. Na sliki: udeleženci tečaja. (Foto: P. Pungerčar) Resnica je drugačna v predzadnji številki DL, ki je izšla dne 27. nov. 1969., je tov. Štefanija Kumer iz Bršlina napisala ▼ svojem članku, da Je delavec KZZ Novo mesto izjavil, da zanjo ni delovnega mesta. Nihče na zavodu ni dal take izjave niti je ne sme dati. Štefaniji Kumer pa smo povedaU, da takšnega delovnega mesta, kakršn^a ona zahteva, nimar mo (v administraciji v Novo-teksu ali Krki). Komunalni zavod za socialno zavarovanje ji Je koneo marca poslal vabilo Cpo kurirju), naj se javi pri zavodu zaradi zaposlitve. Prav tako smo ji ponovno poslali vabilo 27. 11. 1969 in Ji priporočili, .naj se javi zaradi zaposlitve pri Novolesu v Straži. Obakrat je delo odklonila. Bralci, presodite, kdo itna prav. Svetovalec za zaiposlitv« STANE ZUPANCIO L > Cviliek zemlje Cviček Je sok dolenjske zemlje in dolenjskega podnebja. Mimo teh besed ne more nihče. 2e Valvasor Je v svoji Slavi vojvodine Kranjske pisal, kako dobro vino da rodijo dolenjski griči. Veliko zaslug za to Je imel v posebnih bukvah napisan vinogradniški red — »gorska palica«, ki je v 52. členih določal, kako je treba ravnati v vinogradu in kleti. Župnik RecelJ z Rake ga je že v tistih časih prevedel v slovenski jezik. Vinogradniški red je pomenil pravo policijsko oblast in kazen si je nakopal vsak, kdor ni upošteval pravil. V teku stoletij je dolenjsko vinogradništvo preživljalo različne padce in vzpone. Ko je bilo vinogradništvo skoraj na tleh, je prišla trtna uš in hudo prizadela že tako slabo oskrbovane vinograde. 95-letni Franc Jan iz Dolenjih Radulj pri Bučki se še spominja, kako izmozgani so bili nasadi za njegovih otroških let. »Nič čudnega ni,« je pripovedoval, »če Jih je drobna živalca, ki se je naglo množila, tako hitro strla.« Prva obnova, h kateri je veliko pripomogla takratna oblast (mnogi vinogradniki državnih posojil niti vrnili niso), Je vrnila sloves dolenjskemu vinu, toda od tistih let je minilo že toliko časa, da so trsi izčrpani, pridelki pa ponekod že za polovico manjši. Dober cviček je danes najbolj iskano vino. Vprašajte kateregakoli vinskega trgovca! »Ob srednji letini se ga pridela okoli 400 vagonov, proda pa desetkrat toliko,« ocenjuje inž. Darko Marjetič, ki utira pot modernemu vinogradništvu na Sremiču nad Krškim. »Prodam ga kot zdravilo, že več let ne izpod 5 dinarjev za liter. Ni mi treba iskati kupcev, sami pridejo ponj,« se pohvali Avgust Unetič z Vinjega vrha. »Prodamo ga vse več, samo dobiti ga dovolj ne moremo,« pravi Janez Smole, direktor podjetja Slovenija vino iz Ljubljane. Cvičku je prinesla sloves prav njegova pomanjkljivost —. kislost, zaradi katere je dobil svoje malo zaničljivo ime. Vinska kislina Je v dobrem cvičku v pravilni kombinaciji z alkoholom in ob povsem povretem sladkorju. To Je tako imenovano suho vino, najbolj primeno za uživanje po Jedi, takrat, ko je učinek alkohola najmanj škodljiv. Cviček, ki je nežveplano vino, blagodejno \4pliva na prebavila, vzbuja tek in daje občutek telesne in duševne osvežitve. To so tiste lastnosti, zaradi katerih se širi njegov sloves. m Dolenjski cviček Je žlahtna mešanica ■ sokov različnih vinskih sort. Prav pri tem J se začno vse skrivnosti In težave. Osnov- | na sorta je žametna črnina — imenova- ■ na tudi žametovka, modra kavčina ali g celo kavka, ki Je po poreklu doma iz oko- ■ lice Črnega morja. Po prepričanju vseh ■ vinogradnikov, s katerimi sem imel pri- J ložnost govoriti. Je ne more nadomestiti ■ nobena druga sorta, čeravno ima žame- ■ tovka nekatere slabe lastnosti, saj pozno g dozori in ima'v grozdih vmes tudi nedo- ■ zorele jagode,‘ki Jih najbolj vestni vino- ■ gradniki oberejo pred trgatvijo. J Franc Kerin, znani vinogradnik, nekdaj ■ tudi »kmetijski« poslanec v republiški ■ skupščini, je pribil; »Res je, nenado- ■ mestljiva Je. V dobrih legah daje odlično J vino, v slabših pa precej slabše.« ■ Podlaga vsakega cvička Je torej ža- ■ metovka, razen nje pa uporabljajo še ne- g katere temne sorte. Taka je modra fran- ■ kinja, ki ima to slabost, da se močno ■ osiplje, če dežuje ob cvetenju, zatem J šentlovrenka, s katero ponekod skušajo ■ nadomeščati žametno črnino, vendar ne ■ s posebnim uspehom, ter portugalka, ki S daje znano novino. ■ Od svetlih sort, ki jih uporabljajo kot ■ dopolnilo, so znane predvsem rumeni ^ plaveč, zeleni silvanec, ki daje poseben ■ značaj bizeljčanu, rdeča kraljevina, laški Jj rizling in traminec. Kerin je zaupal, da dela poskus z italijansko sorto barbero. ■ Razmerje žametne črnine in dopolnil- 5 nih sort. Je zelo različno. V Gadovi peči g in drugih okolišnjih goricah dajo dobri ■ vinogradniki le petino belih sort, vse dru- 5 go pa je žametovka in frankinja. Razmerje ■ se menja od gorice do gorice, od vino- ■ gradnika do vinogradnika. Jj Na kakovost cvička zelo vpliva odsto- ■ tek alkohola. Pod 8 maliganov ne sme ■ imeti, dosti nad 9 pa tudi ne. O doda- S janju sladkorja ne sme biti niti govora, b Največja hiba je, kot pravi pisec'knji- ■ ge »Sodobno vinogradništvo« Tit Doberšek J iz Novega mesta, da za cviček v naši ■ zakonodaji ni predpisov, po katerih bi ga ■ lahko zaščitili, čeravno je prav zaščita po- * rekla osnovni pogoj ' za napredek vino- ■ gradništva. Do danes še ni nihče opravil ■ zahtevnega dela, da bi natanko določil, g kaj je cviček in kje so meje njegovega ■ pridelovanja. ■ Brez vinskih kleti, ki bi cviček polnile S tudi v steklenice, in brez zaščite porekla ■ ni mogoče vse te pisane zmesi spraviti ■ v red. Le če ima primešano šmarnico, J lahko inšpektor izloči vino, vse druge ■ kombinacije spretnih vin- J skih kombinatorjev pa so ■ dovoljene, in veliko južnih ■ vin, katerim dodajajo ki- ^ slino, se proda na račun ■ dolenjskega kmetiča, ki ■ od tega nič nima. ■ Cviček in bizeljčan pri- ■ delujejo v tako Imenova- Jj nem posavskem vinograd- | niškem rajonu, ki premo- ■ re skupno okoli 3500 ha g vinogradov. Deii se na g dva dela: na desni strani ■ Save je krško-gorjanski J okoliš in novomeško-mo- ■ kronoški okoliš, na lev! ■ pa bizeljski, kjer pride- Jj lujejo bizeljčana, ki mu ■ pravijo tudi bizeljski cvi- ■ ček, saj je po svojih last- ^ nostih zelo podoben. Re- ■ ka Sava sama po sebi ■ pač ne more veliko ločiti Jj dveh sosednjih območij. ■ Pozabiti ne smemo tudi ■ na belokranjski okoliš, J kjer pridelujejo podobna ■ znana vina, pri katerih pa * je kombinacija sort neko- ^ liko drugačna. ■ Zg?oraJ: Jože Ciuha — LISTO- J PAD, aevo stam ilustxucija; ■ TRGATEV NAM PRINAŠA VE- ■ LIKO VESELJE. Podbočje v pozni jeseni. Sedli smo za široko mizo, bržčas namenjeno miatičem. Iz knjižne omare je FRANC KERIN prinesel obledele papirje, ki jih je prekrival prah. Niso bili običajni listi, marveč z vinjetami okrašene diplome, na katerih pa ni bilo izpisanih imen tistih najboljših vinogradnikov iz Podbočja, z Vinjega vrha in iz drugih krajev, ki bi zaslužili moralno priznanje za svoje delo. Listi so tiha priča nerazumljivega početja v naši bližnji preteklosti. Nekdanji okrajni odbor je nasprotoval, da bi vinogradniki obnovili vinarsko zadrugo in tradicionalno podeljevanje priznanj na medzadružni vinski razstavi. V tistih povojnih letih ni bilo več toliko časa, da bi napisali imena najboljših vinogradnikov, pripravljalnemu odboru so pobrali celo štampiljko. Tisti čas ni vedel nihče prav odgovoriti, kaj bo z vinogradništvom, ki je vse bolj priganjalo k obnovi. Povečala se je že tako velika zamuda let. Minila so leta grenkih izkušenj in spoznanj, da na vasi ni mogoče graditi iz besed, tako kot se ne da postaviti trden grad iz kart. Pri vsem je potreben človek, ki bo ljubil pusto lapornato zemljo, ko jo bo obdeloval, ki bo jokal, ko bo ledeno zrnje klestilo trse ... V zanesenosti so bile narejene napake in zamujene priložnosti. Kaj pa zdaj? ' Prof. Miran Veselič, vinogradniški strokovjnak, ugotavlja: »Pred pol stoletjem smo bili med 40 vinogradniškimi deželami na 4. mestu, zdaj nas je večina prehitela. Za pol se je pri nas zmanjšala poraba vina in samo še 20 litrov ga naši ljudje povprečno popijejo na leto. Zato pa je strašno narasla poraba žganih pijač, ki so pravi strup za zdravje. Dandanes je tako, da se od vinogradništva in vina v obliki i*azličnih dajatev veliko dobi, zelo malo pa vlagamo v obnovo. Trenutno na trgu najbolj primanjkuje dolenjskega cvička, bizeljčana in terana, torej najbolj zdravih vin. Vinogradništvo je najbolj nazadovalo . na Dolenjskem, kjer je bilo po končani obnovi ob prelomu stoletja 6000 ha vinogradov, zdaj pa jih je le še dobra polovica tega.« Dvoboj Krško : Ljubljana Dolenj sla vinogradi dajejo povprek zdaj le še 20 do 25 hi vina na hektar. 20 hektarov ob ročnem ko- panju in škropljenju! To je izredno malo že v primerjavi s sosednjimi vinogradniškimi območji, na primer s Primorsko ali štajersko, kjer pridelujejo 60 do 80 hi. Nič čudnega torej ni, če je »cvičkarija« med najbolj zaostalimi predeli v Sloveniji. Vprašanje, kaj ukreniti, je že osivelo od let. Agrokombinat Krško in kmetijska zadruga Bizeljsko se dobro zavedata, da je nujna načrtna obnova nogradov, vendar je na dlani, da brez javne družbene naklonjenosti ne bo mogoče v kratkem času V VINSKEM HRAMU V GADOVI PECI. K Avgustu Unetiča na Vinji vrh napotijo v kostanjeviški klet! tistega, ki povpraša za dobrega vinogradnika. »Vinogradništva in kletarjenja sem se naučil sam. Zadnja leta pomnim samo predavar nje o gnitju, sicer pa smo brez strokovne pomoči.« ■ S m^-.^................... '.•.^jiA.v. .•.• 'Vi;^ V 3/,^ ■ e' I i«5p «11 • J.- ............. ^vs"^ ' V ^ , X. '■^'iV.'-, \ r 4^ •■'«^-'N vf ''X^1 iiisi s/' ^ *■' veliko narediti, ker se večina kmetijskih organizacij že tako komaj prebija in nima denarja za vlaganja, ki bodo dajala dohodek šele v prihodnosti. Trgovski nos je narekoval ljubljanskemu podjetju Slovenija vino, ki iz dneva v dan ugotavlja, kako raste zanimanje za lahka, kisla vina, da je ponudilo roko. »Pripravljeni smo zagotoviti denar za obr^ovo 150 ha vinogradov na leto, pod pogojem, da bo obnova načrtna in da bo vinogradnik prek kmetijske organizacije prodajal svoj pridelek v predelovalno klet našega podjetja. Ugodno posojilo smo pripravljeni dati delno sami, večji del pa iz bančnih sredstev, za kar bi dali tudi poroštvo,« razlaga načrte podjetja Slovenija vino njegov direktor Janez Smole. »Jok,« odgovarja Stane Nunčič, direktor Agrokombinata Krško. Z Ljubljanskim podjetjem sicer sodelujemo, t<^a tega, kar nam ponujajo, ne moremo sprejeti. Ponudba nam nalaga samo obveznosti. Mi se ne mislimo prodati. Ponudba spominja na viničarske čase, ki so vsaj za nas že minili. Imamo svoje zamisli. Obnavljali bomo počasneje, toda bomo! Tudi 50 ha na leto je nekaj. Pritegnili bomo vinogradnike, ki bodo prek obnovitvenega odbora sodelovali s kombinatom. Naš načrt je, da bi sami stekleničili vina, da bi sami ščitili naš cviček in ga obvarovali, da se ne bi utopil v drugih vinih, od česar bi imel nekdo korist, akaj bi drug posnel smetano?« »To je lokalizem, ki razbija enotno akcijo. To je škodljivo zapiranje vase. Da ne bo očitka, češ da želimo monopolen jj»oložaj, dajemo dve možnosti: aii odkup grozdja po tržni ceni ali pa oddajo na odprti račun, pri čemer bi si po obračunu delili dobiček (in seveda tudi primanjkljaj,- če bi bil) v OD KOD IME? Poznavalci so različnega mnenja, od kod izvira cviček. Eni pravijo, da je nastalo po nemški besedi »zvvicken«, ki pomeni ščipati, češ da je vino tako kislo, da ščiplje. Drugi trdijo, da ima beseda izvor po rastlini ocetovec, ki ji v ljudski rabi pravijo cvič. Ker je ta beseda starejša od časov potujčevanja naših krajev, je verjetnejše, da ima beseda cviček v njej svoj izvor. razmerju pol proti pol. Mislimo, da je to pošteno. Glede kleti pa naslednje. Za obstoječe tržne presežke vina sploh ni treba graditi kleti in razumljivo je, da nihče od strokovnjakov in finančnikov ne odobrava, da bi gr^li celo več predelovalnih kleti. Komu bd koristilo tako gospodarjenje?« odgovarja dr. IVliran Orrf, strokov- ni sodelavec ljubljanskega podjetja. »Zakaj Je potreben še posrednik? Zakaj ne bi obnove zaupali kombinatu? Zakaj mi ne moremo dobiti bančna denarja, namenjen^a za pospeševanje kmetijstva, v našem primeru vinogradništva? Zakaj bi imed trgovec prednost, če je že panjski kongres rekel, naj imajo proizvajalci prvo besedo. Dali smo svoj predlog podjetju Slovenija vino, vendar doslej nanj še odgovorili niso.« Ne moremo iz kože Tako je obstalo. Medtem ko kaž«, da bodo na Bizeljskem oziroma v brežiški občini vendarle nekako prišli skup, izostaja osrednje pridelovalno območje cvička. Cas hiti, vinogradniki pa kljub razmeroma visoki odkupni ceni živijo zelo slabo, ob tem pa delajo kot živina. Ustavilo se je torej že pri začetku. Znova se je pokazalo, da nismo sposobni velikopotezne j ših dejanj, ker odnose razjeda nezaupanje in ker ne znamo najti skupnih besed. Vsakdo vidi najprej sebe, to je značilna slovenska bolezen, ki preprečuje, da bi na gospodarskem področju naredili kaj resnično velikega. Obnova vinogradništva je strokovno zahteven poseg, zlasti še, ker gre za zasebne vinograde, ki jih ni mogoče obnoviti vsakega posebej. Se zdaleč ni dovolj samo denar, z njim se lahko le začne. Inž. MARJAN LEGAN Fotografije: S. DOKL M. LEGAN M. MOŠKON SAMO ROKE SO PREMALO. Da je cviče^ zelo iskano vino, samo po selM dolenjskemu kmetu kaj malo koristi. V izčrpanih vinogradih se pridelek manjša. Treba bi jih bilo obnoviti, toda sam jih ne more. Ima samo roke, to pa je premalo. C&a se odmika, število zamujenih let se veča... •: iiiil :;S- rs:;®:'?;:* ■mil 'v ♦ ' v- .■p'- PREMALO CEPLJENK. Če bi hoteli obnavljati vinograde teko, kot bi bilo treba, bi bile zmogljivosti trsnic kmalu premajhne. Rediti so, ki se ukvarjajo^ s pridelovanjem cepljenk. Eden med njimi je Janez Colnarič (brez srajce) iz Suvja, ki ga vidimo ob poletnem pregledu nasada. Gadova PEC: tu je, kot pravijo poznavalci, doma najboljši cviček. Št. 50 (1029) kultura izobra- ževanje Slabši obisk v petek, 5. decembra čer, so v novomeškem Domu kulture nastx>pili pevci zabavne glasbe; Irena Kohont, Nino Robič in Damir Koren. Velikemu in malemu plesnemu orkestru JliA. iz Ljubljane je dirigiral Ladislav Le-Sko. Marjana Deržaj zaradi bolezni ni prispela v Novo mesto. Prireditev je bila zanatno slabše obisikana kot druge te vrste v Domu kulture. Knjiga na vasi -Neda\Tio je bilo v Novi Varoši vsejugoslovansko posvetovanje na temo »Knjiga na vasi«. Prof. Milan Dodič, knjižničar v študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem me-firtu, se je pMveta udeležil kot edini predstavnik iz Slovenije. Na posvetu so ugotovili, da izpodrivata tiskano besedo na vasi tudd že radio in televizija. Novo vodstvo ZKPO v Novem mestu Delegati kultumo-prosvet-nih društev iz novomeške občine SQ na konferenci v nede-l|jo, 7. decembra, v Novem mestu izvolili novo vodstvo občiiin&ke Zveze kultumo-pro-sretnah organizacij: 23-član-sko predsedstvo, iz vrst tega pa iavršni odbor, v katerem je 7 članov: predsednik Roman Celesnik, tajniflc Lojze Kastelic, blagajnik Franc Avsec, odborniki pa: Milka Bobnar, Ernest Jazbec, Alei^a Bol6 — Vrabec in Bogo Komel j. Predsedstvo občinske konference ZKPO se bo moralo, kot določa novi statut, sestati vsaj dtvak^t na leto. Cerkljanski šolarji v ljubljanski Operi 45 učencev in učiteljev iz osnovne šole v Cerkljah ob Krki se je 7. decembra z avtobusom SAP odpeljalo v Ljubljano na predstavo Smetanove »Prodane neveste« v Operi. Glavne vloge v »Prodani nevesti« so peli: sopranistka Vilma Bukovec, basist Ladko Korošec, tenorist Rajko Koritnik in baritonist Ljubo Kobal. To opero so izved- li že štiristosedeanmpetdese-tič po vojni. ' , . STANKO SKOČIR OBČINSKA KONFERENCA ZKPO V NOVEM MESTU Doklej brez javnih priznanj ? Od ljudi, ki delajo brezplačno, ni mogoče zahtevati, da bi zapravili ves prosti čas v kulturno-prosvetnih organizacijah Po večkratni preložitvi je bila v nedeljo,-^ 7. decembra, v Novem mestu občinska konferenca Zveze kultumo-prosvetnih organizacij. Sneg, bolezni in drugi razlogi so zadržali doma veliko delegatov, pa tudi družbeno-političnih predstavnikov — razen izjem — ni bilo na konferenci. Tako se je konferenca začela več kot pol ure kasneje »ob vsakem številu navzočih«. Za začetek je pevski zbor DPD Svoboda »Dušan Jereb« zapel nekaj pesmi. čeprav je bila konferenca izvedena z veliko zamudo — zadnja je bila namreč poleti 1966, se sklicatelji niso niti toliko potrudili, da bi gradivo poslali delegatom domov. Pa tudi i>oročilo o delu kultumo-prosvetnih društev ni bilo popolno. Prav to je bil razlog, da so delegati začeli razpravo najprej o točnosti podatkov, navedenih v poročilu. V razpravi so poudarili, da je poroči^p obšlo kulturno dejavnost *^v okviru mladinskih aktivov, gasilskih društev, pionirskih organizacij, saj je razveseljivo, da je kulturna dejavnost v okviru teh organizacij v zadnjem obdobju precej zaživela. > Na konferenci so ugotovili, da do vsega tega ne bi prišlo, če bi imelo vodstvo ZKPO boljše, predvsem pa večkratne stike z društvi. Novoizvo- Zapojte še »Regino«! Pavel Kern jak, koroški ljudski skladatelj, avtor »Katrce«, »Mojceja« in drugih priljubljenih pesmi, ki jih že dalj časa prepevajo tudi zbori v Sloveniji, je bil na nedavnem koncert^ novomeških jerebovcev v Skofičah onkraj Karavank eden najbolj navdušenih poslušalcev v dvorani. Posebno se je razživel, ko sq Novo-meščani zapeli »Katrcot. Čestital je domala vsem po vrsti in pri tem hvalil zlasti tenoriste. Nedolgo zatem je prišlo v Novo mesto Kernjako-vo pismo z notami in besedilom nove, do zdaj še ne zapete pesmi tega skladatelja; njen naslov je »Regina«. Kernjak je pesem posvetil novomeškemu zboru. V pismu je posebej zaželel, da bi rad, ko bi »Regino« prvi zapeli Novomeščani. Pevski zbor DPD Svoboda »Dušan Jereb« pa medtem najnovejšo Ker-njakovo skladbo že vadt. Pevci pravijo, da je »Regina« pisana prav tako o-čarljivo kot druge Kemja-kove skladbe. I.Z. Mali kulturni barometer ■ SLOVENSCINA NA PLOŠČAH — Učbenik slovenskega Jezika na ploi^čab in v knjigah je izdala pred kratkim Slovenska izseljenska matica. Ta učni pripomoček Je namenjen tujcem, ki bi se želeli naučiti slovenščine, zlasti dobrodošel pa bo otrokom na§ih izseljencev, če bodo hoteli spoasnati govorico .svojih staršev. ■ MATEJ BOR V ANGLEŠČINI Draavna založba Slovenije bo v kratkem poslala na knjižni trg an-glešiki prevod Borove pesnitve »Sel Je popotnik«, ki ga Je oskrbel naS rojak Janko Lavrin. Zanimivost Je v tem, da bo izšel predvod skupaj z originalom. Spremno besedo knjigi, namenjeni angleško govorečemu kulturnemu svetu. Je napisal Božidar Borko. ■ NOVA MINATTIJEVA KNJIGA —Z i^lovom »Bolečina ne-doživetega« bo izšel v Državni založbi Slovenije izbor poezije pesnika Ivana Minattija. Pesnik Je za to knjigo zbral zanj najznačilnejše pesmi Iz svojih pesniških zbirk, le zadnji ciklus bo prinesel dela, ki bodo tokrat prvič natisnjena v knjigi. ■ UMETNIŠKE FOTOflRAFIJE Na 12. republiški razstavi umetniške fotografije v Mariboru je dobil zlato m^aljo Dragiša Modrinjak. srebrno Ivo Cerle, taonasto pa Vlastja Simončič. Prehodni pokal Janeea Puharja so že drugič Ijenemu predsedstvu so naročili, naj napako prejšnjega vodstva popravi. V razpravi so ugotovili, da je treba do zdaj znanim razlogom, zakaj kulturi ne gre zadovoljivo — pomanjkanje Koroški spored še za Dolenjsko Koncert s katerim je pevski zbor DPD Svoboda »Dušan Jereb« sreda novembra nastopil pri koroških Slovencih bodo pK)zimi lahko sliša- li še poslušalci v Novem mestu, Straži, Metliki in Trebnjem. Zbor bo nastopil z istim sporedom kot pred občinstvom v Bilčovsu in škofi-čah onstran Karavank. Pevci pa se bodo pod vodstvom pevovodje Toneta Marklja pripravili tudi na nastop pred slovenskimi rudarji v severni Franciji. Znani dolenjski rojak Jože Martinčič iz Pas de Calaisa je med letošnjim obiskom v Sloveniji povedal, da bi »francoski« Slovenci radi slišali novomeške pevce že v letu 1970. Za tako pomemben nastop denar ne bd smel biti glavna ovira kot do zdaj. Tudi pevci so prepričani da bodo tako prihodnje leto drugič peli v tujini. , Nagrade AVNOJ Predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič je 5. decembra v Beogradu na slovesnosti izročil letošnje nagrade AVNOJ, ki so jih dobili; skopska univerza »Kirll bi Metodij«, akademik dr. Makso Žnuderl, akademik dr. Milan Pečinar, dr. Ivo Popovič — Djani, akademik pisatelj Miško Kranjec, režiser Dušaji Vukotič, akademik dr. Alija Košir in telovadec Mi-arslav Cerar. prostorov, kadrov in denarja — dodati še, da delo kul-tiumih delavcev, čeprav ga opravljajo brezplačno, ni javno priznano. UjKJštevaje to, so poudarili, smemo opravičiti tudi spodrsljaje dosedanjega vodstva, slej ko prej tudi zato, ker le-ti niso bistveno vplivali na kultumo-prosvetno dejavnost. Delegati so menili, da bo potrebno v prihodnje navezati sodelovanje z vsemi druž-beno-političnimi dejavniki, ki se zanimajo za kulturno rast v občini, predvsem pa poglobiti sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, ki jim že statuti nalagajo skrb za kulturno dejavnost. Slikar Miro Kugler za Banjaluko Na povabilo društva likovnih umetnikov Bosne in Her-c^ovine, ki so se obrnili na umetnike po vsej državi, da, bi s prodajo slik ter kipov pomagali blažiti gorje od potresa težko prizadete Banjaluke, je tudi brežiški slikar Miroslav Kugler i>oslal kot svoje darilo v Banjaluko dve svoji grafiki. Tako zbrana lunetniška dela bodo v Bosni javno prodali in izkupiček namenili za obnovo mesta. Podarjeni grafiki tovariša Kuglerja sta vredni 2.000 Ndin, predstavljata pa Kmečki prapor in Punt — deli torej, ki smo ju videli na zadnji umetnikovi razsta- vi v Krškem. Tg. Petar Grgec razstavlja v Karlovcu Preteklo soboto opoldne so v mali dvorani »Zorin dorh« v Karlovcu odprli razstavo slik samouka Petra Grgca, gradbenega delavca, ki živi stalno v Karlovcu ki sodi v krog članov društva naivnih slikarjev Hrvatske. Dela nadarjenega slikarje-samouka smo videli Se na junijski razstavi v trebanjski osnovni šoli, kot tudi na veliki razstavi naivnih slikarjev letos poleti v vili BLED. Grgčeva razstava bo od,ir-ta do 16. decembra. zapored podelili mariborskemu foto—kino klubu. . ■ SLOVAR PRED IZIDOM — Državna založba Slov^je bo še ta mesec poslala na knjižrii trg prvo knjigo »Slovarja slovenskega knjižnega Jezika«, ki obsega besede in izrazoslovje od A do H. Na knjigo, napovedano že pred mesci, tudi pri nas ha Dolenjskem težko čakajo, zlasti naročniki. ■ POJOČI LABODI — Pisateljica Mili Malentek Je oddala DZS v tisk zajetno delo »Pojoči labodi«. To je biografsko delo o življenju in delu Ketteja in Murna, pesnikov, ki sta iz velike .četverice slovenske modeme najprej, komaj nekaj let več kot 20-letna, legla v grob. Pisateljica je opravila težko, a prepotrebno delo z namenom, da odkrije bralcem vso tragiko in praznino v slovenskem pesništvu z izgubo dveh izredno nadarjenih mladih slavistov. P POHVALE »NERETVI« filmski kritiki iz raznih evropskih držav so že napisali prve ocene o »Neretvi«, veliki Jugoslovanski filmski epopeji, ki je delo režiserja Veljka Bulajića. Ocene so selo spodbudne, nekateri uvrščajo film »Neretvo« brez pridržka med svetovne dosežke. Zanimivo Je, da Jugoslovanska kritika še ni izrekla svoje ocene o tem Bulajeviče-vem ftlmu. Za Sevnico še Konjice Rudi Stopar, tehnik in kipar iz Sevnice, primerja odnos občinstva v obeh krajih Njegov svet so zvarjeni Krpani, strašila, ptiči, pohabljeni bojevniki... Narejeni iz kosov železa, žice, odpadkov in patinaste pločevine. V svojem ustvarjanju je izrazit samorast- nik, ki je začel kipariti, ko je začutil možnosti oblikovanja s pomočjo varilnega aparata. Beseda je o Rudiju Sto- parju, Sevničanu, tehniku iz JUGOTANINA, ki je te dni v čast dneva republike priredil svojo drugo raz-sitavo — tokrat v Slovenskih Konjicah. Rudiju smo zastavili samo eno vprašanje, kaj mu razstava pomeni in kakšen je bil odnos občinstva, oziroma kakšna je razlika med njegovo razstavo v domačem kraju in v Konjicah. »Menda je že tako, da v domačem kraju, kjer te vsi poznajo še kot fantiča, pomeniš s svojim delom mnogo manj. V Slovenskih Konjicah, kjer Je tovarna KONUS pokroviteljica vseh podobnih prireditev, sem bia deležen izredne naklonjenosti. Imed sem občutek, da so ljudje nagnjeni h kulturnemu življenju. Na razstavo Je prišlo veliko obiskovalcev, med njimi tudi uradni predstavniki občine. Vsi so bili tako pozorni, da sem bia prav presenečen. Spodbujal so me, naj vztraijam pri tem delu.« M. L. Smo za skupnost štirih občin Gost rubrike je Tone Žibert, predsednik KUD »Ivan Cankar« na Veliki Loki ■ Tovariš 2ibert, za kakšno kulturno skupnost se navdušujete v trebanjski občini? »Predlagamo, da bi kulturno skupnost ustanovili za štiri občine ' ožje Dolenjske: za novomeško. metliško, črnomaljsko In trebanjsko občino.« ■ Pojasnite, prosim, zakaj? »To zagovarjamo predvsem zategadelj, ker je na-ia občina razmeroma majhna, prek organizacijskih oblik pa se želimo navezati na večje kulturno središče. Prepričan sem, da nam bo to lahko samo koristi.« ■ Kako sicer ocenjujete pojem kulturne skupnosti? »Kulturna skupnost bo omogočila bolj smotrno izrabo sedanjih kulturnih ustanov in zavodov ter bo bolj povezala kulturnike in j)orabnike kulturnih dobrin. Zato menim, da bo kulturna skupnost koristna.« Okorno, a prikupno V Dolenjski galeriji so odprli razstavo likovnih del novomeških osnovnošolcev Obiskovalci prireditev v Dolenjski galeriji so se 5. decembra zvečer zbrali na otvoritvi razstave likovnih del, ki so jih v zadnjih dveh šolskih letih napravili učenca šestih, sedmih in osmih razredov osnovne šole »Katja Rupena« iz Novega mesta pri likovnem pouku, l^zstavo sta uredila Niko Golob in Ljubo 2agar, predmetna učitelja na tej šoli. Razstava je prikaz obširne, pisane likovne dejavnosti novomeških osnovnošolcev, obsega pa risbe, slike s tempero in akvarelom, voščenke, grafike, plastično oblikovanje papirja, lesa, mavca in kovine. Dela so tudi motivno zelo razgibana. V risbah ix) nara- vi se otroška domišljija :^ro-sti z vsemi nerodnimi, pa zato nič manj prikupnimi spodrsljaji. Pravljični prizori za-žive kot pravcato razkošje otroških predstav. Po svoje doživljajo otroci idilično dolenjsko pokrajino in jo upodabljajo z veliko strastjo. poto življenja znajo odkriti tudi v najbolj preprostem cvetu ali drevesni veji. Domiselnost so pokazali no-vomešiki učenci tudi na področju uporabnega likovnega ustvarjanja. Sem sodijo osnutki za senčnike, knjižne ovitke, okensko ograjo, sten- sko keramično oblogo, tapete, tekstil in drugi primerki, prikazani na' razstavi, Ta zvrst likovnega dela pomaga otrokom ostriti čut za lepo, prikupno, skratka estetsko. Na otvoritvi "razstave je Niko Golob opozoril obiskovalce, da otroških likovnih del ne smejo presojati tako kot dela likovnih tunetnikov; dovolj bo, če se bodo poskusili vživeti v otroško domišljijski svet in s te ravni gledati vso to otroško prikupno likovno ustvarjanje. I.Z. Prihodnjič: »Bosonoga v parku« Mestno gledališče ljubljansko bo 16. decembra gostovalo v Novem mestu — v okviru abonma j S’kih gledaliških prireditev — z N. Simona vedro in sproščeno komedijo o mladem zakonskem paru »Bosonoga v parku«. l DREVORED (risba z lužino) — Narisala ga je 12-letna Vlasta Cvar, učenka 6. d razreda osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu. OGLE> DALO INDIJSKI ŠTUDENT MED NOVOMEŠKIMI MLADINCI O Gandhiju in o sebi Joyant Gosaiia je doma iz Bombaya, v Ljubljani pa študent strojništva — V desetih letih bivanja pri nas se je odlično naučil slovenščine Ob 100-letnici rojstva vedik^a indijskega voditelja Maliatme Gandhija je mladini novomeških šol predaval Joyant Gosaiia, Indijec, ki študira strojništvo na ljubljanski univerzi. Dopoldne je predaval gimnazijcem, popoldne pa dijakom ekonomske in gostinske šole. Po predavangu je prikazal tudi dvoje filmov: o stari indijski umetoo-sfci in o sodobnem življenju Indije. Po predavanjih je indijski gost zelo rad odgovoril na nekaj vprašanj. ■ Povejte, prosim, nekaj podatkov o sebi! »Rodil sem se — pred pičlimi 30 leti — nedaleč od pristaniškega mesta Bombajr. Osnovno šolo sem obiskoval v rodnem kraju, Nato sem se vpisal v gimnazijo. Na nadaljnje študije pa me je pot privedla v Evropo.« ■ Zakaj ste se odločili za Jugoslavijo? »Lahko sem izbiral: ali v Nemčijo ali v Jugoslavijo. Slovenija se mi je zdela lepša od Švice in Ljubljana najlei>še mesto na svetu — seveda takoj za Bombajrem. Nič več nisem pomišljal, kje naj se ustavim ...« ■ Ste imeli denar? »Zaposlili so me v LITOSTROJU, to podjetje pa mi je dalo tudi štipendijo in postal sem študent strojništva na ljubljanski tmi-verzi.« ■ Zelo dobro govorite slovenski. Vam je jezik delal preglavice? »Skoraj deset let sem že v Sloveniji, zato sem se moral nečesa naučiti. Seveda so bile v začetku težave, ko pa sem dobil prijatelje, so le-te kmalu odšle.« ■ Kako ste se razumeli s slovenskimi študenti? »Zelo dobro. Skoraj vsako nedeljo smo šli skupaj kam na deželo.« ■ Gotovo mislite tudi na prihodnost? »Najprej bom odpotoval k bratu v Nemčijo, nato pa za tri mesece v Bombajr k staršem. Vrnil se bom delat diplomo. Potem se bom zaposlil v LITOSTROJU, da bom odslužil štipendijo. Kaj bo potem — o tem še nisem razmišljal.« TONE OVEN Polna usta besed, dejanj pa nič! Kočevski mladini je bilo že večkrat obljubljeno, da bo dobila prostore za klub, vendar jih še zdaj nima - V Ribnici je boljše Mladini irazne organizacije in orgamd že leta in leta cib-Ijubljajo, da bo dobila klub-s!se prostore, vendar dalj od obljub nikakor ne gre. V zadnjih desetih letih so ji obljubili prositoire med drugim v domu telesne ikulture (še preden je bil agrajen), v prostorih^ kjer je imel lakirnico INKOP (danes je tu Ra-dioelektro servis), v starem muzeju in mo(rda še kje. Na nedavnem posvetu o borbi proti alkoholizmu so predstavniki raanih organov in organizacij ugotovili, »da bi se alkoiholizem med mla- dino dalo omejiti, če bi mladini nekaj nudili za pametno iAioriščanje prostega časa (šport, kultura, zabava)«. Kljub takim ugotovitvam za mladino ni prostorov in denarja, saj dobi občinska mladins^ oi^anizacija na leto le 6000 din dotacije, samo en mlado'letni prestop-nijk v vzgojnem domu pa velja občino petkTat več! Torej: denarija na in denar je! ... in v Ribnici; Tudi tu je bilo precej obljub, vendar se prav v teh dneh izjpolnjujejo. Mladina je, kot so povedali njeni predstavniki dobiila tri prostore v kleti novega gozdarskega doma. Delovne organizacije so tudii že obljubile, da bodo prispevale za ureditev teh prostoirov (centralna kurjava, beljenje, oprema itd.), precej pa bodo mdadinci napravili za ureditev svojih prostorov sami s prostovoljnim delom. Se prej pa bodo povabili na obistc arhitekta, da jim bo svetoval, kako naj bi te prostore najprimerneje uredili in opremili. Torej: Ribnica prehiteva Kočevijel Vihar oltoli gimnazijsldli ,,Stezic“ Prva številka »Stezic« prinaša na praznem listu zapisnik mladinskega aktiva, magnetoskopski zapis z ustanovnega sestanka novinarskega krožka, »igro klicajev in vprašajev« ter literarne prispevke Vse se je začelo sredi novembra, ko je izšla 1. številka novomeškega gimnazijskega glasila »Stezice«. Dijaki so prišli v šolo In so »Stezice« že našli razdeljene na šolskih klopeh. Nihče jih ni vprašal za denar, čeprav je dotlej veljal 1 izvod 1 dinar. »Stezice« dijakom očitni niso bile všeč, saj so jih nekateri trgali in jih ponujali za kurjavo, drugi pa so jih znosili na kateder. Posamezniki so spraševali, kdo je dovolil izdajati takšne »Stezice«, mnogi pa so prinašali prispevke za 2. številko »Stezic« kar mladinskemu komiteju. Na novomeški gimnaziji je nastal pravi jtihar med mladinskim komitejem in uredniškim odborom. Dosedanji 3-članski odbor je namreč *Tirdil, da mora imeti pri svojem delu zagotovljeno samostojnost, ustvar- Z JAVNE RADIJSKE ODDAJE »SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO« Pri glasbi ne sreče ne znanja Trebnje: mladinci se bodo pritožili zoper odločitev na sobotnem tekmovanju »Spoznavajmo svet in domovino« med Šoštanjem in Trebnjim Gledalci — bilo jih je okoli 400 — so na pol razočarani odhajali. Trebnje je vseskozi vodilo, nazadnje pa je vendarle zmagal Šoštanj z eno samo točko prednosti. 22:21 je bil končni izid sobotnega tekmovanja v javni radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«, v katerem sta tekmovala Trebnje in Šoštanj. Sprva je šlo vse kot po mtvslu. Dvorana v Trebnjem je navdušeno pozdravljala pravilne odgovore 3-članske mladinske ekipe, ki so jo sestavljali Tone Oven, Nace Sila in Božo Zakrajšek. Njihovi' odgovori o uspehih jugoslovanske atletike na evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah so bili natančni do desetinke skunde. Usoden nesporazum je hotel, da so izgubili točke prav pri odgovorih iz športa. Ko so dobili vprašanje o uspehih naših tekmovalcev na evropskem prvenstvu v Beogradu, je eden izmed T're-banjcev še posebej vprašal žirijo v Ljubljani, če gre samo za atlete ali tudi atletinje. Dobil je odgovor, da se vprašanje nanaša samo na atlete. Ko so tekmovalci pravilno našteli uvrstitev stle-rov, se je po etru oglasilo iz Ljubljane, da je odgovor nepravilen, ker ni upošteval tudi tekmovalke Olge Gere, ki je osvojila drugo mesto v skoku v višino. Ona pa je atletinja... V nadaljevanju odgovorov celotne dvorane v Trebnjem ni bilo sreče. Obiskovalci oddaje so vedeli pravilen od- govor iz literature, vendar jim je žreb dvakrat zapovrstjo naklonil vprašanja iz resne glasbe, na katera pa so obakrat narobe odgovorili. Kakorkoli že: zaenkrat je resda Šoštanj zmagovalec, v Trebnjem pa vedo, da je pravica in s tem zmaga na njihovi strani. Prireditev jfe bila zanimiva, poučna in zabavna, da kaj ^ega v Trebnjem že dolgo ne. Na koncu se je predsednik občinske konference ZMS Trebnje Lojze Ratajc zahvalil vsem, ki so sodelovali, ter jim izročil šopke in darila destilacije DANE 2 Mirne, med njimi tudi predsedniku občinske skup>ščine Cirilu Pevcu, ki je bil i>6ki-oviteIj prireditve, M. L. jalno svobodo in da se nobena organizacija nima pravice vmešavati v njihovo delo, pač pa ga lahko samo ocenjujejo. Predsedstvu mladinskega komiteja so očitali, da vsako mnenje, ki je izraženo na straneh »Stezic«, proglasi za nizkotno provokacijo in kvalitetni polom ter nihilizem, čeprav taka mnenja presegajo njihove zmožnosti dojemanja in mišljenja. Trdili so, da so jim člani predsedstva očitali, da so »tipi, ki so ušli iz norišnice«, »nihilisti«, »lažnivci« in »karikaturisti«. člani uredniškega odbora niso dovolili, da bi dijaki z »da« ali »ne« odločali o- njihovi usodi, zato so skupno odstopili. člani mladinskega komiteja so njihovo ostavko sprejeli, ker so bili mnenja, da je uredniški odbor »Stezic« odgovoren za svoje delo mladinskemu komiteju, ki naj bi spremljal vse dejavnosti na gimnaziji. 1. številka »Stezic« je po kvaliteti po mnenju velike večine dijakov zdrknila pod povprečje. Na prvi sestanek niso povabili odgovornega in glavnega urednika, ki ni bil izvoljen za člana komiteja, pač pa vanj vključen zaradi odgovorne funkcije pri »Stezicah«. Zadolžen je bil, da stalno pKjroča komiteju o vsebini 1. številke »Stezic«.. Svoje dolžnosti ni opravljal in mladinski komite ni vedel, kakšna bo vsebina njihovega glasila. Dijaki mislijo, da so »Stezice« njihovo glasilo in da ga zato ne morejo voditi trije dijaki, ki jim vsiljujejo svoja prepričanja. Ne trdijo, da morajo nekomu voditi pero, pač pa menijo, da je treba v »Stezicah« objavljati sestavke, ki bodo zanimale večino. Silno jih je za- bolel očitek, da niso zmožni mišljenja in dojemanja, saj je uredniški odbor tako pokazal jKKicenjujoč odnos do dijakov in do skupnsti, v kateri žive in se vzgajajo. Prav tako so odklonili tudi vse trditve, da so bili dogodki okoli »Stezic« zrežirani. Prav te dfci je izšla 2. številka »Stezic«, ki prinaša na prvih straneh v sestavku »Boj mnenj« vsa nesoglasja med prejšnjim uredniškim odborom in mladinskim komitejem. Na proslavi za 29. november, dan republike, so ubrano zapele tudi mladinke iz sevniške »Jutranjke). (Foto: l^rko Vesel) JAZ (že?) Homo sapiens siti oblečeni vase zaljubljeni MLADOSTNIK PROTESTIRAM proti krivicam tega sveta Ker me nihče ne razume, načenjam birokratsko dušo šolskih klopi in v silnem (ne)znanju rezljam in kracam po njih. Poznam tudi utesnjeno ilegalo stranišč, kjer se v dragocenem nikotinskem duhu kalijo moji nazori! Protestiram doma, ker ima sosedov Bine tržaške cunje, jaz pa domače! Ti ozki, zaostali starši, ki ne razumejo, kaj je in-ternacionalizem! S prijatelji, v ritmu tamtamov in z visoko kvalitetnimi kretnjami prednikov, ki so živeli na drevesih, protestiram proti mlačnosti, ki pušča vnemar naše probleme. PROTESTIRAM, DEMONSTRIRAM, SE UPIRAM... Ko pa izpuhti dotacija ozkih, zaostalih staršev, ne protestiram, ne demonstriram, se ne upiram, ponižno rečem: »Mama, mi daš za kavico ali čik?« Vsem otrokom sveta kruha in miru! Kadarkoli pomislim na kruh, mi je toplo pri srcu. Kadarkoli pomislim na mir, mi je pri srcu še lepše. Jaz imam oboje. Kruh in mir. A tega drugi nimajo. Zakaj? Ker so temne polti. Je to dovolj velik razlog, da jim nekdo, ki ima vsega preveč, vzame mir in kruh? Nikoli ne bi smelo biti tako. Vedno se sprašujem, zakaj je takoT Tega nikoli ne bom razumela. Nikoli ne bom razvozlala tega vprašanja, ki me muči. Vse to me zelo teii. Tudi mnoge druge. 2kito naj bo vseh nas želja, prošnja, zahteva in grožnja: »VSEM OTROKOM SV E-TA KRUHA IN MIRU!« IKA Mladina sebi in vam Kočevska mladina bo organizirala v soboto, 13. decembra, Ob 19. uri v »še-škovem domu« zabavno prireditev »Mladina sebi in vam«. Na njej- bo nastopilo več ansamblov (med drugimi kočevski »The five fri-ends« in predvidoma tudi znani »Anno 2000 Domini«), pevci, recitatorji in drugi. Domače podjetje TRIKON bo ob tej priložnosti izvedlo tudi modno revijo. Na programu so še ^ret-nostna tekmovanja za poslušalce oziroma gledalce. Med presenečenji bo tudi nastop protestnega pevca Tineta Guze j a. Drugič izšlo glasilo »Mi mladi« Konec novembra je izdala občinska skupščina ZMS Trebnje drugo števiMo mladinskega glasila »Mi mladi«. Prva številka je bila bolj informativna, v drugi pa prav tako manjka literarindli prispevkov. Trebanjska mladina je doslej pokazala premalo zanimanja za svoje glasilo, čeprav se posamesaiiiki trudijo, da bi pridobili za sode-lovanije čimveč mladih ustvarjalcev in da bi seznamU z delom mladdneikih alotivov in vodstva mladinske organizacije čimveč mladine, se jim to še ni posrečilo. L. R. Na Preloki urejajo prostor Preloška mladina Je končno dobdila prostor v praanem učiteljskem stanovanju poleg šofle. Zda)j urejajo prostor s prostovoljnim delom, usposobiti pa ga nameravajo tudd kot sobo za spremljanje televizijskih oddaj, ki bi jih gledali vsd vaščani. Mladina bo skrbela, da bo prostor ogrevan. POTA Vse razmetal, denar odnesel 6. deoesnbra dopoldine Je neznanec vlomil v stanovanje Stojana Horvate v Ulici Maj-(ie Sdlc v Noivem mestu. V hi-§o Je aleoBl skne odprto kletno oflcno. Rredfiikail je vse P(fo-Btore ia vse razmetal, doMer ni T dnevni sobi našel 3.S00 din, jdh stlaičdl v žep in Jo odttoiriil. Prei^va je še v teku. Sled je vodila h Krki 4. deceantora ajotraj je Janez Štravs iz Stavče vasi med pobjo prot^i Laščam zagledal eivtomolriilsike sJedove, ki so vodili v doJjgio h KuM. Sel je v dolino in našel nedaleč od KHke karaimiboldTan vodksvva-gen, v njem pa nezavestnega vociruika Franca Suštaršiiča iz Loubljane. O neesrečd je takoj Dbvestdl pristojne organe. Šuštaršiča so odpeljali najprej h kirajevnemu adiraviiilku v (žiižem^rk, od tam i>a v novomeško boflniSndco. Divjal je požar 4. decemibra okoli 22. ure Je izbruhnil požar na gospo-dajiskem pcslapju Jožeta Cimpriča iz Sailike vasi. Zgorelo je ostrešje ki oikolj 10.000 ddn. Cioispodairelko poslopje je bi- lo fikupaij s hišo zavarovano le za 7.000 din. DEŽURNI POROČAJO ■ ĆEZ NOC V FRirORD — Črnomaljski miličniki so čez noč priprli Leopolda Muhvi-ča, Cmomalljčana, kd je začasno na delu v tujini, ker je v SuStairšffičeivi gos^dlni raz-graijaH. ■ PRETEP V »GADOVI PECI« V gostilni »Gadovo peč« v Novem mestu eo se prejšnji teden stepli Rajko Bečdrovič, Jože In Anton Murgelj ter ^r-bislav Stojanovič. Miličniki bodo zaseje predlagali uflcrepe. HUMOR IZ SPISOV Nesporazum Sodnik: Zakaj ste se peljali z mopedom, kljub temu da vam je miličnik, ker niste imeli izpita, tj prepovedal? Obdolženec: Tovariš sod- nik! Mislil sem, da mi je miličnik prepovedal vožnjo naprej... Jaz pa sem se, res, odpeljal — nazaj.... Ne pije »kohola« Sodnik: Zakaj ste pred vožnjo uživali alkohol? Obdolženec: Ne bo držalo, tovariš sodnik! Kohola sploh ne pijem! Kakšno pivo ali vino — to že! Kohola pa ne! Zelena barva Sodnik: Trdite, da niste bili vinjeni. Kako je potem mogoče, da je alkoskop \jb preiskusu pozelenel? Obdolženec: Ne vem. Morda zato, ker sem včeraj jedel — zeleno solato? Vladimir Bajc Daklej bo na Dolenjskem še strašilo to (neukrotljivo?) nasilje Ciganov? Samo s policijskimi ukrepi ciganskega vprašanja ne bomo rešili - Kaže, da brez medsebojnega sodelovanja prizadetih občin ne bo šlo, morda pa tudi brez ukrepov na republiški ravni ne Na ikonferenci vodilnih delavcev javne vamostl Slo-veaiije 3. decembra v Ljubljani je novomeška UJV sodelovala z razpravo o varovanju občanov in njihovega premoženja in še zlasti o problematiki Ciganov, ki je na Dolenjskem že leta in leta hudo pereča. Ra^^ravo v skrajšani obliki objavljamo na tej strani našega tednika. Na Doler>jskem ugotavljajo, da pravice občanov do osebnega življenja in ra^o-laganja z dobrinami, pridobljenimi z delom, še niso po-potooma zaiV£trovane^ čeprav ustava to zagotavlja.' Organi javne varnosti sicer ukrepajo proti kršiteljem, ne morejo pa napraviti kaj več, k^ se del občanov (Cigani) kajub ukrei>Qm nočejo prila-gjoditi normalrim oblikam življenja. Zlasti nekaj teh občanov ne sprejema družbenih norm, ob tem pa izsiljujejo vse pravice, ogrožajo varnost drugih in napadajo njihovo premoženje. Problem nd samo lokalen, je širši, slovensLd. Tako me- Kdo bo koga? V zakonu je zapisano, da irhej vsak, ki sedaš za volan in upravljaš motorno vozilo, ustrezni šoferski izpit. Vendar pa se tega pravila — na žalost — ne drže vsi. In tako sedajo pred sodnika za prekrške, priznavajo krivdo (saj drugega jim niti ne preostane, ko jih je miličnik zalotil na vožnji brez izpita) in prosijo za milo kazen. Večina jih je prvikrat obtožena. Najdejo pa se tudi takšni, ki pridejo drugič, tretjič... Malokdo pa je, ki bi imel hkrati na grbi kar devetnajst enakih prekrškov! Tak rekord ima skoraj gotovo tovarišica N. N. »Ste že opravili izpit?« »Ne še, tovanš miličnik.« »Torej ste spet storili prekršek...« »Priznam...« Naslednji dan. »Ze spet za volanom.« »Kaj morem?« »Vsakokrat, ko xxis dobim brez izpita, vas bom prijavil...» »Vi me kar prijavljajte, jaz Pa bom — vozila!« In tako je šlo dalje skoraj iz dneva v dan. Tovarišica N. N. je vozila svoj avtomobil, kljub temu da ni imela vozniškega izpita, in tako je naneslo, da je imena na grbi devetnajst enakih prekrškov. Tolikokrat so jo namreč zalotili. Vozila pa se je vsekakor še večkrat ... »Priznate?« »Priznam. Vse bom poravnala ...« Skesanost, celo solze., je naprej. Vse izrečene kazni skupaj presegajo tri tisoč novih dinarjev. Kar čedrm vsota, mar ne? Pa za takšno stvar! Toda v primeru tovarišice AT. AT je vprašljivo, če bo kazen zadoščala. Sicer je zadnje čase res ni več videti za volanom, vendar je vprašanje, ah gre to pripisati izrečenim kaznim ali morda samo — novozapadle-mu snegu? Kdo bo končno zmagal: vztrajnost ali pravica? VLADIMIR BAJC Priznanje in Toda vozila nijo tudi drugod, kjer imajo ciganska živelj. Na območju UJV Novo mesto živi ta čas okoli 970 Ciganov: 450 polnoletnih, 520 mladoletnih, polnoletnih je zapoalenih komaj Vsi drugi in mladoletniki se vdajajo brezdelju. Veliko jih živi v okolici Novega m’esta, kar drugi prebivalci bridko občutijo, zato zahtevajo družbeno varstvo. Tudi drugod so občani nezadovoljni, zahtevajo ureditev, pošiljajo delegacije na občino in pooblaščajo odbornike, da govore o ciganski problemabiiki na sejah otočins.ce skupščine. Odbornik iz žužemberka je predsedniku novomeške občinske skupščine v dopisu med drugim navedel _ da Cigani kradejo prebivalstvu živali, pridelke in krmo, čeprav (po njegovem mnenju) ne bi smeli imeti konj, ker tudi nimajo srvoje posesti. Nerešeno cigansko vprašanje — je dostavil — vosi nad nemočnimi ljudmi '.cot Damoklejev meč. 16 odstotkov vseh prekrškov, storjenih letos, imajo na vesti Cigani: drzno vedenje, pretepe, nošenje orožja brez dovoljenja, 10 vlomov, 5 ropov itd. Celo do tega je prišlo, da se Cigani med seboj streljajo in ubijajo, grozijo z ulbojem drugim, ki varujejo pred nimi svoje imetje. Se in še bi lahko naštevali. Storilci so polnoletni in mladoletni Cigani. Veliko prekrškov, ki so jih naredili Cigani sploh ne bo nikoli prišlo na dan, ker jih ošLcodovanci iz strahu pred Cigani sploh niso prijavili. Novomeška otočinska skupščina se, na primer, že več let ukvarja s cigansko problematiko, rešitve pa ni. Poskusi s preseljevanjem niso imeli pravega učinka. Tudi vsi drugi uikrepi niso rodili pričakovanih usif)ehov. Zastavlja se vprašanje, ali morda reševanje ciganske problematike ne bi bilo uspešneje, če bi pri tem sodelovalo več občin. Morda pa bo potrebno tudi reševanje na republišui ravni? Vsekakor drži, da vprašanje Ciganov ni samo vprašanje ene ali posamezc« občine, marveč je širši družbeni problem. V smrt namesto v Trst Mlad voznik volksvvagna je iz malomarnosti povzročil hudo prometno nesrečo pri Otočcu Primer .D P., 20-letnega dijaka III. razreda gimnazije Jz Beograda, je bil obravnavan na kazenstil razpravi akrožnega sodišča v Novem mestu. Junija letos se je s volkswagnom in štirimi sopotniki namenil na izlet v Trst, medtem pa jih je pri Otočcu čakala smrt. Smolo so imeli že med potjo, ko je kamen razbil prednje vetrobransko teklo, vendar se mladi voznik s komaj 4-mesečnim šoferskim stažem tega ni ustrašil. Vreme je bilo lepo in menil je, da lah'.co nadaljujejo pot. Na poti iz Zagreba proti Ljubljani so nedaleč od Otočca z avtom nenadoma zavili na levo stran cestišča in trčili v naproti vozeči tovornjak. VoLkswagen se je prevrnil na streho in se ustavil na pobočju oto cesti. Pri trčenju in prevračanju pa sta se dve sopotnici tako poškodovali, da sta takoj Neutemeljene govorice Medtem ko so eni prepričani, da je Roman Zorko po nesreči v Prečni utonil v Temenici, trdijo drugi, da je voznik zastave 1300 gotovo še med živimi. Razne govorice, ki krožijo po Novem' riiestu, tudi namigujejo, da se , Zorko skriva na dobro zavarovanem kraju in da se hoče tako izogniti odgovornosti za dve prometni nesreči: v Irči vasi in v Prečni. Po podatkih, ki smo jih pred zaključkom redakcije še enkrat preverili na postaji milice v Novem mestu, pa o Romanu Zorku vse od nesreče v Prečni dalje ni novic, ki bi potrdile, da se je voznik rešil Iz narasle, kalne in mrzle Temenice. Sicer pa postaja milice prosi, naj ljudje, 6e imajo kaj povedati, to povedo na pristojnem mestu In naj ne razširjajo neutemeljenih govoric. umrli, druga dva sopotnika in šofer kamiona pa so dobili hude telesne poškodbe. Tudi mladi voznik avtomobila, ki je zakrivil nesrečo, je dobil tako hude telesne poš!on osebni avtomobil ljubljanska ELEKTROMONTA2E. Avtomobila sta treščila drug v drugega, pri nesreči pa sta se poleg voznikov poškodovala tudi njima ščitnika Livio Radovolović in Oto Božič. Škodo so ocenili na 6.000 din. Pluska: neprijeten obrat Bogomir Morovlč iz Zagreba se je 5. decembra popoldne vračal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane. Pri Pluski je vozilo zaneslo v smernik, od tam ga je odbilo na levo polovico ceste, kjer se Je obrnilo proti Ljubljani. Škodo so ocenili na 900 din. Poljane: treščil v skalo Milan Srketič Iz Pulja se Je peljal 5. decembra dopoldne z osebnim avtomobilom mimo Poljan proti Zagrebu. Na klancu Je vozilo zaneslo in Je dvakrat udarilo ob skalo. Škodo so ocenili na 600 din. Trebnje: tovornjak na boku 7. decembra popoldne Je Itali-Janški tovon^jak, ki ga je vozil Angelo Tirone, v gosti megli pri Trebnjem zapeljal na bankino in se , prevrnil na bok. Škode je bilo za okoli 600 din. Novo mesto: avtomobil podrl pešca Franjo Marovič iz Žabje vasi Je 5. decembra zjutraj prečkal Zagrebško cesto v Novem mestu, ne da bi se prepričal, če je prosta. Ko Je bil na sredini cestišča, se Je pripeljal z osebnim avtomobilom Vinko Limipret iz Velikih Brusnic in Maroviča zbil na tla. Pri padcu si Je Marovič zlomil desno nogo. Mokro polje: pripeljal za vozom brez luči 3. decembra zvečer je Jože Pavlič z Dolnjega Gradišča pri Šentjerneju peljal hlode od Hrastja proti Mokremu polju, vendar na vozu ni imel luči. Pri odcepu proti Zf^iižam ga Je dohitel osebni avtomobil, ki ga Je vozil Jože Volčjak iz Žabje vaši. Volčjak je prepozno opazil voz in konje, zato Je, č^rav je zaviral, zadel Janeza Pavlina iz Gradišča, ki je šel za vozom. Pavlin je padel in se laže i>oškodoval. Dobrava: ni upošteval prometnega znaka Franc Vrolih iz Brda pri Lukovici Je 3. decembra zapeljal z osebnim avtomobilom na most čez Krko pri Dobravi, kljub temu, da je tam pr ju, pa mu je treba dati osnovno telesno vzgojo,« — Kaj BO vam pokazali sistematski pregledi mladine? »Ugotovili smo, da ima približno 70 odst. otrok slabo telesno držo ter da bodo imftll manjše fizične sposobnosti kot tisti, ki so normalno razviti. Vendar ni nič zamujenega, saj se do 16. leta da še marsikaj ureditil Čudim se, da nekateri starši podpirajo svoje otroke, ko se iM>skušajo .zmazati od telovadbe'.« — Zakaj takšno stanje? »Ce ne bomo gradili telovadnic in mladini nudili urejene telesne vzgoje, potem ne pričakujmo, da bo kdaj bolje! Pozabiti ne smemo, da takšni Ijiidje ne bodo nikoli proizvajalci, kot jih želimo v naših delovnih organizacijah. Vemo pa tudi, kakšne mladeniče potrebuje JLA!« — Kaj priporočate aktivnim športnikom? »Sistematične in temeljite preglede ter posvet s športnim zdravnikom pred vsakim nastopom. Ker imamo osebne športne kartone, lahko točno spremljamo zdravstveno stanje vsakega športnika posebej ter ga lahko obvarujemo pred Škodljivimi posledicami, ki jih lahlio rodi pretiravanje.« — Kako pa je z rednimi pregledi? »Ni preveč načrtnosti med športniki; včasih ni ob sobotah ncA>enega, drugič pa se jih nabere tudi do 50. Ce nam sporočijo pravočasno večji obisk-še nekako uredimo, dirigače pa je težko .t — Vaš mnenje o delavskih športnih igrah? »Ker v glavnem ne gre za načrtno športno udejstvovanje, menim, da je več škode kot koristi. Predlagam, naj bi športne igre zaposlenih tekle vse leto in naj bi športniki iz kolektivov imeli tudi obvezne zdra-/niške preglede«. SLAVKO DpKL Dolenjske za leto 1969 Najboljša športnika Leto gre h koncu. Športna tekmovanja so v glavnem končana. Prav je, da se spomnimo vseh naših športnikov, ki so nam pripravili v letošnji sezoni veliko lepih doživljajev. Naše športno uredništvo spet objavlja glasovni listek, s katerim boste izbrali najboljšega športnika in športnico Dolenjske. Pri Izbiri upoštevajte najboljše, tako> da bo deseterica res pravično izbrana. Opozoriti vas moramo, da bomo ob koncu leta objavili o njih tudi strokovno oceno naših znanih te-lesnovzgojnih delavcev in tako njihovo nmenje primerjali z rezultati glasovanja naših bralcev. NAČIN TEK.MOVANJA: I. mesto — 5 točk, II. mesto — 4 točke, itd. Tako bomo točkovali v moški in ženski konkurenci. Vsak bralec ima pravico poslati uredništvu neomejeno število glasovalnih listkov, objavili pa jih bomo v dveh številkah Dolenjskega lista. Prosimo, da nam glasovalne listke pošljete najkasneje do 16. decembra na naslov: Dolenjski list. Novo me.sto. Glavni trg 3, z oznako »ŠPORTNA ANKETA«. Najboljša športnika, ki ju boste izbrali, bosta dobila lep pokal Dolenjskega lista v trajno last, drugo in tretje uvrščena športnika pa darila. Izmed tistih, ki nam boste poslali anketo, bomo izbrali 10 bralcev in jih nagradili. Navedli bomo samo imena nekaterih športnikov iz posameznih športnih zvrsti, o katerih smo največkrat brali: PLAVAN.IE: Fr.mc Čargo, Nevenka Jenkole, Novak, Igor Turk, Dušan Zlatič; MOŠKI: Priimek in 1. Glasovalni listek ime panoga 2 3. - 4. . . 5. ŽENSKE: 1. •> 3. 4. Listek izpolnil: (navedite točen naslov) ■< Tudi v Črnomlju je zadnje dni zapadlo precej snega. Občani si želijo, da bi bile letos mestne ulice bolje in redneje plužene, kot so bile lani. (Foto: R. Bačer) ROKOMET: Polde Rovan. Slavko Bosina, Tomislav Svažič, Vito Lozar, Jože &ilc, Franc Ponikvar, Marjan Zaman, Vladka Bužančič, Stanko Molan, Vlasta Mišič, Nikola Radič, Jože Jelen, Rudi Iskra; NOGOMET: 2ika Maksimovič, Emil Gaser, Dušan Andjelkovič, Jože Logar, Vinko Weiss, Stanko Kovčin, Dobrivoj Petrovič, Boško Klajič; ODBOJKA; Lojze Babnik, Peter Stor, Samo Medic, Mirko Koruzar, Cveto Arko, Miran Simič, Franci Opara, Marija Fila, Silvana Mozer; ATUirriKA; Igor Penko, Metod Žužek, Kost ja Virant, Branko Su-hy, Borut Hočevar, Ivica Jakše, Tatjana Gazvoda, Meta Zagorc, Stane Sega, Meta Pučko, Franci Kristan, Gabri.iel Popovič; ŠAH: Rudi Osterman, Igor Penko, Anica Praznik, Tone Škerlj; TENIS: Pavle Uhl, Jože Splihal, Samo Medic; KOŠARKA: Jože Splihal, Marjan Kopač, Marko Polojac, Stane Mrvar, Jožko Setina; KKOUANJE: Tone Krušič, Jože Mrzlak; SMUČANJE: Janez Novinec, Marjan Šonc ml.; LETALSTVO: Adolf Šuštar, Jože Uhan. Dušan Zupanc; NAMIZNI TENIS: Marjan Somrak, Ivo Kapš; SPEEDWAV: Ivan Molan; KAR^TE: Stane Iskra, Peter Vukšinič; STREU.\NJE: Julka Bratuž, Marjan Kos; AVTOMOBILIZEM: Tone Kump, Božo Zupan, Marjan Hrastar. NAMIZNI TENIS Ob polčasu več kot odlično! Prihodnjo soboto In nedeljo se bodo nadajevala številna tekmovanja za zelenimi namiznoteniškimi mizami. Razen v prvi sio. venskl ligi igrajo ekipe iz vse Slovenije, tudi v treh nekoliko manj zahtevnejših ligah. V drugi in tretji skupini igrata tudi Sodražica In Novo mesto. Po prvem delu tekmovanja sta obe dolenjski ekipi v vrhu. Sodražičanl se bodo potegovali za sodelovanje v prvi republiški kvalitetni ligi, No-vomeščani pa za udeležbo v drugi. Medtem ko je napredovanje Sodražičanov še vedno negotovo — v tej ligi Igrajo ^elo močne ekipe, — so Novomeščani praktično napredovali za en razred. Lestvici po prvem delu tekmovanja: II. skupina: Sodražica 7 6 1 53:17 12 Maribor 7 6 1 33:20 12 Jesenice 7 5 2 33:20 10 Uljanik 7 5 2 33:20 10 Hrastnik 7 3 4 24:22 6 Fužinar 7 2 5 18:29 4 Nova Gorica 7 1 6 J9:30 2 Piran 7 0 7 0:35 O III. skupina: j Novo mesto 7 7 O 36: 6 14 * Bežigrad 7 5 2 28:19 10 Vrhnika 7 5 2 31:16 10 Logatoc 7 4 3 23:17 8 Kondor 7 3 4 22:21 6 Idrija^ 7 3 4 23:27 6 Dolsko 7 1 6 9:30 2 Suha 7 0 7 0:35 O Zdaj še športni delavce! Športno uredništvo našega tednika je zaprosilo 50 znanih telesno-vzgojnih delavcev z območja Dolenjske, naj pomagajo pri strokovni izbiri najboljše športnice to in športnika Dolenjske v letu 1969. Za strokovno mnenje so zaprošeni naslednji naši bralci: prof. Jože Glonar, prof. Igor Penko, Draga Mislej, Jože Mrzlak, Roman Do-Ijak, Marjan Šonc, Janko Goleš, Jure Picek, Ruža Kovačič, Franc Pučko, Jože Pečnik, Zdenko Hlava-ty, Marjan Špilar, Slavko Vidmar, inž. Niko Galeša, Marjan Kos, inž. Lado Kotnik — Novo mesto, Ciril Kosmina, inž. Peter Štor — Žužemberk, prof. Vinko Cimski — Dol. Tc^lice, Janez Kuhelj — Šentjernej, Franjo Lacl, Rudi Iskra, Vlado Hartman, prof. Niko Zi-bret, Vladimir Žagar, Peter Markovič — Krško, Mirko Mikeln — Brestanica, prof. Ante Zutič — Mokronog, Anton Laterner, Stane Mavrin — Črnomelj, France Levstek, inž. Lojze Marolt — Ribnica, prof. Saša Bižal, Andrej Arko, Ive Stanič — Kočevje, inž. Marjan Legan, Nace Bukovec, Alfonz Tratar — Trebnje, Boris Debelak — Krmelj, Janko Blas in Drago Bizjak — Sevnica, Roman Sotler, Jaroslav Kodelja, Vid Budna — Senovo, Darko Šetinc, Polde Rovan, Vlado Podgoršek — Brežice, Alojz šribar — Leskovec pri Krškem, inž. Ivan Kostelec — Metlika. Merckx in Wester-mannova - svetovna športnika! Ves svetovni športni tisk konec vsakega leta izbira najboljše športnike v preteklem letu. Izenačenih kandidatov je bilo tudi letos na pretek; vendar sta od vseh imela največ možnosti Belgijec Merckx in Nemka VVestermannova, ki sta zasluženo tudi osvojila ta laskavi naslov. Končni vrstni red: moški — 1. Eddy Merckx (Belgija) — kolesarstvo, 2. Rod Lever (Avstralija) — tenis, 3. Jackie Stewart (Anglija) — avtomobilizem, 4. Anatolij Bondar-čuk (ZSSR) — atletika, 5. Hans Fassnacht (Zah. Nemčija) — plavanje itd. 2enske — 1. Llesel Wester-mann (Zah. Nemčija) — atletika, 2. liese Prokop (Avstrija) — atletika, 3. Debby Me-yer (ZDA), 5. Nicol Duclos (Francija) — atletilca, 4. Na-dežda Cižova (ZSSR) — atletika itd. ČUDNA ODLOČITEV SEKRETARIATA ODBOJKARSKE ZVEZE Bodo Novomeščani res ogoljufani? Sekretariat odbojkarske zveze Slovenije meni, naj bi se prekinjeno srečanje med Novim mestom in Mariborom ponovilo. Verjetno pa je pozabil, da so mariborski odbojkarji pred neizbežnim porazom zapustili igrišče Sekretariat odbojkarske zveze Sovenije je ob prisotnosti zastopnika OK Maribor ter sodnika na tekmi Novo mesto—Maribor Roberta Romiha (zakaj so pozabili na zastopnika Novega mesta?) reševal pritožbo OK Maribor zoper odločitev tekmovalne komisije odbojkarske zveze. Odbojkarska zve. za je odločila, da se tekmi Novo mesto—Maribor in Trebnje—Maribor registrirata s 3:0 aa Novo mesto oe. Trebnje, ker so M^ibor-čani zapustili v odločilnem petem setu igrišče na Loki. Po ponovni proučitvi celotnega mateiiala in soočenju uradnih predstavnikov na tej tekmi, je sekretariat odbojkarske zveee Slovenije razvelja- vi odločbo prve stopnje in sklenil, da se mora tekma Novo me. sto—Maribor ponoviti, medtem ko ■ NOVO MESTO ~ Danes ob 10. lul bo v šahovskem klubu hitropotezni Šahovski turnir. (R. V.) ■ NOVO MESTO — V ponedeljek, 15. decembra, se bo ob 17. uri pričel drugokategomiški šahovski turnir. Kandidati za udeležbo na turnirju se morajo pri-javitd vodstvu turnirja pred 17. uro. (C. K.) ■ NOVO MESTO — V kratkem se bo pričelo tekmovanje v ob. ftinskl kegljaški ligi. Igralo bo osem ekip: železnih, Krka, Iskra, Dolenjski gozdar, Stari devet. Luknja, Plcmir in Partizan — Zržemberk (J. M. ) ■ NOVO MESTO — Na memorialu znanega kegljača Leona Groma bo v Kranju nastopilo šest dvojic iz Novega mesta. Igrali bodo KniSlč — Mrzlak, Rodič — Fabjan, Zidanek — Turk (vsi Pionir) in Moro — Jarc, Rožič — Petje, Ržen — Karpljuk (vsd Krka). , (J. M.) je t^ono Trebnje — Maribor registriral s 3:0 za OK Maribor. Ugotovljeno je bilo, da je zapisnik sporne tekme Novo mesto — Maribor pravilno zakjučen in podpisan. Sekretariet zveze je moral upoštevati uradni dokument te tekme. S tem ima OK Maribor vse možnosti, da zasede v jesenskem delu tekmovanja drugo mesto, seveda če mu bo uspelo ponovljeno tekmo z Novim mestom odločiti v svojo korist..'. Takšno je uradno tolmačenje (žal samo po časniku), ki ga je posredo'mla republiška odbojkaraka zveza. Ne morento mdzno tega, da pou vemo na račun takšne odločitve precej grenkih. 2eIimo ostaiti ob-jekiii^, zato bomo opozcMiU samo na n^catere ^X)dr9lljaje sekretariata, Id jih rvi upošteval pri tem spornem srečanju. Najbolj se čudimo, zakaj sekretariat ni k tej obravnavi povabil tudi predstavnika Novega mesta. Kaj ni njegova od.5oino9(; takoj pokazala, kakšna bo končna odločitev? Ne-dvonmo sodijo k temu dejanju štiri stranke, zato se čudimo, ka. ko je mogla odbojkarska zveza pozabiti na eno od prizadetih! Takšen postopek meče kaj čudno luč na ta »proces«. V praksi je tako; kdor zapusti igrišče, avtomatično Izgubi srečanje. To so storili igralci Maribora. Zakaj se potem sploh o tem še ra^ravlja? Čudna je tudi utemeljitev sekretariata odbojkarske zveze, ki trdi, da je bil zapisnik pravilno zaključen in da Je s tem zadeva zanj rešena. Važno je namreč, da se srečanje ni končalo, ker so ga Mariborčani zapustili pred neizbežnim porazom! Gotovo pa je, da 'novomeški odbojkarji, ki so se na tem srečanju borili pošteno in požrtvovalno, ne bodo dovolili, da se jim ukrade v potu zaslužena zmaga. Z odlo. čltvljo odbojkarske zveze se v nobenem primeru ne morejo atri-njaU! Bo olimpijska znamka rešila naš šport? PrejSnjd teden smo rui pisemske pošiljke lepili olimpijsko 2snamko za 10 par in ljudje so t» sprejeli z razumevanjem. Vendar se nam z^ ču^o, da na ta način zbiramo sredstva za udeležbo naših najboljših športnikov na tako pomembnih športnih srečanjih, kot so oltmi»jske igre. Zakaj spet segamo v občanov ž^? Kaj ne bi mogli pripra. viti odločujočih ljudi v športu, da bi del sredstev, ki jih imajo nekateri ^x>rti preveč (npr. nogomet), namenili za vadbo in priprave na&h olimpijcev?! v S«" •'n t ■ ŽUŽEMBERK — Mojstrski kandidat Tone Škerlj iz Novega mesta je odigral z žužemberškiml šahisti šahovsko simultanko na 16 deskah; Dosegel je 14 zmag in 2 remija. Remizirala sta inž. Ja. nez Suhodolnik in Franc Brulco. (P. S.) ■ KRMELJ — V zadnjem kolu hitropoteznega turnirja za naslov prvaka Krmelja je na dvokrožnem turnirju med 8 udeleženo! zmagal Boris Debelak z II točkami in pol, .sledijo Žvar 10, Šribar 9, F. Mirt 7,5, Šibilja 7, Koi 6 itd. Končni vrstni red je naslednji: 1. Debelak 82 točk, 2, Šribar 80, 3.2var 67, 4. Kos 58,5, 5. D. Perhaj 54,5, 6. Prosenik 50,5 itd. Skupno je na turnirju ig^^o 27 igralcev. (B. D). m NOVO MESTO — Na hitropoteznem šahovskem turnirju za december je brez poraza zmagal I\ica Milič, ki Je zbral 10 točk. Presenetljivo visoko se je uvrstU mladi Janez Komelj, M se bo razvil verjetno v bbo dobrega ša. hista. Končni vrstni red: 1. Milič 10, 2. Komelj 7,5, 3. do 4. Bo-žovič, Ščap 6,5, 5. Mladiheo 6, 1. do 7. M. Picek, Istenič 5,5, 8. Udir 3,5, 9. Poredoš 2, 10. in 11. Kobaš, Skandali 1 točka. (I. P.) m LESKOVEC —• V počastitev 50. obletnice olimpijsikega komiteja so imeli člani TVD Partizan Leskovec pretddo soboto namiznoteniški dWboj z ekipo TSS ia Krškega. Gostje so bili boljši, saj so slavili zmago z 8:1. Edino zmar go za Leskovčtme je dosegel Marjan Radi.' Rezultati: Gazvoda — Radi 2:0, Gazvoda — Arti 2:0, Ga'iSvoda — Bizjak 2:0, Novinec — Arh 2:0, Novinec — Bis^jak 2:0, Novinec — Radi 2:1, Žvan — Bizjak 2:0, Žvan — Radi 1:2 in Žvan — Arh 2:0 (A. S.) ■ KRŠKO — Mladi plavalci in plavalke Celulozarja trikrat tedensko v popodanskem času obiskujejo vadbo v zimskem pla%'ališču PK Mladost v Zagrebu. Vadbo vodi glavni klubski trener prof. Niko Zibret. Med zimskimi počitnicami bodo plavalci hodili v Zagreb vsak dan, vadili pa bodo do. poldne in popoldne. (L. H.) ■ MIRNA — Smučarska zveza Slovenije je zaupala prizadevnim mirenskim smučarskim delavcem izvedbo smučarskega prvenstva Jugoslavije v skoldh za mlajš« mladince, ki bo 8. februarja na Minoi. (N. V.) ■ NOVO MESTO — Na zadnjem sestanku smučar^ega društva Rog so sprejeli koledL: letošnjih tekmovanj. Fricov memorial bo 18. januarja, od 19. in 21. ja. nuarja bo smučarski tečaj v Novem mestu In Crnno&ajicah. Trening novomeških smučarjev bo od 26. do M. januarja v CrmoS-njicah. Občinsko šolsko prv«istvo v veleslalomu ter občinsko prvenstvo in prvenstvo SD Rog pa bo v Crmo^icah 25. januarja. Paderšičev memorial bo 1. februarja, teden dni kasneje pa bo občinsko sindikalno prvenstvo novo. meške občine. V nedeljo, 14. februarja, bo še področno prvenstvo šol v veleslalotnu, tekih in skokih. (M. S.) ■ SENOVO — Pred dnevi so v sindikalnem domu' rudnika Senovo svečano zaključili letošnje lavske športne igre zaposlenih ▼ krški občini. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Edo Komo^ je poec^vil predstavnik« športnih kolektivov, Id so tekmo. vaU na letnih in zimskih špoartivili Igrah. Posebno Je poedravil idejo o zim^h športnih igrah, ki so jih v KrškCTi lani imeli prvič. Pohvalil je tudi izredno množičnost na ^lavakih športnih igrah, je tekmovaki na njih več kot 500 tekmovalcev in tekmovalk. Po predsednikovih besedah j« Marjan Tuma, dlan komisije za §poat in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Krško, razgla-sdl rezultate igre in razdeial prehodne pokale, plakete in diplom« zmagovalcem t posameznih šptMi-nih disciplinah. Sedem najbolje uvrščenih akip je prejelo denarne nagrade v obliki naročilnice za nakup športnih rekvizitov. Med prijetnim razgovorom so udaSe-ienci sprejeli sklep, da se šport, ne igire t občini raanaknejo na daljše teiimovalno obdobje in da bodo pritegnili k sodelovanju , Se ostale sindikalne organizacije. Sklenili so tudi povabiti k sodelovanju čdmveč iensAdh ekip, saj ata letos nastopili samo dve. V končni razvrstitvi je prt moSkih zmagala Celuloza, pri ženskah pa konfekaija LISCA — Senovo. (L. H.) ■ LESKOVEC — V prijateljskem Sahorakem dvoboju sta ss pomerili ^pi Leskovca in ST3 Kr^. Krčani so bili nekoliko boljši in so slavili zmago s 4:3. R^ultatl: Rupar — Erman 1:0, Račič — Klenovšek 0:1, Žnidaršič — Pečaver 1:0, Šribar — Go-vednik 1:0, Arh — P. Stegne 0:1, M. Zorko — Nose 0:1, J. Zorko — Trontelj 0:1. (A. S.) ■ NOVO MESTO — Tretjeka-tegomiški šahovski tiuTilr gre h koncu. Presenetljivo je v vodst'vu Žan Klevišar, ki je zbral 7 točk in pol. Ker Imajo nekateri igralci še več odlodSenlh partij, trenutni vrstni red ne kaže pravilne sUke. Vrstni red: Klcvi^r 7,5, Vid, mar in Vene 7, Hrovatič 6, Rakovič 4,5, Poljanšek 4, Poredoš 3,5, Komelj. Pucelj, Božovič 3, Kobal 2,5 in Škandali 2. (R. V.) v DVEH MESECIH; ŽE PETO JAVNO OPRAVIČILO PRED NAROČNIKI! Prava smola v tiskarni „DELO“ - a le za nas! Naši naročniki v Trebnjem že četrti teden niso dobili Dolenjskega lista v roke v četrtek, temveč šele naslednje dni - Pritožbe tudi iz drugih pošt, najbolj nesrečne pa so bile vse tiste pošte, ki majo začetne črke Š, T, U, V, Z in Ž in ki dobivajo prvo izdajo Dolenjskega lista! česar smo se najbolj bali, se je pretekli teden ponovilo: naročniki in bralci našega lista na področju vseh pošt, KATERIH ZAČETNA CRKA JE S, T, U, V, Z in 2 in ki dobivajo PRVO IZDAJO ČASNIKA, so spet prejeli Dolenjski list z zamudo! Čeprav se je tLskama potrudila, da je bil naš tednik pravočasno stiskan, se je tokrat zapletla stvar v ekspeditu lista: nekaj manj kot 2000 izvodov prve izdaje ni šlo v sredo zvečer iz tiskarne na pošto. Naročnikom in bralcem DOLENJSKEGA LISTA v Trebnjem, Šentrupertu, Sentlovrencu, Smarjeti, Škocjanu, delno Šentjerneju in drugod po trebanjski občini ter na Krškem polju se opravičujemo zaradi ponovne zagate, v katero smo prišli zaradi tiskarne DELO v Ljubljani. Vodstvo tiskarne se javno opravičuje zaradi nehotene in neljube zamude, potem ko smo se zaradi malomarnosti v oddelku za odpremo listov vodstvu tiskarne DELO ponovno ostro i>ritožili. Tako je kot začarano — medtem ko v glavnem vsi časniki v tiskarni DELO (njihovi kot tuji) izhajajo brez zamud in neljubih zadreg, se nas Dolenjcev že nekaj tednov drži prava smola. Kaže, da zadeva ne bo urejena prej, dokler tiska našega tednika tisfca]^ ne bo presdila v DOM TISKA na nov rotaci^ki stroj. Vse kaže, da se bo to zgodilo konec januarja ali t začetku februarja 1970. Verjemite nam, spoštovani naročniki In bralci, da na to že komaj čakamo! Zdaj tiskamo naš časnik T stari tiskarni, od koder ga s kamiončkom v vriikih »košarah« prevažajo na drugi kmiec Ljub* Ijane, od tam pa spei na pošto. Pri tem prenašanju se mimogrede lahko pripete različne nezgode — kot se je zgodilo tokrat, ko se je prav ob koncu tiskanja našega lista pokvarilo dvigalo... Ker nismo za te zamude fai za vso jezo noSlh q>oštovanih naročnikov prav zares nič krivi, se vljudno opravičujemo vsem prizadetim s prošnjo, da potiiiijo z nami vred Se nekaj tednov. Upamo, da bo naš Ust dotlej vendarle v redu fahajal — in poslej tudi pravočasno prihajal y roke naročnikov in bralcev! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Uidi m cesti smo Ifiidre... V spalnici zakoncev Zupančič (druga stolpnica v Kočevju) se je odluščil precejšen kos ometa in padel prav na zakonski postelji, čeprav je bila ura 22.30, zakonca na srečo takrat še nista šla spat, ampak sta v dnevni sobi gledala televizijski program. (Kose odpadlega ometa smo obkrožili s črno črto, da jih je klišeju laže ločiti). (Foto: Primc) Smrt preži nad posteljami Spet se je odluščil omet na stropu v enem izmed stanovanj v kočevski stolpnici in padel na zakonski postelji — Zakonca rešil televizor 2. decembra okoli 22 30 se je odliiSčil stropni omet v spalnici zakoncev Zupančič v drugi kočevski stolpnici (5. nadstropje) in padel na zakonski postelji. Na srečo sta zakonca takrat v sosednji sobi gledala televizijski program. Omet se je odluščil na površini sL«>raj diveh kvadratnih metrov (debel je bil od 13 do 16 mm). Največji .kos, velik okoli 60 x 40 cm, je padel prav ra blaziino, se pravi, da bi enega izmed ssakon-cev zelo verjetno (če bi takrat Sipala v spalnici) ubilo ali vsaj hudo poškodovalo. Ciril Zupančič, ki je vodovodni instalater in dela v grad-bend stroki 20 let, meni, da je omet odpadel zato, ker Je preslaba vezava na herak-lltni podlagi pred grobim ometom. Na heraklitni strop bi moral biti po njego^m najprej nanesen cement in šele nato groba malta. Tu pa je dan grobi omet naravnost na beraklitno ix>dllago. Povedal je budi, da že vse od njegove vtseaibve v to stanovanje, se pravi štiri leta in pol, zamalia vod centralne kurjave v navpični steni pri-> bldžBio- meter vstran, od koder je padel omet. Na to je že večkrat opoaoiril hišni svet, vendar napake ni nihče popravil, čeprav so podobno naipako popraivili v stanova- SteT. 24. T Novem mesto 15. decembra 1899. XV. letnik. Dolenjske Ilovice. Izhajajo 1. in Cena jim je xa Kdor ieli kako oznanilo t „Dolenjske Novice" na- , '8'“*» “* Naroćnino sprejema tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem inettu, dopifle pa nredništvo. u enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. 17 vedrov vina izginiio [3 ■ (VINO ZGINILO) - Posestniku Jo- 0 žetu Aljaš iz Žalovč, občine St. Peter izgi- nilo je 17 vedrov vina iz zidamče na Ko- fi] govu. Dne 6. novembra je bil sod še poln; ra ko je pa posestnik dne 12. novembra zopet LJ v zidanice prišel, našel je sod prazen, čep pa je lažal pred sodom. Zidanico je našel m zaprto, in nič ni bilo premaiknjenega. Ka- I I k» je vino zginilo, je težko soditi; nikakor Pij pa ni po tleh izteklo. kaj|d 17 vedrov vi-na bi gotovo v enem tednu ne šlo popolno L-i v zemljo, da bi tudi mak) mokrote na tleh pH ne ost^o. Bodo pa žandarji kaj pozvedeli, kako je to bilo. U ■ (NOVO POSTO) — so dobili s 1. de- fil cembrom v Dobrničah. Ista bo od sedaj ^ prejemala in odpravljala pdsma in zavoje, ter nabirala viloge za poštno hranilnico. ■ (IZVOZ ŽIVINE) — Mestea novembra se je izvozilo po postajah dolenjske železnice: Novomesto 1 bik, 12 krav, 13 telet, 532 prašičev; Straža: 132 poBšičev; Trebnje: 183. prašičev in v Vel. loka 13 krav, 14 telet, 339 ptrašičev. Krave in teleta so odposlali v Diivačo Sežano, prašiče pa na Češko, Primctrsko, v Švico in na Tirolsko. ■ (SKRBITE ZA PTIČKE — Huda Bima je naotopiHa, vediloo aneea knemo. huda burja pa je tudi vsaki kotiček in vsaiki grmiček s snegom pokrila. Ubogi ptičiki ne dobijo niti pod kooiolcd zrna, in vsi zbegani frčijo okrog hiš. Imejte usmiljenje z našuni dobrotniki ptiči, kterl nam lxxio za hvalo'pridno škodljive mrčese in gosenice jjobirali. Vrzite v kako zavetje, kamor pa mačke ne morejo, vsaki dan nekaj zrna, bučnih pešek ali semen soilnčnic, drobtinice kruha, i^ance iz moke. Oj, kako veselilo vas bo spomladi ptičje petje, ker bofeite v zavesti, da ste jim življenje rešili. Ne pozabimo, koliko ptičkov je minoli oveten teden sneg pokončal; še nekaj tacih zim, in ptičji rod je ugonobljen. Tedaj usmilite se ptičkov ■ (BOLNIŠNICA V KRŠKEM — kte-ro je znana dobrotnica, gospa Hotschevar-jeva ustanovila, bila je 30. novembra slo-vesoTO blagoslovljena. ■ (HUDODELSTVO) — Pred nekaj dnevi so ujedi in zaprli na Hrvaškem 2 cigana in ciganko, od kterin je en cigan utekel. — PreiskaJi so stranišče, kterega je ciganka rabila, in našli so zlat prstan, uro, novo obleko, več robcev in Žakelj, v katerem se je nahajalo dvoje glav 5 tednov in 15-ih tednov starih otrok. Tu bodo zopet grozne hvidobije na dan prišle. (Ii DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1888) nju, ki je nad njegovim. Nadalje je povedal, da seje podoben primer agoddl lani tudi v sosednuji tretji stodp-nici, kjer je odpadilo še več ometa na tri ležišča. Na srečo so tudd ti stanovalci takrat gledali televizijo. Stolipiiioo je pred približno šestimi leti zgradilo domače gradbeno podjetje ZIDAR. Pravi vzrok, zakaj je omet odpadel, še ni znan. Trdo, kaj? Kmečki očka, z nahrbtnikom na rami in belo štruco pod pazduho, je prejšnji teden počasi podrsaval po uglajenem snegu v Jeiikovi ulici. Ko je bil vštric Mladinske knjige in pekarije, ga je spodneslo, da je kot spodrezan padel na hrbet in z glavo udaril ob lončene črepinje pri zidu. Ojoj! Dva fanta in dekle v rjavih škornjih so šli mimo. Dekle je ob pogledu na moža, ki se je stokajoč pobiral od tal in lovil štruco, dvignilo nos in se obrnilo vstran, manjši fant pa je za trenutek postal' in se zarežal: »Je trdo, kaj?« In vsi trije so šli spet mirno svojo pot. Kaj to mar mladim Novomešča-nom, če nekomu spodrsne in pade, da mu pokajo kosti! Smešen prizor, nič drugega! Tako sicer večina ljudi misli. In človeku se zazdi, kot da uživajo v nesreči. Ah nas niso učili, da st moramo v nesreči pomagati? Padec, pri katerem si ne zlomiš noge ali roke, sicer ni velika nesreča; toda ali more biti človek tak, da ne bi pomagal vsaj ostarelemu človeku ah vsaj pokazal, da mu ni vseeno ... Na vsakem koraku ka-žemo, koliko srčne kulture je v nas, tudi ob še tako »malenkostnih« dogodkih! IVAN ZORAN Otrok rojen v avtobusu Marija Bizjak iz Vasi Fare je v avtobusu rodila deklico, težko 3,20 kg Na avtobusu, ki je 1. decembra zjutraj peljal iz OsiUnice v Kočevje, je Marija Bizjak iz Vasd-Fare rodila hčerko. Na srečo je bila takrat v avtobusu tudi babica, ki je pomagala, da je porod srečno potekel. Biaa'atoova, ki je začutila, da se bliža čas poroda, se je nameravala zapeljati z avto-bus:t.n do Kočevja od tam naprej pa z rešilcem v ljubljansko porodnišnico. Vendar jo je čas prehitel in je rodila že med potijo v avtobusu pri vasi Stalcerji. Na srečo je v Banja Loki prišla na avtobus domačinka Milena Jurkovič, ki je babica v Ljubljani. Po porodu so Bizjakovo in hčerko z avtobusom prepeljali v kočevski zdravstveni dom. Tu pa, kot smo kom niso imeld več kaj posebnega dela. Kočevska babica Latinka Belič nam je povedala, da so bili zdravstveni delavci in mati zaradi tega nenavadnega dogodka tako presenečeni, da so se taLcrat Še neznani babica pozabili celo zahvaliti za pomoč, ki jo je nudila pri poi^u. Marija Bizjak, ki je doslej rodila že dva fanta, se je tokrat užtela, ko je računala, da bo rodila šele v Ljubljani. Zelo verjetno je k hitrejšemu porodu prispevala tudi slaba republiška cesta, ki je polna ovinkov in oMčajno zavedela, z materjo in otro- ^slabo vzdrževana. je tudi ena redkih republiških' cest drugega reda, če ne celo edina v Sloveniji, ki Se ni asfaltirana. f . ' Adolf Vanič (na sliki), v ozadju splavi iz Savinjske doline. Splavarji na 84-letni ADOLF VANIC iz Ki prebivalec tega prijaan^a m« nje mu je v glavnem teklo v t ga ga vežejo posebni sponu®^ oni dan skušala izbrskati iz nJ* sane knjige«. V njej se je nal nimivih spominov. Ko sem ga obiskal, je Adolf rf Veindar je našel čas, da sva S škega mosta in obudila terih se posebno rad spominja-tekla o splavarjih na Savi, odp njegovem šoferskem izpitu. Splavarjev je bilo največ 4. maja Splavarjev na Savi se Adolf Vanič dobro spominja. Saj so se posebno radi ustavljali pri njegovem očetu gostilničarju. Največ jih je bilo 4. maja, tedaj je bil namreč Florjanov sejem, ki je trajal ves teden. Splavov je bilo za časa sejma več deset; splavarji in kupci so barantali za les. Trgovina je še kar cvetela. Ce pa je bilo čakanja in »glihanja« le preveč, so »trgovci« spet sestavili splave in se spustili navzdol po Savi proti Beogradu. Glavno »pristanišče« je bilo pri starem krškem mostu, kjer stoji danes Va-ničeva hiša. Razumljivo, da so se splavarji ravno tam najraje ustavljali in oddahnili; m^o prej so imeli še težke preizkušnje na hudih savskih brzicah, nedaleč navzgor od Krškega. Ko so prestali teh sedem križev, je bilo nujno potrebno nekoliko privezati dušo. Splavarji niso bili veseli in zabavni ljudje, bili so preveč zgarani. Znali so delati in krepko prijeti za delo, na vodi pa niso trpeli žeje. Zato so tisti, ki so šli navzdol po Savi, pri Adolfovem očetu včasih natočili 100-litrske sode vina. Potem je šlo naprej, kot namazano. »Lei mini va pr časi ^ je doline služili ne.« nifi. MOJ Kršk« da W spoi^ jev, ‘ Ijali ga Ne,' priK vi eden Icijuae ranje ka vr so ^ nare® na ^ spraš^ mojst< je S8* in odi čavnio so P* ne P^ da ne reklan kijuCa izdeW: koga Novomeški gasilci (na sliki) so t največjem snežnem meteža »z velikim navduš»< njem« spet vlekli čoln iz Krke (Foto: S. Dokl) ‘rt krški most in mesto, kjer so pristajali veliki odi niso trpeli žeje je najstarejši ^ ob Savi. 2ivlje- 1 kraju, na katere-2ato sva nekatere >ve »debele nenapi- lo veliko lepdh, zato Izdeloval ključe. Ma do starega kr-na doživljaje, ka-glavnem je beseda >*iju ključavnic ter Je bilo nekoč, spo-splavarje in njiho-'Vedovanja gredo po-^ozabo. Hrabri fant-ložje iz Savinjske ^ težko in krvavo za svoje druži* *^0 meni Adolf Va- pa bi bilo prav v postaviti obeležje, ' Se kasnejši rodovi ^li hrabrih splavar-se najraje ustav-^ižini starega krške- a. ključavnica se da odpreti ^ Krčan Vanič slo-naokrog tudi kot l^ljših izdelovalcev ^ mojster za odpi-Jučavnic. Odpre vsa-tudi vrata blagajn odnehati pred ^^Umljivo, da je to Po naročilu, ne pa ? roko. Ko sem ga je res takšen kot pravijo ljudje, skomignil z rameni Joril; »Titanove klju-^ ključavnice Elzett ^ce pretrd oreh, tem do živega.« Seve-^Hmo s tem delati za ti dve tovarni Krčan tudi sam ^juče in je marši-^^šil nevšečnosti; ni bilo treba razbiti ključavnico ali pa ceJo vrata. Šoferski izpit že leta 1907 na Dunaju v nadaljnjem razgovoru sem še zvedel, da je Adolf že 1907 na Dunaju naredil šoferski tečaj in da je med prvimi v Krškem vozil osebni avtomobil. Seveda mi radovednost ni dala mira, vprašal sem ga za znamko avtomobila, vendar se je Adolf ne spominja več. še in še bi lahko klepetala, vendar sem imel občutek, da ga spet vleče nazaj v njegovo priljubljeno delavnico,, kjer pri delu preži- vi pretežni del dneva. Nisem ga več zadrževal, zahvalil sem se mu za razgovor. SLAVKO DOKL Človeške ribice selijo Na nedavnem sestanku kočevske sekcije jamarjev so se člani pogovorili o svojem dosedanjem delu in načrtiih za prihodnje leto. Več bomo o tem poročali v eni prihodTijih številk našega lista. Tokrat naj omenimo le, da so jamarji začela preseljevati človeške ribice iz jame v Mestnem logu. V to jamo namreč vdiraijo gnognaca in druge odpadne vode, zaradi česar so človešike ribice poginjale. Doslej so jih preselili 13. Kam so jih preselili, ne povedo, ker bodo tako ribice bolj na varnem. Pred leti so bile namreč pogost« kraje teh redkih ribic. TRIKON TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE« edno pripravljeni pomagati, pa nasedati potegavščinam! ^eškl poklicni ga-° »edTio pripravljeni človeku v nesre-Z to pri reševa-^dsfcega in osebnega ali kje drug-? *eda^ so se že več-^^zali s pravočasni-. hitrimi posegi, ta-' si pri ljudeh ust-najboljše mne- jih kličejo, ker jim bodo vedno 'Jp soboto pa So bi-gasUci upravi-l^^jeni! Nekdo si neslano sposodil, fim je telefoni-j " neka oseba sko-^rfco na Loki. Ga-^ * nafhufSem snež- nem metežu takoj odšli na Loko, vrgli čoln v Krko in se pripravili na iskanje. Ko pa so se podrobneje pozanimali, kje je iskana oseba šla v vodo, so ugotovili, da jih je nekdo krepko potegnil... Take šale niso na mestu. Kaj, če bi v tistem času kdo res potreboval pomoč? Morda bi ravno tistih nekaj minut odsotnosti bilo usodnih za ohra. nitev človeškega življenja, imovine... Prav je, da takim »du^ hovitežemv krepko stopijo na prste in jih primerno kaznujejo. SLAVKO DOKL IZŠLA JE Letna knjižna zbirka Prešernove družbe 1969-70 1. PREŠERNOV KOLEDAR za leto 1970 2. Mimi Malenšek: BALADA O STAREM MLINU, povest 3. Kamen Kalčev: DVA V NOVEM MESTU, povest 4. Smiljan Rozman: LOV ZA UKRADENIMI MILIJONI, mladinska povest 5. Branko Božič: ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA 6. France Verbinc: SLOVARČEK TUJK IN KRATIC 7. dr. Karl Sumenjak: DA BI OSTALI MLADI IN ZDRAVI Vseh sedem knjig stane 35 din broširane, vezane v platno in tiskane na brezlesnem papirju pa 55 din. ~ Zbirke lahko kupite v vseh knjigarnah ali v upravi Prešernove družbe, Pražakova ul. 1, p. p. 41/1. Metliški mladinci so se izkazali Na večer pred dnevom republike je v Metliki mlada igralska skupina »Osip Sest« nastopila v domu Partizana s pesnitvijo Gorana Kovačiča »Jama«. Pod vodstvom Ovete Jagodič in Tonija Gašperšiča je skupina devetih deklet in fantov dobro naštudirala pretresljivo poemo o žrtvi podivjanih ustašev. Delu je k še lepšemu uspehu pripomogla originalna scenarija Zorana Hočevarja, podprta z učinkovitimi svetlobnimi efeLcti in Kozjnovo simfOTjično glasbo. Res^ da VBi recitatorji kvalitetno niso bili čisto enotni, vendar je nastop zapustil vtis resnega prizadevanja mladih gle-dališikih entuziastov, ki so s pretresljivo pesnikovo besedo preprečljivo našli pot do poslušalcev. Nesreča na stranišču 7. decembra okoli 19. ure je v stanovanju Miheličevih v Kočevju, Podgorska ulica blok 5, potegnila gospodinja za vrvico pri straniščnem rezervoarju za vodo. Takrat pa se je rezervoar odtrgal od zidu, padel in na srečo obvisel na svinčeni vodovodni cevi. Med padcem se je obrnil, da je mrzla voda stekla na presenečeno in prestrašeno gospodinjo ter jo do kože namočila. Ta stanovanjski blok je bil dograjen šele pred dvema letosua. Proslavo, na kateri je v začetku o pomenu dneva republike spregovoril predsednik občinske konference SZDL inž, Janez Gačnik in sta jo poživili domača god-' ba in pevsud solistični točki, je obisikalo precej mHa-dine. Pogrešali pa smo ljudi, zaposlene v javnih sliiž-b^, mnoge prosvetne, zdravstvene, tovamiSke in druge delavce. Lahko bi pokazali svojo državljansko zavest, kajti končno proslava ni bila prirejena v počastitev dneva mladosti ampak dneva republike! —ar Da ne bo prepozno! Tudi letos bomo v križišču pri PETROLOVI črpalki v Novem mestu postavili novoletno jelko za prometne miličnike. 2e zdaj vabimo delovne organizacije in občane, naj premislijo, kako se bodo s skromnim darilom in če-stikto oddolžili miličnikom za njihovo celotno vztrajno in odgovorno delo ter skrb za našo varnost. Morda smo dolžni storiti to letos toliko bolj, ker nas je sneg iznenadil prej kot vsa leta doslej in razen nam povzročil miličnikom veliko več dela, naporov in skrbi. Ne pozabimo torej! SVETUJE k ^ Mi od.da.jte novoletne čestitke pya, voc, NAJPOZNEJE DO 20. DECEMBRA! Curriculum - vilae Jerica, ki sem ji že tri leta zlopatal vrt kot predujem za izkazano hvaležnost, da mi bo priskrbela zaposlitev, takoj ko bo pri podjetju »Sraprom« kdo odnehal, se pravi, da bo katerega od pometačev ulic in cest po mestu povozil kakšen motoriziran Zemljan, se je ta večer skrivnostno muzala. »No, kaj ti msem rekla?« je prišla z besedo na dan, »da se bo to uredilo. Pa niti umreti ni bilo treba nobenemu pri našem podjetju, in te bodo kljub temu vzeli. Saj veš, kaj se pravi danes dobiti službo!« Najraje bi jo bil objel, vendar ji vsled svoje pritlikavosti ne segam dalj kot do pasu. Sekretar mi je dal seznam dokumentov, ki jih moram predložiti, prošnji. Ta naj bo napisana v štirih izvodih. Pod »a« komisiji za sprejemanje in odpuščanje delavcev, pod »b« direktorju za njegovo osebno uporabo, pod »c« za personalno evidenco in pod »d« za sindikat. Vse to sem zbral že v dveh dneh, kakor mi je bilo osebno naročeno. Le dokumenta pod točko 8 še nisem mogel nabaviti. Pod to točko je pisalo: »Curriculum vitae«. Jerica, ki mi je šla kot stara uslužbenka — snažilka — v tem podjetju »na roko« mi je svetovala, kako se naredi to in ono, je bila tu brez moči. Ker je bila enkrat na izletu v Celovcu (po sindikalni liniji), ^je vedela, da bi to moglo pomeniti nekaj »za nazaj«, ker je rečeno skoro tako, kot »curik« in ono zadnje so pa nedvomno »vitamini«. Zedinila sva se, da je to velikega pomena, ker je pri taki službi treba le tolmačiti: »Povrnjeni vitamini«. Iz iztrebkov nastajajo nove rastline in to so zopet vitamini. Vendar sem se zaradi gotovosti obrnil na občino, čeprav mi tega Jerica ni svetovala. Ker pa tistega dne niso bili uradni dnevi, mi vratar ni dovolil priti v stik »z bilo katerimkoli referentom«, ki ima »čez« pojasnjevanje občanom o vprašanju »curriculum vitae«. Vse moje dokazovanje, da bo čez dva dni, ko se začno uradni dnevi na občini, zame že prepozno, je bilo zastonj. »Kar ni — ni!« je odločno pojasnil predstavnik te hi še. V skrbeh, če le ne bom dobil zahtevanega dokumenta, kar bo imelo za posledico, da ne bo s službo nič, sem jo mahnil na sodišče. Tu so zaščitniki pravice in zagovorniki neveščih ljudi, sem si mislil. čeprav tudi tu ni bil uradni dan, so mi le šli na roko in Izjemoma pojasnili, da to ne spada v njihovo kompeten co, ker stvar ni pravnega značaja in ni vsled tega tolma čenja sprožen pravni spor, kar pa da je treba najprej kol-kovati in »uradno dostaviti« itd. Ves obupan sem nesel le enajst prilog k sekretarju in mu še preden sem mu jih izročil, pojasnil o manjkajoči prilogi ter z dvignjeno roko, kot v starih časih pod prisego, obljubil, da bom, še preden bom dobil prvo plačo, priskrbel tudi to. »Naj bo!« je pristavil sekretar in mi dal navodila za delo, ki naj bi ga začel opravljati prihodnji mesec. Veselil sem se uniforme kot otrok v mestu kupljene igračke. Vedel sem, da sestoji ta uniforma le iz kape, na kateri je pločevinast napis: »CESTNI POMETAČ«. Pa sem bil še za to prikrajšan. Na dvorišču, kjer so moji bodoči stanovski tovariši izbirali osnovna sredstva, kot samokolnice, greblje, lopate, krampe in metle, je »glavni«, kakor so rekli tistemu, ki je imel na kapi najbolj svetel napis »smetar«, rjovel: »Ste to kakšni patrioti, ko stresate konjske fige na najbližje vrtove, namesto da bi jih zvmild po nasipu nad mlinom, da bi namesto kopriv udarile tam na dan raznovrstne rože, ki bi krasile naše mesto in poživile turizem..'.« Ker je zame »rekvizitov« zmanjkalo in nisem mogel iti na sejmišče čistit iztrebke raznih živali, to se pravi iztrebke rjiznih dimenzij in kvalitet, ter si tako pridobiti potrebne izkušnje, mi je bila določena nočna služba čuvaja vsega orodja, ki je bilo na odprtem dvorišču. »Pes se je nekam potepel, ker se psice drstijo,« je utemeljeval moj predstojnik potrebo po začasni službi kot nadomestnika čuvaja, ki si je kar sam vzel dopust. Zvečer sem skušal zlesti v »izbo« svojega prednika, pa ni šlo, čeprav sem se zvil kot paragraf, če je ponoči kaj zašumelo, sem samo zarožljal s kosom verige, ki je visela tam odtrgana. Lajal nisem, pač pa premišljeval o nabavi dokumenta »curriculum-vitae«. JOSO PODKAPNIK (Honorar 100 din) ^ ' BREŽICE LASTNIKI MOTORNIH VOZIL | POZOR! ® Vse rezervne dele, avto gume, letne in zim* ske, za vaša motorna vozila dobite po kon> ^ kurenčnih cenah v naši trgovini AVTOMATERIAL v BREŽICAH, Pod obzidjem 32! Prireditev za slepe Revija STOP prireja nocoj v Brežicah zabavnoglasbeni nastop, na katerem se bodo predstavili pevec Ivica Serfezi, humorist Božo Podkrajšek iz Maribora, mlada pevka Lada Kos iz Zagreba in vokalno-instrumentalni ansambli iz hrvaške prestolnice. Dobiček prireditve je namenjen za dograditev doma slepih v Škofji Loki. Jutri žrebanje v Brežicah Komunalna banka Celje priredi jutri veliko nagradno žrebanje hranilnih vlog v prosvetnem domu v Brežicah. 2rebanje bo združeno z zabav-no-glasbenim sporedom. Na prireditvi bodo nastopili: ansambel Mihe Dovžana, pevka Ivanka Kraševec, vokalni kvartet Gorenjci in napovedovalka Jana Osojnik. Zahtevajo izčrpno analizo Svet za gospodarstvo pri G^činski skupščini v Brežicah je na seji 4. decembra sklenil, da morajo strokovne sluibe pripraviti temeljit pregled p>oslovanja Catešklh Toplic, ker je zdravilišče f>o-membno za občinsko gospodarstvo in ker so bila v njegov razvoj vložena velika diTJžbena sredstva. Za«etie je narejeno Bizeljancem se je posrečilo, da so zabetonirali zajetje za voiovod, še preden je 2mpadel sTieg. Ljudi je bilo težko dobiti skupaj in tisti, ki so to vodili, so morali krepko zarohneti. To je pomagalo. Mudilo se jim je zaradi tega, da se bodo prepričali, če . je dovolj vode za vse. Pravijo, da dobro kaže in da bodo čez zimo nakupili ves potrebni material za spomladanski start. Kolčno le po asfaltu Tolikokrat grajena, tri kilometre in pol dolga cesta od železniške postaje v Brežicah do Pohance je dobila asfaltno prevleko 28. novembra. Cestno podjetje je po praznikih preselilo stroje in delavce na ce^'to skozi Brezino. Ce vreme ne bo preveč nagajalo, bodo v kratkem dobili asfa’t tudi na Čatežu in na športnem igrišču v Artičah. PROGA ZIDANI MOST-DOBOVA JE ELEKTRIFICIRANA Jutri bo peljal slavnostni vlak Potnikom se obetajo hitrejše in boljše zveze z električnimi vlaki Elektrifikacija proge Zidani most—^Dobova je končana. Jutri bo prispel slavnostni vlak in od tega dne dalje bodo zveze z vlaki boljše in hitrejše kot doslej. V brežiški in krški občini ves čas po praznikih gripa na veliko razsaja. Zanjo oboleva staro in mlado. Na sliki: Mati z bolnim otrokom v čakalnici pediatrične ambulante v Brežicah (Foto: J. Teppey) šefa postaje v Brežicah Franca Hervola sem vprašala^ za kdaj je napovedana uradna otvoritev rtrebno.« »Ali se bo potovanje v Ljubljano bistveno skrajšalo?« RAZŠIRJENA SEJA ZZB V BREŽICAH Borci kot politični dejavnik Borce čaka veliko dela pri ustvarjanju vseljudske obrambe, mimo njihovega odločilnega vpliva pa ne sme samoupravni razvoj Razširjena seja občinskega vodstva ZZB Brežice v soboto, 6. decembra se je razvila v trezen pomenek resnih, starejših ljudi, ki jih je prekalila revolucija in so še vedno v središču dogajanja ter želijo v središču tudi ostati. V ospredju pomenka je bilo prav prizadevanje, kako po besedah predsednika Tita preobraziti ZB v organizacijo, .ki deluje v družbi predvsem kot osrednji politični dejavnik. Sekretar komiteja občinske konference ZK, podpredsednik občine, predsednik konference ZMS in predsednik konference SZDL, ki so seji prisostvovali in na njej tudi pozdravili borce ter z njimi razpravljali o nalogah ZB, so dali srečanju večjo vrednost. Na seji so ugotovili, da stoji pred ZB v občini več nalog. Elna najpomemhpejših je gotovo usposabljati občane na vseljudsko obrambo. Največ prizadevanj pri prenašanju dragocenih izkušenj iz NOB bo treba v vseh organizacijah i>08vetlti mladini. Opozorili so, da se naša družba sicer razvija v demo- NOVO V BREŽICAH kratično, samoupravno skupnost, da pa je kljub temu čutiti tudi v njej gibanja in sile, ki takšnemu razvoju nasprotujejo. ZB je kot prva skupaj z Zk, SZDL in mladino poklicana, da se postavi po robu nezdravim hotenjem in se zavzema za večjo demokratizacijo, za poglobljeno samoupravljanje in proti raznim pritiskom. Na seji je bilo pohvaljeno zavzeto in opaženo delovanje ZB ob sp>omladanskih volitvah’ Omenili so kozjansko območje, ki je kljub izrednemu prispevku v. času NOB ostalo še vedno revno in takšno kot pred vojno, ter menili, da bi bilo treba takšnim krajem pomagati. V 25ve-zi s tem so pozdravili ustanovitev sklada za nerazvite v SRS. osnovni problem prispevek za kmečko zdravstveno zavarovanje, ker ga prav v hribovskih in odročnih krajih starejši kmetje, zlasti borci, niso »zmožni plačevati. Menili so da bi bilo treba ta problem reševati v republiškem merilu. Krvodajalci, danes ie vaš dan! v Brežicah se bo danes in jutri mudila ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane. Občinski Rdeči križ se obrača na vse zdrave občane s prošnjo, da se bolj številno kot doslej odzovejo klicu po darovanju krvi za sočloveka. Organizatorji akcije so tokrat zaprosili za pomoč vse sindikalne podružnice. Šef železniške postaje v Brežicah Franc Hervol »Računamo, da bo vlak prispel v Zidani most 25 minut prej kot do seday, vožnja od Zidanega mosta do Ljubljane pa se bo skrajšala za 40 minut. Po novem voznem redu so predvideni vlaki,' (.<1 bodo od Ljubljane do Beograda vozili komaj 5 ur in 20 minut. Postanke bodo imeli le na največjih f>osta-jah.« ■ KNJIGARNA . IN PAPIRNICA sta si že nadeli veaelo novoletno obleko. Na policah Je bogata izbira okraskov ssa novoletno jelko in raznih daril. Pri&pe-le so tudi večje po&iljke slikanic za najmlajSe, knjige za šolsko mladino in odrasle. ■ TURIST BIRO CATEZ vabi na enodnevni izlet v Trst v soboto. 13. decembra. Vse ljubitelje drsanja na ledu opozarja, da spre ema prijave za ogled drsalne revije Holiday on ice, ki bo decembra e:<^tovala v Ljubljani in Januarja v Celovcu. ■ V NEDELJO IN PONEDE-UKK .so v brežiškem kinu vrteli prvi del sovjetskega filma Vojna in mir, posnetega po istoimenskem romanu Leva Tolstoja. Občinstvo Je do kraja napolnilo dvorano pri vseh pr^tavah. Film so predvajali tudi za Šolsko mladino. Učenci viijih razredov brežiške osnovne Sole so sl ga ogledali v ponedeljek dopoldne. Drugi rtel filma bo na sporedu v ne-dello, ■ V POSU)VALNICI KAP smo zvedeli, da sneg ni povzročil za- stojev v avtobusnem prometu. Avtobusi so vozili v vse smeri in ceste so bile zadovoljivo preorane. Edino z Veliko Dolino nekaj dni ni ■ bilo zveze, ker voznik avtobusa ni tvegal vožnje v hrib. ■ TfilISTICNA DRUŠTVA po vsej občini ^ pripravljajo na redtie letne občne zbore, na katerih bodo poročala o dosedanjih delovnih uspehih in zastavila načrte za delo v novem obdobju. Večina ima že pripravljene programe za prihodnjo turistično sezono. ■ SVET ZA URBANIZEM Je na zadnji seji sklenil, da bo projektivni biro REX3ION dopolnil predlog urbanističnih redov za posamezna območja brdbSke ob- čine. Pot«n bodo predlog dali na dnevni red seje občinske skupščine. ■ FRIZERSKI SALOM sporočajo strankam, da bodo po novem letu zaprti tudi ob nedeljah. Do sedaj so delali vsak dan razen ponedeljka. Novi razpored uvajajo zura^ 42urnega delavnika. Samo 24 vpisnikov posojila železničarji tarnajo, da kljub dobrim pogojem ni pravega razumevanja za vpis posojila za modernizacijo želea-nic. V brežiški občini je bilo med občani 24 vpisnikov. Ob-, činska skupščina je dala 10.000 bovških in revnih predelih posojila, Gozdno gospodar- voletni vrtiljak«. Zavod za plaCUa davkov ali pa jim dav- 20.0OO in Krka 2.000 din. kulturo računa 26. decembra ^nanjšala. Ob Dnjga podjetja se Se niso od- na tri predstave; na eno v Pohvalili so občinsko skupščino, ki je po svojih močeh oprostila kmete borce v hri- Novoletni vrtiliak Mladinsko gledališče iz Ljubljane je sprejelo povabilo Brežičanov za gostovanje pred Novim letom. Šolski mladini bo ta gledališki ansambel predstavil veseli »No- ke občutno tem pa so ugotovili, da Je namesto davkov postal zdaj zvala. Dobovi in na dve v Brežicah. »Kaj" pa zveze od postaje do mesta?« »S podjetjem SAP smo se pretvarjali in obljubili so, da bodo p>rilagodili vozni red za odwoz potnikov od vseh dnevnih vlakov. Ponoči teh zvez do sedaj ni bilo in tudi za prihodnje zanje nimamo zagotovila.« J. TEPPEY IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Preteklih štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Volčanjšek iz Okljukove gore — Borisa, Bariča Kozlina iz Drežni-ka — Vesno, Pavlina Jurčec iz La-duča — Jasenko, Marija Koritnik z Blance — Martino, Marija Gunčar iz Nove gore — Silvestra, Jožefa Salmič iz Brežic — Janka, Ana Bogovič iz Loč — dečka, Marija Drugovič iz Vel. Obreža — Irmo, Majda Oerjevič iz Krške vasi — Jožeta, Slavka Krajec iz Do-benega — ]^berta, Ivanka Pacek iz Krškega — Marjana, Olga Kar-ničnik iz Bukovja — Olgo, Neža Semenič iz Podgračen^a — dečka, Marija Zorko iz Čerine — Aleša, Biserka Boranič iz Dobove — Roberta, Angela Rak z Laz — Jane-^za, Marija Gajski iz Sv. Križa — dečka, Anica Tičar iz Krškega — dečka, Marija Dvornik iz Vel. Mraševega — dečka, Jerica Pleterski iz Sremiča — dečka, Lucija Pirc iz Viner — dečka, Karolina Resnik s Sremiča — dečka, Štefka Pirc iz Krškega — deklico, Ana Vodeb iz Krškega — Metoda, Nada Rutar iz Krške vaa — dečka, Jožefa Popelar iz Žabjeka — Antona in Marija Kus iz Poštene vasi — dddico. Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteklih štirinajst dni so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Marjanca Kozamernik, gospodinja iz Ljubljane, si je pri prometni nesreči poškodovala glavo in vrat; Ivan Maričič, upokojenec iz Brežic, si Je pwi prometni nesreči poškodoval prsni koš; Albert Pinterič, delavec z Zg. Hotič, si je pri prometni nesreči poškodoval prsni koš; Ivan Bogovič, kmet iz Kraljevca, si je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Drago Valentine, ključavničar iz Krškega, se je zaletel z motorjem in si poškodoval glavo; Jožica Bokal, hči kmeta iz Zagaja, Je padla pri igri in si poškodovala levo nogo; Ivanka Debelak, gospodinja iz €p. starega grada. Je padla v stanovanju in si zlomila levo nogo v gležnju; Brigita Polovič, hči delavca iz Dobove, je padla skoz okno in si poškodovala glavo: Ana Primožič, gostilničarka iz Silovca. je padla na dvorišču, in si poškodovala desno nogo. RADIO BREŽICE PETEK, 12. DECEMBRA: 18.00 30 18.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.30 — Nove plošče RTB, obvestila in rekJame. 18.30—19.30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 13. DECEMBRA: 19.45 do 21.30 — Direktni prenos zabavnoglasbenega sporeda z nagradnim žrebanjem hranilnih vlog KB Celje. NEDEUA, 14. DECEMBRA; 11.00 — Domače zanimivosti — Prihodnji teden v republiški skupščini — Komentar seje občinske skupščine Brežice — Damjan Va-hen: Ob 110-letnicl rojstva ustva-ritelja esperanta dr. L. Zamenho-fa — Za naše kmetovalce — Deset minut vedrih kajkavskih zvokoT — Magnetofonski zapis s seje ob* činske konference ZK Brežice — Pos»r, nimaA prednosti t — Obvestila, reklame in spored kinema-tograsov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. Za jesen in zimo smo B vam pripravili J v poslovalnici ■ PLASTIKA - S ČEVLJI 8 pri tržnici v Brežicah J veliko izbiro g vsakovrstnih čevljev ■ in škornjev. Pridite in zadovoljni boste! Pogled na borce med zasedanjem razširjene seje občinske ZZB v Brežicah (Fcio: M. Jakopec) 2 Priporoča se kolektiv ■ poslovalnice J S PLASTIKA — ČEVIJI! g ■■■■■■■■■■■■■■■■*■ BREŽIŠKE VESTI ss? Vodovodna pipa je zamenjala kapnico Vzgojiteljica Jožica Žerjav vzgaja in varuje najmlajše v otroškem vrtcu osnovne šole v Leskovcu pri Krškem, čeprav otroška ustanova še ni uradno odprta, se v njej nahaja že 14 malčkov, ki se dobro počutijo. Zadovoljni so tudi njihovi starši, saj so se rešili skrbi, ki jih je morila. (Foto: S. Dokl) Prizadevnega predsednika krajevne skupnosti na Raki Slavka Bajca smo našli doma, v vasi Ardro. Ni ga težko najti, saj ga ljudje daleč naokoli poznajo. Zadnji dve leti je predsednik krajevne skupnosti; v tem času imajo on in njegovi sodelavci marsikaj pokazati. Podoba njegovega obraiza in prizadetost živo pričata, da se je predsednik KS živo zagrizel v reševanje komimalnih problemov, ki so pustili svojo sled tudi na njegovem obrazu, — Kaj je zajel program krajevne skupnosti v zadnjih dveh letih? »Uredili smo pokopališče (zanj smo porabili 7.500 din), vaška pota in tri mostove. Na Raki smo rekonstruirali vodovod, razširili vodovodno omrežje v Cirje — seveda v glavnem s prizadevanjem tamkajšnjih ljudi. Tudi v naši vasi smo 26. oktobra dobili Gluha ušesa za posojila? Občanski sindikalni svet Krško poziva delovne organizacije in člane kolektivov, da bi vpisali vsaj nekaj posojila za modernizacijo železnic. Podpora tej akciji se bo gotovo obrestovala, saj si tako kot posamezniki in ix)djetja želijo, da bi bil promet na železnici hitrejši in udobnejši. Voda s cerkvene strehe Osnovna šola na Zdolah je ena najslabše vzdrževanih šolskih poslopij v krški občini. Cez tri leta bo praznovala 110-letnico obstoja. Kljub temu še vedno nima prave pitne vode. Učenci pijejo vodo, ki priteče v cisterno s cerkvene strehe; črpajo jo z zračno črpalko. Srečo imajo, da še niso zboleli. Za krompir ni kupcev v kleteh Agrokombinata Krško leži še trinajst vagonov krompirja. Od kmetov so ga letos odkupili 170 tisoč kilogramov. Včasih so skoraj ves pridelek prodali v južne republike, letos pa ga na jugu ponujajo po 45 par kilogram. POPRAVEK v 47. številki Dol. lista smo na krški strani v sestavku »Krški bralci o INFORMACIJAH« v uvodu poročali, da je izšla tretja številka tega glasila, Ld ga izdaja občinski sindikalni svet Krško. Popravljamo napako: novembra je izšla že šesta številka tega glasila, te dni pa imajo bralci v rokah že 7. številko INFORMACIJ. Uredništvo DL V šolo morajo po zasneženih poteh Otroci zgubijo veliko dragocenega časa za pot k pouku Prosvetni delavci v krški občini so že nekajkrat opozorili na težke razanere učencev vozačev in tistih šolarjev, ki hodijo k pouku peš. Nekateri otroci prehodijo vsak dan v obe smeri tudi po deset kilometrov in celo več. če je lepo vreme, ubirajo bližnjice, a pot do šole je še vseeno zelo dolga. Pozimi si morajo sami utirati steze v sneg. Vstajati morajo še bolj zgodaj kot poleti. Med njimi so nekateri stari kocnaj sedem let. Toda to še ni vse. Nimajo niti prave prehrane. Zjutraj gredo na pot najlveokrat brez zaj-titica. V šoli malicajo^ kosilo pa jih čaka šele poeno popoldne, seveda postano. »Tem otrokom bi družba morala brezpogojr.o pomagati!« je v Kostanjevici predlagal ravnatelj osnovne šole Krško Slavko Smerdel. Dejal je, da ne gre toliko za pomoč pri učenju, kot za ureditev prehrane in zmanjšanje naporov, ki marsikdaj' presegajo dopustne meje otrokovih zmogljivosti. Zaradi tega je predlagal, naj bi zdravstveni in pedagoški sbrokovnjaLci v občind pripravili analizo, ki bi prikazala zdravstveno ogroženost teh otrok. Iz nje naj bi bilo nadalje razvidno, koliko so ob kosu kruha sploh sposobni slediti pouku in opravljati vse tiste naloge, ki jih od njih zahteva šola. Ti hribovsL« otroci namreč zgubijo na poti veliko dragocenega časa, ki ga njihovi sošolci iz bližnjega okoliša lahko koristno uporabijo za pisanje domačih nalog In za učenje. Kaj bi torej Se morali napraviti v Krškem? Prosvetni delavci menijo, naj bi temelj’-na izobraževalna skupnost za- gotovila potreben denar, za to, da bi oddaljeni otroci, predvsem socialno ogroženi, prejemali v šoli poleg malice tudi kosalo. Pa tudi to se ne bi smelo dogajati, da bi vozniki avtobusov puščali otroke na cesti, kot se je pri- merilo pred nedavnim. Avtobus podjetja Izletni'^, ki vozi na progi Zagreb-Kr&ko-Senovo-Celje, verjetno zaradi prenapolnjenosti ni spre-j'el učencev posebne šole, tako da so morali peš iz Krškega do Senovega, od tam pa še skoraj dve uri do doma. Neko slabotno dekletce, ki poti ni zmoglo, je na srečo sošolec vzel domov. Prevozi bi vsekakor morali biti urejeni taiko, da bi imeli na avtobusu otroci. prednost. J. T. Pol Šolam, pol za nadvoz Odborniki občinske skupščine Krško so na. zadnji seji sprejeli odlok o znižanju stopnje prispevka iz osebnega dohodka od 5,20 na 4,53 odstotka. Ta stopnja je bila zvišana po 28. februarju in ni v skladu z zaLconom o prispevkih in davkih občanov. Ustavno sodišče je zahtevalo, naj občine prispevek znižajo. Tega prispevka je bilo v Krškem blizu 46 milijonov starih dinarjev. Odibomiki so menili, da bi ta denar namenili za ureditev najbolj perečih zadev v občini. Sem sodi gradnja nadvoza nad železniško progo, ki je pravzaprav podaljšek savskega mostu. S tem bi se normaliziral promet, kajti zaprf.Tiice na tem križišču so vsatt čas zaprte. V nekaj minutah se zbere kolona avtomobilov na obeh straneh. Ko bo na progi Ljubljana-Dobova začel voziti električrd vlak, bo železniški promet še gostejši in zapornice š“ pogosteje spuščene. Skupščina j’e predlagala. da bi polovico teh sredstev odstopile delovne organizacije za nadvoz, drugo polovico pa za nakup učil v tistih šolah, ki so z učnimi pripomočki najbolj siromašne. Prosvetni delavci sami so se že odpovedali preveč vplačanemu prispevl^ za učila. S(.cup-ščina pričakuje, da bodo delovne organizacije z razumevanjem sprejele njeno pripKJ-ročdlo in namenile polovico denarja šolam, polovico za bodoči nadvoz. J. T. Peči za zimske dni v trgovini ELESCTROTEH-NA v Krškem imajo na zalogi veliko izbiro raznih peči. Posebno priporočajo trajno žareče peči CIORENJE in francoske GODIN — 6.000 kal. Oljne peči imajo EMO, KONTAKT, GIBO in druge. Tudi trajnožareči štedilnik KIPER-BUSCH lahko dobite v tej prodajalni, ki je založena z električnimi pečmi, kalorifer-ji, grelnimi blazinami in drugimi grelnimi pripomočki. V tem času posebno priporočajo razne okraske in žarnice za novoletne jelke, (PO-E) { Še za Banjaluko )RRESKRBAc KRŠKO vam nudi v svoji prodajalni 2ELEZNINA v Krškem vse vrste gradbenega, vodno instalacijskega in elekiroinstalucijskega materiala, steklo, porcelan, barve — lake, kemikalije ter lovske in športne potrebščine po konkurenčnih cenah. Posebno ugodnost nudimo pri nakupu gospodinjskih in aliustičiiih aparatov ter emajlirane pofioile. Za obisk se priporoča kolektiv • : : \ : vodovod v dolžini 1.800 metrov, zanj pa smo porabili 100.000 din. Dvajset gospodarja je prispevalo v denarju In delu 78.000 dinarjev, osta- li denar pa so primaknili občinska skupSeina KrSko in krajevna skupnost Raka ter dve krški delovni organizaciji. Zgradili smo dva rezervoarja, črpaliS6e In strojnico. Prostornina rezervoarjev je 350 hektolitrov.« — So vsi ljudje dobili vodovod? »Razen redkih Izjem so se vsi priključili akciji.« — Kdo vam je največ pomagal? »Ne najdemo dovolj besed, da se zahvalimo vodstvu ObS Krško, ki nas je materialno krepko podprlo. Seveda so se ob tej priložnosti izk^li tudi nekateri posamezniki, vendar jih ne bom omenjal.« — Kakšni pa so načrti za naprej? »V programu imamo še marsikaj. Celo nekaj velikega, vendar se bomo o tem pogovorili kdaj drugič.« Ko sem se poslovil od prizadevnega predsednika KS o-ziroma vodovodnega odbora, sem mu z obraza bral toplo zahvalo vsem, ki so pomaga- li vaščanom v tej gorski vasici, da so prišli do užitne vode. Cas kapnic je minil, zanje je napredek izražen z vodovodno pipo! -SLAVKO DOKL Piščanci namesto goved V živinskih hlevih podjetja AGROKOMBINAT Krško so imeli še pred dvema letoma po tisoč pitanih goved. V krizi za prodajo so namesto njih začeli gojiti piščance in zdaj priredijo na leto po 300 ton kokošjega mesa. število piščancev bodo še povečali, da bo prireja mesa narasla za 60 ton na leto. Borcem NOV posojila tudi za na* kup novih stanovanj Sredstva stanovanjskega sklada pri Zvezi borcev NOV v Krškem so od decembra dalje namenili z dopolnjenim odlokom tudi za nakup stanovanj. Tisti član, ki prosi za popravilo hiše, pa jo je že izročil v last otroku ali drugim ■ najožjim sorodnikom, lahko dobi kredit, če živi z novim lastnikom v skupnem gospodinjstvu in če novi lastnik z njim vred podpiše kreditno pogodbo. Kdor želi dobiti posojilo v prihodnjem letu, mora zanj zaprositi najkasneje do konca februarja 1970. Združenje vinogradnikov V dogovoru s kmetij ki se ukvarjajo z vinogradništvom, je krški AGROKOMBINAT pred kraitkim ustanovil združenje vinogradnikov. Skrbelo bo za smotrno obnovo nasadov vinske trte, pa tudi za zaščito ovičika. V pristojnosti združenja bo odločanje o kreditih za obnovo, o obrestni stopnji in rokih za vračilo posojil. Vsi pridelovalci cvička namreč želijo, da bi te vrste vina prodali res samo toliko, kolikor ga ljudje pridelajo. Traktorje bodo popravljali Strojna postaja kmetijskega podjetja AGROKOMBINAT Krško se bo preusmerila v servisno službo za popravilo kmetijskih strojev. V občini imajo zasebniki 81 traktorjev, zato je servisna delavnica nujno potrebna. Zvišanje plač pri zasebnikih Zaposlenim pri zasebnih delodajalcih se obetajo višje plače v vseh strokah. Tako mesečni osebni dohodki delavcev v kmetijstvu po priporočilu občinske skupščine Krško ne bi smeli biti nižji od 500 dinarjev. Najnižji prejemki gospodinjskih pomočnic so prav tako predvideni odslej 500 dinarjev na mesec, od česar se odštejeta hrana' in stanovanje. Za nekvalificirane deJavce v gostinstvu je minimalni osebni dohodek 600 dinarjev na mesec, za kvalificirane delavce 780 cft-, narjev. SkuF>ščina je priporočila avtomehanikom, naj nudijo kvalificiranim delavcem najmanj 850 dinarjev prejemkov, medtem ko.^ rno;’a minimalni osebni dohodek pri čevlja j ih in frizerjih doseči vsoto 600 dinarjev. KRŠKE NOVICE Delavke in delavci obrata LISCA na Senovem so zbrali za Banjalučane precej prostovoljnih prispevkov ne glede na to, da je podjetje obljubilo 25.000 din pomoči. Prispevek delavcev s Senovega je 123.000 din. Bralce obveščamo danes tudi o deležu TRANSPORTA iz Krškega in Kleparstvo Kostanjevica. Podjetji sta prisp>evali vsaka po 1.000 din. ■ NEZADOVOUNI Z.\VARO. VANČI. Stališča komunalne skupnosti za socialno zavarovanje Novo mesto, da~ bo z novim letom povečala participacijo zavarovancem za nekatere zdravstvene storitve, občani ne odobravajo. Po novem letu bo potrebno odšteti za zdravilo 4 din, za zdravnikov obisk na domu in za pregled pri specialistu 10 din, za medicinsko prekinitev nosečnosti 150 din. Povečali se bodo tudi prispevki za ortopedske pripomočke. V tolažbo zavarovancem pa se bodo povečale pogrebnine, in sicer na 600 din za umrlega odraslega zavarovanca. Kljub temu da ima so. clalno zavarovanje za vsa predvidena povišanja prispevkov prepričljive utemeljitve, občani menijo, da socialnega zavarovanja kmalu ne bodo potrebovali. ■ SAP IN IZLETNIK bosta organizirala ogled drsalne revije HO-LIDAV ON ICE, ki bo od 23. do 29. decembra v hali Tivoli v Ljubljani. Stroški prevoza in ogled umetnikov na ledu bodo 48 din. ■ ZA 3 MILIJONE DOLARJEV IZVOZA, v tovarni papirja so do konca novembra izvozili že za prek 3 milijone dolarjev ceUiloze in papirja. Izvoz je bil usmerjen predvsem na konvartlbilno področje. Največji Je bil v juniju, ko so presegli pltin za 60 odst., ter v oktobru, saj so izvozili za 59 odst. več, kot so predvidevali s planom v začetku leta. 25 NAROČNIKOV CAKA. Prepo. 'ved zveznega inšpektorja PTT, da začasno ni dovoljeno priključevati novih telefonskih naročnikov na telefonsko omrežje, je prizadela tudd Krčane, Pri krtki pošti čaka na priključek 25 novih telefonskih naročnikov. Na pošti ne vedo natančno povedati, kdaj bo prepoved odpravljena. ■ HOTEL BODO PRODALI. Organi upravljanja v tovarni papirja so sklenili prodati hotel SREMIČ. Tako so sklenili na predlog hotela samega. Hotel se namreč namerava integrirati, bodoči partner pa zahteva, da so vse nepremičnine in premičnine pred integracijo last hotela. Denar za prodani hotel bodo v tovarni namenili za družbeni standard. PRVA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK V SEVNICI 5. DECEMBRA Prikaz filmov s stoletnice tabora Za ponedeljek, 15. decembra, je ponovno sklicana letna konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze, ki bo v domu TVD Partizan ob 18. uri. Po konferenci bodo sevniški kinoamaterji in fotoamaterji vrteli filme ter prikazovali diapozitive z letošnje proslave stoletnice tabora v Sevnici. Kinoama-terstvo se je v kraju zelo razmahnilo, saj se že kar 13 ljudi ukvarja z njim. Kal: vendarle se je zganilo Poročali smo že, da je občinska skupščina na zadrgi seji sklenila, da mora biti v prihodnjem letu dograjena cestar Promštal-Kal, (ii je v gradnji že todlko let. Za to cesto je adaj tu^ GG Brežice dodelilo 4.000 novih dinarjev, občinski cestni sklad pa 3.000 dinarjev, z zahtevo da je treba ta denar p>orabiti čim-prej. Cesto je nujno narediti tudi zaradi prevoza otr<>k v Solo. Januarja tečaj za podčastnike 3. dec. se je v Sevnici sestal odbor občdnske ga silske zveze, seje pa se je udeležil tudi zastopnik republiške zveze Milan Vrhovec. Dogovorili so se, da bodo v januarju in februarju priredili tečaj za gasilske podčastnike, na katerem naj bi iz šolali cLcoli 30 ljudi. Zadnji tak tečaj je bil pred štirimi leti. Občinska gasilska zveza vabi k udeležbi. Tečaj bo ob nedeljah. O programu Socialistične zveze 5. decembra je bilo v Sevnici sklicano posvetovanje predstavnikov občinskih konferenc SZDL spodnjeposav-skih in nekaterih kozjanskih občin. Razpravljali so o delu sekcij, o izvedbi letnih konferenc, predvsem pa o akcijskem programu za prihodnje obdobje. Burina vas: majhni, toHa prizadevni Krajevna organizacija Socialistične zveze je ena izmed manjših, kar pa ne pomeni, da ne dela. Na nedavni letni konferenci so po obravnavi dosedanje aktivnosti sprejeli načrte za nove akcije, ki naj bi jih vodil dosedanji odbor. Za predsednika so znova izbrali Ignaca Kebra. „Ne mislim na plačilo“ Med prvimi na pogorišču, med prvimi pri or-garnizaclji gasilstva, tak je Tone Simončič fantovskega ponašnja, spo-sosoben organizator, poveljnik občinske gasilske zveze, predan gasilec od nog do glave. »Tone, na proslavah, prireditvah in ob drugih priložnostih ugotavljamo eno: gasilsko organizacijo držijo pokonci predvsem starejši zanesenjaki, mladina kot da ni za to zastarelo organizacijo. Ker ste mladi s tako dolgim gasilskim stažem, bi radi odgovor, kaj vas vleče v delO, ki ne pozna denarnega plačila.« »Ne vem. To je v meni. Ne bi mogel zdržati, če bi videl, da gori ali grozi povodenj. Pomagal bi. Občutek, da sem pomagal in naredil vsaj tisto, kar človek mora, mi je zadostno plačilo.« »Šest let ste bili pri zvezi referent za mladino. Se je posrečilo tudi v drugih zbuditi tak občutek. So vam silili,« »Svoje prizadevanje težko s^m ocenjujem. Res pa je, da imamo zdaj v občini pet pionirskih desetin. Eno veliko izkušnjo pa imam; mladi imajo za to veselje, to veselje je mogoče v njih prebuditi, žal je le premalo ljudi, ki bi hoteli z mladimi delati.« M.. L. TONE SIMONČIČ Bil je med prvimi, ki je na zavijanje sirene pritekel v gasilski dom in zatem pomagal gasiti hud požar na Orehovem pri Sevnici, ko' je ogenj pogoltnil pet kozolcev, ki bi jim gotovo sledile tudi stanovanjske hiše. Bi, če ne bi imeli takih ljudi, kot je 31-letni Tone Simončič, mizar v Mizarski zadrugi, mož živahnega Od prvega januarja 1970 naprej bodo morali prebivalci Dol. Boštanja plačevati prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Z zbranim denarjem bo gospodaril posebni 5-članski odbor iz vrst plačnlLcov prispevka. Odbor mora izdelati program porabe denarja, ki ga bodo potrdili na letr.-ih zborih občanov. Tako Se v glavnem glas? dopolnitev odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ki jo je občinska skupščina Sevnica z veliko večino sprejela na zadnji seji. S tem naj bi bil končan spor, ki je nastal, ko je 26 prebivalcev Dol. Boštanja vložilo pritožbo pri republiU.tem sekretariatu za urbanizem. Kot je znano, so se prizadeti pritožili, češ da je Dol. Boštanj pretežno kmetijski, komunalno slabo urejen in toliko oddaljen od Sevnice, SEVNIŠKI PABERKI ■ SPET CAS PIJACE. Zadnje čase se je znova zelo povečalo število posredovanj postaje milice. V enem tednu jih je bilo kar 16. Vmes so bili tudi primeri, ko je opit mo(ž tako pretepel svojo ženo, da jd je zlomil roko. Bilo je 6e več drugih grobosti — od razbijanja kozarcev v kolodvorski restavraciji do pretepa na postaji. To Je tisti čas, ko alkohol povzroči največ gorja. ■ SPREJEM V PIONIR.SKO ORGANIZACIJO. Za dan repub-like je bila v dvorani TVD Par-tdzan slovesnost, na kateri so sprejeli v pionirsko organizacijo sevnlške prvoftolčke. Pokrovitelj prireditve je bilo Trgovsko podjetje Sevnica. Poročajo nam tudi o prisrčnem sprejemu v pionirsko organizacijo v BoStanju. ■ SE VEDNO NEJASNO. Ponovno je bila zavrnjena proinja sevniSkega kina, da bi bil oproščen velikih dajatev, ki jih plačujejo samo kinematografi v večjih me^lh. Tako je še vedno nejasno, kaj bo s predstavami v prihodnje, saj je gotovo, da bodo dajatve zelo povečale stroške predvajanja. ■ZEMUISCE ZA MIZARSKO ZADRUGO. Občinska skupščina je sklenila, da bo Mizarska zadruga dobila zemljišče za gradnjo novih obratov brez Javne dražbe, po pogodbi, kar Je v posebnih primerih po zakonu dovoljeno. Po pogodbi sl Je pridobila potrebno zemljišče tudi konfekcija Lisca. ■ UPORABA PRISPEVKA. Za ureditev zelo potrefbnega kopališča na Mimi (v Boštanju) je bilo porabljeno 80.000 dinarjev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Nekaj denarja je pri-spevala tudi Splošna vodna skupnost Dolenjske, ki je kopališče tudi uredila. ■ PONEKOD SLAB ODZIV. 248 ljudi, Izbranih po vzorcu, obsega posebna anketa občinskega sveta zveze kulturno-prosvetrJh organizacij, v kateri želi ugotoviti, katere so najbolj privlačne oblike kulturnega udejstvovanja. Odziv je ponekod zelo slab, celo tam, kjer bi to najmanj pričakovali. Preprečevati trenja in zaplete Konferenca o vlogi organizacij ZK v kolektivih - Nov sklep o organizi* ranju - Za sekretarja komiteja ponovno izvoljen inž. A. Ješelnik v petek je bila v Sevnici prva seja novoizvoljene občinske konference ZK, katere se je udeležil tudi član sekretariata CK ZKS Vlado Janžič, Na seji so sprejeli sklep o organiziranosti, poslovnik konference, poročilo o enoletnem delu medobčinskega sveta ZK za Posavje ter razpravljali o aktualnih družbenopolitičnih problemih v občini. Prvotni sklep o organiziranosti Zveze komunistov v sev-ruški občini je predstavljal' oviro za učinkovitejše delovanje, ker so bile, posebno v občinskih središčih Sevnici in Krmelju, organizacije zelo velike. Novi sklep o organizira-nđfeti določa, da bodo krajevna organizacije delovale po krajevnih skupnostih, ponekod pa po delovnih organizacijah, v Krmelju in Sevnici pa bodo tudi mestne konference. Na konferenci so kritično obravnavali razvoj samoupravnih odnosov v občini, predvsem dokaj pomanjkljivo izvajanje samoupravnih dogovorov. Napredek gospodarstva mora spremljati tudi skladen razvoj družbenega standarda, kar je začrtal že vodilni program Socialistične zveze, sprejet letos spomladi. Nerazumljivo je, da se dogovori izvajajo le tedaj, če so dani v obliki občinskih odlokov. Posebno letos je bilo očitno, da člani delovnih kolektivov večkrat niso bili najbolje obveščeni o sklepih samoupravnih organov, zato je prišlo do trenj in zapletov v nekaterih delovnih organizacijah. Družbeno-politične organizacije v teh podjetjih so začele delovati šele tedaj, ko so bile opo^rjene na probleme, namesto da bi jih same zaznale ali celo preprečile. V razpravi so govorili tudi o informiranosti v Zvezi komunistov, pri čemer so po- udarili, da so gradiva, pa tudi časniki s tega področja pisani v težko razumljivem jeziku, ki ga povprečni član organizacije ne razume. Govorili so tudi o idejno-politič-nem usposabljanju, ki je premalo načrtno. V prihodnje bo treba posvetiti več pozornosti usposabljanju mladih komunistov. Opozorili so na premajhno pripravljenost članov ZK za delovanje v različnih društvih in organizacijah. Na konferenci še niso izdelali delovnega programa, pač pa bodo na podlagi bogate razprave izdelali načrt, ki naj predvidi le delo za krajše obdobje, saj vseh stvari ni mogoče predvideti za celo leto ali še več vnaprej. Izvolili so 9-članski komite, 3 komisije, častno razsodišče in člane medobčinskega sveta ZK. Za sekretarja komiteja občinske Jkonference ZK je bil - ponovno izvoljen inž. Albin Ješelnik. A. ŽELEZNIK . Z RAZŠIRJENE SEJE LJUDSKE TEHNIKE 27. NOVEMBRA Poživitev ali ponovno životarjenje? Brez večje pomoči ponovno ne bo mogoče drugega kot - životariti * Boštanj: rešitev za spor Nova izkušnja, kako pomemben je pristanek prizadetih - Občinska skupščina je dopolnila odlok da ne bi smel več spadati pod mestno zemljišče. Opazna je bila tudi bojazen, da ne bi zbranega prispevka uporabili tudi za Gor. Boštanj, ki spada v isto krajevno skupnost^ .vendar prispevka ni dolž^ plačevati. Potrebna je bila vrsta sestankov, na katerih so poudarjali, da se Dol. Boštanj zelo naglo razvija in da so ob tem nujne tudi 'komunalne naprave. Končno je bila sprejeta že omenjena dopolnitev odloka, ki zagotavlja, da bo denar porabljen tam, kjer bo zbran. Boštanjčam so med drugim še predlagali, naj bi Radna spadala pod njihovo krajevno skupnost, vendar je to že drugo vprašanje, ki ne zadeva odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. M. L. Loka: slovesnost ob prazniku Na predvečer dneva republike je bila tudi v Loki pri Zidanem mostu dobro organizirana svečana proilava, na kateri so nastopili loški oktet, recitatorji in pevski zbor osnovne šole. Učenci so uprizorili tudi igrico »Domovina, ti si kakor zdravje.« člani folklornega krožka so pod vodstvom Elice Kranjc zaplesali več narodnih plesov. Svečani govor je imel Branko Kranjc, vodja šole. Predlog glede obrambe Predlagano je bilo, naj bi v sevniški občini delovne organizacije prispevale za vsakega zaposlenega 50 novih dinarjev Via leto za potrebe vseljudske obrambe. Tako bi se nabralo čez 150.000 dinarjev na leto, s čimer bi bilo mogoče precej narediti tudi na področju civilne zaščite. Ce bi bil sprejet ta predlog, bi lahko načrtneje urejali tudi obrambna vprašanja, ker stvari ne bi bile prepuščene delovnim organizacijam samim. Perspektiva niti malo ni rožnata. Vse kaže, da tudi v orihodnje ne bo mogoče uresničiti že tako skromnih načrtov. Organizacija ve, kaj naj bi počela, toda žal ne more mimo naslednje resnice: brez večje družbene pomoči znova ne bo. mogla nič drugega kot životarita. To so ugotovitve prve rpširjene seje sveta Ljudske tehnike, ki je bila sklicana po novembrski skupščini Ljudske tehni.ke v Sevnici. V kakšnih razmerah delajo sekcije Ljudske tehnike! Fotoklub deluje v temnici, ki so jo pred leti izdelali mladinci iz Mlzarsme zadruge na podstrešju hiše v Šmarju. Da bi delo lahko nadaljevali, bi nujno potrebovali nov povečeval-nik in še nekaj drugega materiala. Nič boljša ni temnica na podstrešju taborniškega doma. Tudi radioklub bi za normalno delo potreboval sorazmerno malo denarja". Največ bi stal nov oddajnik, ki velja 4.500 dinarjev, razen tega bi bilo treba kupiti tudi napravo, ki služi za učenje ilorze-jeve abecede. Klub bi moral Zakaj je gorel avto? Ob štirih zjutraj je ogenj napol uničil tovornjak Antonu Klenovšku iz Šmarja pri Sevnici Frančiški Klenovšek so silile solze v oči: »Ob dveh zjutraj sem še videla, da je vse v redu pred hišo, kjer je stal zaklenjen tovornjak, dve uri kasneje pa nas je dvignil ogenj. S pomočjo sosedov smo omejili ogenj, a nam je vseeno uničil tisto, od česar živimo. Ne vem, ka'io bo, nismo ga imeli zavarovanega. Hišo imamo narejeno samo toliko, da lahko bivamo v njej.« Tako je v četrtek tožila žena zasebnega avtoprevoznika Antona Klenovška iz Šmarja pri Sevnici, kjer se je dogodila čudna nesreča, ki do časa poročanja ni natanko pojasnjena. Dan pred tem je bil tovornjak na servisu, kjer je bilo ugotovljeno, da so naprave v redu. »Po vsej verjetnosti je ogenj pod'taf.mil zloben človek. Ne vem, kako bi se moglo drugače vžgati,« je menila Klesnovškova žena. Na postaji milice v Sevnici so bilt drugačnega mnenja; »Ker so ljudje videli, ^ so najprej goreli sedeži, pod, katerimi j'e bil akumulator, je verjetno, da se je vnela električna napeljava. Škodo smo ocenili na okoli 20.000 novih dinarjev.« imeti tudi 1.500 dinarjev za ureditev svojih prostorov na sevniškem gradu. Na seji so med drugim ugotovili, da je v Sevnici najmanj 10 kinoamaterjev, ki imajo lastne snemalne kamere, nekateri pa tudi precej dodatne opreme. Doslej je vsak deloval po svoje, zdaj pa so nekateri že pripravljeni sodelovati v sekciji, ki bi imela tudi svoj delovni program. V olrviru 'LT marsikje do-bro delujejo kmetijske sekcije, ki pomagajo kmetovalcem pri izbiri kinetijskih strojev, ter pravilnem oskrbovanju, V sevniški občini je tudi.ie več kmetov kupilo stroje’ vendar so vsi prepuščeni sami sebi ali nasvetom enako neukega soseda; zato ni nič čudnega, če so naprave uničene prej, kot je običajno. Svet LT bo skušal pritegniti vsaj nekaj kmetijskih strokovnjakov, ki bi hoteli pomagati pri delu te sekcije. Novo vodstvo Ljudske tehnike se zaveda, da bo zelo težavno obuditi delo, zlasti še če ne bo mogoče vsaj delno opremiti delavnic, v katerih naj bi delovale posamezne sekcije. Odločujoči bi morali razumeti, kakšen je položaj >in kaj je treba ukreniti. A. ŽELEZNIK Franči.^ka Klenovšek pri zgorelem avtomobilu. (Foto: M. L.) Kvintet BERGER ' s pevko Melito Avsenak bo nastopil v nedeljo, 14 dec., ob 14. uri na BLANCI, ob 19. uri pa V SEVNICI v gasilskem domu. SliVNISKIJ/ESTNIK > 'v v Koliko se je nabralo Pretežni del zbranega samoprispevka je oročen pri banki — Dosedanja poraba po programu DA BI KRENIL PO POTEH DRUGIH OBRATOV. Iskrina tovarna Pržanj, kamor spada tudi obrat v Mokronogu, je kupila za okoli 600.000 dinarjev opreme za mokronoški obrat, katerega elektrolitski kondenzatorji gredo dobro v denar doma in v tujini. Pripravljajo tudi proizvodni program, po katerem bi obrat vendarle hitreje napredoval in sledil drugim Iskrinim obratom na Dolenjskem. Na sliki: delo v mokronoški Iskri. (Foto: Legan) JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O KULTURNIH SKUPNOSTIH Ni odgovora na bistveno vprašanje Za republiško kulturno skupnost poskrbljeno, kako bo pa s temeljnimi? Težnji občin Metlika in Črnomelj ocenjeni kot kratkovidni Kaj pomeni osnutek zakona o kulturnih skupnostih za razmere v trebanjski občini, ki spada med manj razvite, to so obravnavali na četrtkovi javni razpravi, ki jo je sklicala sekcija za kulturo pri občinski konferenci SZDL in katere so se udeležili tudi člani sveta za kulturo in izobraževanje, odbora kul-tumo-prosvetnih organi2acij ter predstavniki republiške konference SZDL. . Vladimir Silvester, predsednik sveta za kulturo in izobraževanje, je dejal, da je osnutek zakona pomanjkljiv pre^sem zaradi tega, ker ne ureja bistvenega vprašanja, kako bo s finanoiranjem medobčinskih ali občinskih tsultumih sllflupnosti, Ztelo malo govori tudi o amaterski dejavnosti in je prilagojen ^trebam in razmeram v večjih kulturnih središčih. Po nj^ovem osnutek ne nakazuje, kako kulturo iz večjih kultumdh središč približati večjemu številu Ijtidi ki živijo zunaj teh središč! Podobno je ugotavljal tudi Janez Gantar, ki je menil, da je nemogoče govoriti o regionalni kulturni skupnosti, če zaLcon ne določi tistega, kar bo take skupnosti združevalo, to je enoten način zbiranja denarja, namenjenega kulturi. Vprašal se je tudi, kaj sploh lahko občinska .kulturna skupnost prir>ese za trebanjsko občino razen nave organizacijske obliLce, ki sama po sebi še ne pomeni ničesar. Ponovil je zahtevo kulturnih delavcev, da bi bilo smotrno ustanoviti kulturno skupnost za vse štiri občine ožje Do-I^jske, saj le tako lahko zaživijo dejavnosti in 'Kulturne ustanove, ki so širšega p>o-mena za vso Dolenjsko. V razipravi^ v kateri so sodelovali še Frane Videčnik, Bojan Brezovar, Tone 2ibert in predistavnika iz I/jubljane, so zato ocenili, da namen občin MeUika in Cmomelj, ki hočeta svojo kulturno skupnost, ni na mestu, ker po- meni škodljivo zapiranje v občinske meje, v svojem bistvu pa siromašenje '.cultur-nega življenja. Na račun pomanjkljivega in ohlapnega osnutka je bilo izrečeno še več kritičnih besed z namenom, da bi pripomogli k takemu zakonu, ki bo pomenil resničen korak do sistemsko urejenega samoupravnega kulturnega življenja. 2e na razpravi pa je bil izrečen dvom, kaiLro bodo pobude in pripombe manj razvitih upoštevali pri obldkovt-nju dokončnega besedila. M. L. Ugodneje za graditelje Po dopolnjenem občinskem odloku je mogoče graditi stanovanjske hiše še v 18 naseljih Tudi trebanjska občine je sledila zgiledu drugih in delno sprostila stanovanjsko gradnjo. V naseljih, ki so blizu prometnih zvez, je precejšnje zanimanje za gradnjo, vendar so po dosedanjih določilih občinskega odloka smeli graditi samo kmetje in ljudje, ki imajo v tistem kraju budi zaposlitev. Občinska skupščina je na zadnjem zasedanju sprejela dopolnila odlocia, po katerih bo razen v ureditvenih območjih mogoče graditi tudi v Šentrupertu^ Slovenski vasi, Martinji vasi, Mokronogu, Mineva leto dni, odkar je bilo v trebanjska občini z referendumom podaljšano plačevanja samoprispevka za šolstivo še za pet let. Ker plačnike zanima, za kaj je bil porabljen zbrani denar, objavljamo poročilo o njegovi uporabi. Do 20. novembra se je zbralo skupno 441.119 dinarjev, kar je 73,6 odstoka denarja, ki naj bi se ga po programu zbralo v vsem letošnjem letu. Od tega je bilo za preuredibvena dela v osnovni šoli v Velikem Gabru porabljeno 26.500 dinarjev, drugo pa oročeno pri Dolenjski banki Ln hranilnici z namenom da bo mogoče 'icasneje dobiti posojilo. Občinska skupščina je na zadnji seji pK>trdila tudi zaključni račun krajevnega samoprispevka, ki so ga prebivalci občine plačevali od 1. julija 1966 do 31. decembra 1968. Skupno je bilo vplačano 1.356.191 dinarjev, kar je toliko, kot je bilo predvideno. Denar je bil porabljerl ta ko, kot je določal program. Največji del — 1.020.536 dinarjev — je bil porabljen za novo osnovno šolo na Mimi, 160.000 din za gradnjo šol-sr^h stanovanj v Velikem Gabru, 154.110 din pa za osnovno šolo v Mokronogu. Preo- stali del je bil za plačilo stroškov SDK, 17.607 dinarjev pa še dodatno namenjeno za plačilo neplačanih obveznosti pri gradnji nove šole na Mirni. Dobrava: zakaj vsak po svoje? stara želja vaščanov Dol. Dobrave pri Trebnjem je — imeta tekočo vodo v svojih domovih. Kaže pa, da bodo težave. Vaščani na levi strtini avtomobilske ceste nočejo zgraditi svoje zajetje in dv>\'a-jati vodo s hidrofori, prebivalci desnega brega pa hočejo isto po svoje. Vodovod bi bil precej cenejši, vzdrževanje pa lažje, če bi zgradili eno zajetje in en zbiralnik, ki bi napajal domove na obeh stia-neh ceste. Veliki Gaber: sprejem pionirjev Za dan republike so tudi v Velikem GabrU' priredili svečan sprejem prvošolčkov v pionirsko organizacijo Na prireditvi -je nastopil znani partizanski humorist Igor Križanovski, ki zna, mlade poslušalce zelo dobro zabavati z godbami o partizanih, Italijanih in Nemcih. •I • TEKSTILA, GALANTERIJE IN • POHIŠTVA na kredit • Odprto NON.-STOP! # Vsem kupcem želimo ugoden { nakup in srečno novo leto 1970! • OBIŠČITE BLAGOVNICO Kmetijske zadruge Trebnje v zadružnem domu, kjer vam nudijo vediko izbiro na Trebelnem, v Brezovici pri Mimi, Dol. Nemški vasi. Gor, in Dol. Ponikvah, Sent-lovrenou, Stefanu, Veliki Loki, Zagorici pri Bičju, na Čatežu, v Velikem Gabru. Biču. Selih-Sum^rku in Dobrniču. Gradnja v omenjenih naseljih bo za vse dovoljena le znotraj meja, .ki bodo določene s posebnimi kartami, saj je le na ta način mogoče naselja komunalno urejati. Seveda bo potrebno lokacij sLco in gradbeno dovoljenje. Občinska skupščina se je tako zavestno izrekla za počasnejšo rast večjih naselij ter za počasnejšo 'Aomunalno urejanje. Po drugi strani pa daje sprostitev več možnosti graditeljem^ ki bodo lažje prišli do stanovanj. Seveda ostane vprašanje, če je taka gradaija tudi cenejša, posebno če upoštevamo vse dejavnike, pomembne za urbanistično načrtovanje. V dopolnitvah odloka je tudi določeno, za katere objekte ni potrebno lokacijsko in gfradbeno dovoljenje. Vendar je tudi v teh primernih potrebno gradnjo prijaviti na občini, kjer izdajo potrdilo. Ce pa je gradnja v varstvenih pasovih ali .kako drugače vezana na pristanek drugih, je seve nujno pois.cati potrebno sogjlasje. M. L. Sneg je preprečil obisk v petek je hotel obiskati Trebeljansko Ludvik >Zajc - Po prvem snegu so šolarji ostali doma z nastalim položajem v šolstvu v tem delu občine, ki terja gradnjo šole na Jelšev-ou in preureditev šolskega poslopja na Trebelnem. Kot čimprejšnji ukrep pa je 'treba zagotoviti reden avtobusni prevoz, kar bi bilo mogoče le z vozilom, preurejenim na pogon z vsemi štirimi kolesi. K prevozu je treba zagotoviti redno čiščenje ceste ter razširitev cestišča na nekaterih krajih. Prevoz učencev višjih razredov naj bi po ugotovitvah strokovne analize ostal, ker na Trebeljanskem ni otrok za popolno osemletko, njih število pa se še zmanjšuje. Da bi si ogledal šolske razmere na Trebelnem in Jelšev-cu, o čemer smo v našem časniku že večkrat obsežne j e poročali, je v petek, 5. decembra, obiskal trebanjsko občino Ludvik Zajc, predsednik izvršnega odlbora republiške izobraževalne skupnosti. Vendar je ta dan tako snežilo, da ni bilo mc^oče na Trebelno, prenehal je voziti tudi šolski avtobus. Predstavniki občine so ga v Trebnjem ^izčrpneje seznanili Izkušeni odhajajo, prihajajo novi... Tudi v mladinski organizaciji v Trebnjem se stalno srečujejo z veliMmi težavami. Stari izkušeni mladinski delavci odhajajo, na njihova mesta pa prihajajo mladi, ki se šele učijo. Tako se delo začenja od začetka, kar ni v prid uspehu mladinske organizacije. Ob delavnem izkušenem in izobraženem rhla-dinskem delavcu se resda učijo mlajši, ki nadaljujejo njihovo delo, uspeh pa ni vedno tak, kot bi si ga želeli. V zadnjem času je odšlo iz vodstva občinske organizacije zveze mladine precej prizadevnih ^mladih atatiivistov, na njihovo mesto so prišli mladi ljudje, prizadevni in pridni, toda še neizkušeni. Letos praznujemo 50-letnico mla-dins.kega gibanja. Mnogih izkušenih aktivistov ni več, delajo na drugih delovnih mestih, za seboj so pa vendarle pustili številne uspehe in pionirsko delo. Fičko v plamenih 5. decembra zvečer se je Alojzu Trkovniku iz Pušče pri Mokronogu med vožnjo vžgal osebni avtomobil Zastava 750. Goreti je začelo pri afcumuekonc(mske odnose je bil iavoljen Jože Godnja-vec, za predsednika komisije za organisacijo in razvoj ZK Slavko Kržan, komisije za družbenojpolitična vprašanja in mednarodne odnose inž. Ciril Lenardič, za predsednika častnega Alojz Krhin, predsednica revizijske komisije pa je postala Dora Dolinšek. TREBANJSKE IVERI ■ KROJAČI SO SE IZKAZALI. Za ljudi, ki jih je najbolj prizadel novembrski potres v Banjaluki, je Krojaško podjetje v "i^eb-njem prispevalo 8 moških- in 7 ženskih plaščev v skupni vrednosti 4.930 dinarjev, razen tega pa še 200 novih dinarjev v gotovini. To je za 21-članski kolektiv zelo veliko. ■ PRILOŽNOST ZA TISTE, “ki nimajo končane osemletke. Delavska univerza Trebnje bo v sodelovanju z občinsko konferenco ZMS organizirala večerno osnovno šolo. 2e doslej se je prijavilo precej ljudi, ki nimajo popolne osemletke, dobro pa bi bilo, če bi se jih še več. Predavanja se bodo začela po Novem letu v prostorih DU v Trebnjem. ■ PRVIC OSTALI DOiMA. Letošnja zima Je prizadela tudi pouk na Soli v Trebnjem. Sneg ob koncu tedna je preprečil, da bi odpeljal šolski avtobds otroke na Čatež. Lani se je kljub precej hudi zimi to zgodilo samo nekajkrat In skorajda ni motilo rednega pouka. ■ PRIMRZNJENE ZASTAVE. — Ko se je za praznik republike Trebnje odelff v zastave, si najbrž nihče ni mislil, da bodo tako dolgo ostalo okrašeno. Pritisnil je mraz, voda je primrznila drogove, tako da jih ni bilo mogoče sneti. Zadevo so rešili tako, da so z drogov i>obralI zastave, drogovi pa so ostali. . . ■ ODGOVOR VODNE SKUPNO-STI. Svoj čas smo pisali o pritoževanju ljudi s Ponikev, da brezna Temenice niso očiščena, kar povečuje nevarnost poplave. Splošna vodna skupnost je odgovorila občinski skupščini, da ima za čiš-čer^je ponikalnic sklenjeno pogodbo s Francem Gabrijelom iz Grma. S ZAČASNO USTAVUENO. — Zaradi hudih prekrškov v poslovanju in Izgube je bila v podjetju Modnih oblačil uvedena prisilna uprava. Na vprašanje predstavnikov občine, kaj to pomeni za trebanjski obrat, je prisilni upravitelj odgovoril, da bo prisilna uprava naredila vse, da bo začeta investicija dokončana, zlasti še, ker je trebanjski obrat najboljši po svojih delovnih usp^ih. Prvi motel v kočevski občini in tudi v tem delu Dolenjske gradi na lasnici SGP ZIDAR iz Kočevja. Dograjen bo predvidoma prihodnje leto, gradijo pa ga po sistemu za trg. (Foto: Primc) S PRVE SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK KOČEVJE Združevanje ni politična fraza, ampak je gospodarska nujnost Nekatere delovne organizacije pridno izkoriščajo možnosti za združevanje, druge pa ne - Pred ukinitvijo železnice zgraditi cesto Na prvi seji nove občinske konference ZK Kočevje, niji in pomaga razvitim. Za ki je bila 3. decembra, so sprejeli sklep o ustano- primer je navedel koprSio vitvi medobčinskega sveta ZKS Ljubljana in poslov- progo, za katere gradnjo je nik o njegovem delu, sklep o organiziranosti ZK v prizvala republika, hkrati občini, poslovnik občinske konference in razpravljali pa morajo občine ob kočev-o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki so jih obravna- ski progi pokrivati polovico vale volilne konference, ter o nalogah komunistov v sedanjem obdobju. Seje se je -udeležil in sodeloval v razpravi tndi sekretar medobčinskega sveta ZKS Ljubljana Jože Demovšek. ZAKAJ TAKO? Premalo strahu pred požarom Nekatere delovne organizacjje prispevajo za gasilstvo precej, druge pa skoraj ničesar VOLITVE IN IMENOVANJA Na prvi seji nove občanske konference ZK Kočevje, ki je bila 3. decembra, so bili izvoljeni: H za sekretarja kooniteja občinske konference ponovno Stane Lavrič, H za član'6 .komiteja občin-si.ce konference: Dušan Figar, Jože Grabrijan, Janez Intihar, , Jože Košir, Stane Lavrič, Jože Lavrič, Vukoje Mrdakovid Dragica Šercer in Peter Šobar ml.; B za predsednike komisij pri občinski konferenci in komiteju; revizijska komisija Janez Lunder, komisija za organiziranost in razvoj ter statutarna vprašanja Bruno Ciglič, komisija za idejno-po-litična in družben0-i)0latičiia vprašanja Alojz PeteLc, komisija za družbeno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko inž. Zdravko Šaubah, komisija za mednarodna politična in ekonom&ka vprašanja Tone Šercer, komisija za koordinacijo političnega dela v občini Stane Lavrič, častno razsoddšče ir^. Savo Vovtc, kadrovska komisija Božo Resinovič, komisija za pripravo vsesplošnega ljudskega odpora Janez Merhar (seveda pa so bili izvoljeni tudi člani teh komisij); ■ za člana medobčinskega sveta ZKS Ljubljana Dušan Figar. Te dni v skupščini Danes, v četrtek, 11. decembra dopoldne, bo sestanek direktorjev gospodarskih organizacij, na katerem bodo razpravljali o železniški progi, narodni obrambi in smernicah razvoja gospodarstva v prihodnjem letu. Za ponedeljek pa je sklicana seja zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o preusmeritvi RUDNIKA. Na sejo so vabljeni tudi predstavniki gospodarskega zbora republiške skupščine, republiškega rezervnega sklada in še nekateri. Vložili so ščuke Ribiška družina Kočevje je letos vložila v Rinžo 3.900 ščuk ali 900 več, kot so planirali. V prihodnjem letu pa bodo vložili predvidoma 4.500 krapov, kar jih bo veljalo okoli 4.000 din. Razen t^ bodo vložili, če bodo dobili, tudi okoli 1000 belih amur-jev, to je rib, ki žro vodno rastlinje in bi torej čistile Rinžb. O vsem tem se bodo podrobneje pogovorili na letnem posvetu ribičev 28. decembra. Komimisti so zelo konkretno obravnavali najbolj pereče zadeve v občini s področja gosp>odarstva, prometa, družbenih služb, občins!obolJševal- V Kočevju imata svoji in-dustrijsiki gasilski enoti le delovini organizaciji RUDNIK in Lesna industrija. Seveda ju sami tudi opremljata in spioh vzdržujeta, kar precej stane. Vse ostale delovne organizacije pa Se preveč zanašajo le na to, da je v Kočiju prostovoljno gasilsko društvo, ki jim mora vsako minuto pomagati, če je treba. Tako je kočevsko prostovolyno ga-silsLco društvo pravzaprav industrijsko gasilsko diruš-tvo za vsa podjetja, čeprav ta podjetja za njegovo vzdrževanje in uspešno delo skoraj nič ne prispevajo (če izvzamemo občasne prispevke nekaterih delovnih organizacij, ki jih dajejo na prošnjo ga- Jubilej Vodne skupnosti lO-letnico obstoja je 6. decembra proslavila Vodna skupnost Kočevje-Ribnica. Na slavju je govoril predsednik delavskega sveta Alojz Ivančič, predsednik sindikalne organizacije Jože Hozjan pa je 6 članom kolektiva, ki so v delovni organizaciji vseh 10 let, podelil v znak priznanja ure. Nagrajeni jubilanti so: Jože Oberstar, Rudi Jaklič, Alojz Ivančič, Karel Čolnar, Ana Šega in Fani Hočevar. Slavnosti so prisostvovali tudi predstavniki občinskih skupščin in nekaterih sorodnih delovnih organizacij. Šah v Kočevju Na pionirskem prvenstvu za mesec november je v finalnem delu tekmovalo 20 ša-histov. Zmagala je Tatjana šega in tako osvojila kar dva pokala: kot prva in kot najbolje uvrščena ženska. Vrstni red ostalih: 2. Bojan Mohar, 3. Mirko Cuk, 4, Toni Malnar, 5. Marija Rupnik, 6.-7. Franci Bartolme in Mirko škof itd. nem domu velja občino na leto 30.000 din ali 5-krat več, kot znaša letna dotacija občinske skupščine mladinski organizaciji,« V razpravi so nadalje ugotovili, da so sadni sokovi predragi, da davčna politika ni spodbudna za odpiranje brez^koholnih oziroma mlečnih restavracij, da je družba premalo naredila za od-'Aup sadjjft pri kmetih in njegovo predelavo v sadne Uspeh mladih fotografov Na raastavo »Pionirski foto 69« v Tržiču, ka je bila odprta v počastitev dneva republike, so posJaii mladi člani foto kino kluba na osnovni šoli Kočevje 20 fotografij, od teh pa je bilo razstavljenih kai*^. Iz vseh krajev je bilo poslanih skupno 643 fotografij, razsitavljenih pa je bilo 140. Kočevski šolarji so torej dosegi^ lep uspeh, saj je bila raajstavljena skoraj vsaka njihova fotografija, medtem ko Je bila od ostalih poslanih fotografij razstavljena komaj vsaka č^rta do peta. silcev, in skromno dotacijo iz občinskega proračuna). Vse to pomeni, da za gasilstvo in s tem za varnost družbenega premoženja prispevata le dve delovni organizaciji, ostale pa nič oziroma skoraj nič, kot da se ne zarvedajo, da je premoženje, s katerim upravljaijo^ vedno v nevarnosti. TaLco delovne organizacije tudi z ozirom na gasilstvo niso v enakoprav^ nem položaifu, saj nekatere prisi)evajo zanj precej denarja, druge pa pričakujejo, da jim bo gasilstvo ponia^o zastonj, če bodo potrebne I>omočd. ČE v VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU NI POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TOVL sokove ali marmelado _ da v obratih družbene prehrane v delovnih organizacijah ne bi smeli točiti alkoholnih pdjač, in podobno. Pomoč foto-kino klubu TemeOjna izobraževalna skupnost občine Kočevje je foto-kino Mubu na kočevsid osemletki namenMa 1000 din za delo in nakup opreme. S tem denarjem so člani kupili bUskovno kič, svetlomer in raaivijalno doeo. V zahvalo za pom^ so izdelali pet vetjih fotografij ics življenja in dela šolarjev in jih poklonili te-meloni izobraževalni skupnosti, da bodo krasile steno njenih pisarn. Spet več nočitev Novembra Ie*.os so v HOTELU PUGLED zabeležili 754 nočitev (od tega 666 domačih), v istem mesecu lani pa ‘ le 516 (od tegra 426 domAčih). Skupno so v prvih enajstih mesecih prenočili turisti v hotelu 8.647-krat (od tega domači e.OiS'kraitO, v istem obdobju lani pa 6.917-krat (od tega domači grostje 5.307-kirat). Število nočiftev je torej letos občutno porastlo (za 1.549), vendar ho^el še vedno ne bo dosegel številke, ki \o imajo za cilj že več let, to je 10.000 nočitev v letu dni. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ OBČINSKA KOMISIJA za vzgojo in varnost v cestnem prometu in Avto-moto druStvo sta razdelila nad 3000 listkov s navo. dili in opoeorlli na posebno težke pogoje za vožnjo pozimi. Listke so raznaSali otroci. Običajno so jih zatikali za brisalce 6ip na avtomobilih, da Tih vozniki nikakor niso mogli prezreti. Na listkih so bile tudi slike hujSih nesre£. Ta akcija je bila vsekakor humana, vprajanje pa je, če bodo vozniki koristne napotke upoštevali. D ■ ■ CENTRALNO OGREVANJE v NAMI je urejeno. Zal pa je centralna kurjava, ki Je vključena tudi ponoči, precej bučna. Oddaja take glasove, da se bližnji stanovalci počutijo, kot da Jim pred hi&> voei traktor, kar vsekakor ni prijetno. Prav Je, da ima NAMA <^revanje, vendar naj bi bilo tako, da sosedov ne bi motilo. ■ ■ ■ PRESMENTANI PUST. NI CAS je še daleč, priprave nanj pa že potekajo. Prvo vajo za pristni folklorni tepež so Imeli pretekli četrtek v bifeju »Gaj«. »Petelinji boj« se je končal brez hujših posledic, pripomogel pa Je, da je lokal spet izgubil na svojem ugledu. ■ ■ ■ VOZNIŠKE IZPITE Je delalo pretekli čeitrtek 27 kandidatov (od tega 23 moških). Za kategorijo B se je prijavilo kar 22 kandidatov, izpit pa so uspešno opravili le štirje, od tega 3 ženske. Za kategorijo C Je {pravil izpit en kandidat. Teoretični del izpiita za kategorijo A je napravilo 5 kandidatov, praktični del pa bodo c^ravljali danes, de bo primemo vreme ■ ■ ■ MIKLAV2A SO SICER IZKLJUČILI iz druščine svetnikov in ga črtali iz koledarja, ima pa kljub temu še toliko moči, da je po-spravll s polic trgovin na ve-liko veselje trgovcev skoraj vse igrače in sladkarije, tudi take, ki vse leto niso Sle v promet. Radovedni smo, kako se bo ob koncu leta odrezal njegov konkurent dedek Mraz. ■ ■ ■ NOVI SNEG Je prinesel tudi prve težave. Letos je bilo urejenih precej novih cest in ploč-nikpv, vse pa kaže, da še ni u-streznega n^rta za njihovo pluženje. Pluženje bi moralo biti tudi bolj obzirno, se pravi, da s plugMn ne bi smeli nišltl robnikov in puUU okrasnega grmičevja. Pri orar^ju bi morali upoštevati širino ceste ali pota. Tako bi marsikatero škodo preprečili. I. S. Kar se Janezek nauči, to Janez zna Zdravljenje kroničnih alkoholikov je drago in ni uspešno - Raje plačujemo drago oskrbo za mlade prestopnike v vzgojnih zavodih, kot da bi jih odvrnili od alkohola in drugih slabih poti oz. navad Pred kratkim je bilo v Kočevju posvetovanje o boju proti alkohoilizmu. Udeležili so se ga predstavniki družbeno-poliUčnih organizacij, občinskih skupščin in sodišča z območja kočevske in ribniške občane. konferenoi SZDL občin Ko- Občinski revež je dotrajal še koi republiški gospod... Zato predlagajo občani, naj bi del stroškov za gradnjo novega mostu med Dolenjo vasjo in Prigorico plačal republiški cestni sklad Novi most med Dolenjo vasjo in Prigorico je v glavnem dograjen. Ko bo prestal še nekatere predpisane preizkušnje, bo dan v javno ui>orabo. Stari most med Dolenjo vasjo in Prigorico, ki ga je poleti podrl tovornjak, je bil zelo obrabljen oziroma je dotrajal neikaitoo takrat, ko je bila dograjena nova cesta Škofljica—Kočevje, se pravi, ko je čezenj še vodila cesta III. reda (republiška). Nova cesta se je mostu in vasi izognila, stara glavna cesta pa je bila prekat^orizirana v cesto četrtega reda, se pra- vi v občinsko. Zato trdijo občani, da ne bi bilo prav, če bi vse stroške za grad- bom na križišču za Rakitnico, kjer so izpostavljeni mrazu in drugim vremenskim ne-prilikam. Ta, nova postaja bo uvedena najprej predvsem za avtobuse, ki vozijo šolarje, če bodo vaščani želeli, da se v vasi ustavlja še kakšen drug avtobus, bodo to povedali na prihodnjem zboru volivcev. Zelo malo pa je verjetno, da bodo skozi Dolenjo vas zdaj vozili vsi avtobusi. Verjetno bodo le tisti (če bo SAP željam občanov tistr^el), ki jih Dole- » •'i** 4-' . N v : v njo nov^a mostu plačala le - njevaščani in okoličani naj-občina, ampak naj bi del bolj uporabljajo, prispeval tudi republiški cestni siklad. Občinski možje naj o tem predlogu občanov razmislijo. Most je zelo pomemben za obe vasi, v katerih število prebivalstva narašča. Sem se doseljujejo ljudje iz oližnje in daljne okolice. Posebno je pomembno, da bo zdaj mogoče uvesti novo postajališče v sredini Dolenje vasi (pred krajevnim uradom). Tako šolarjem in odraslim ne bo treba več čakati avtobusa pod milim ne- »JE TO ZOBOTREBEC ALI VELIKA PROIZVODNA HALA?« je dejal Tone Andolj-šek, vodja ribniškega obrata ŽIČNICE. Gradnjo te hale ^mo namreč omenili le v »Ribniških zobotrebcih«, čeprav bo merila kar 420 kv. metrov. Gradi jo gradbena enota ŽICNICE. (Foto: Mohar) Ribničanje bodo spet krotili Bistrico Letos slabši uspehi Kmetioska zadruga v Lo-Skem potoku še vedno vispešno gospodari, vendar pa leftos le ni dosegla tako dobrih uspehov kot v preteklih letih. Glavna vzroki slabših letošnjih dosežkov so:' manjša odkup in prodaja lesa, slabša prodaja kmetijskih strojev (predvsem kosikiic) in gradbenega materiala: Letos so o(praw41i tudi manj storitev. Desetletne vode ne bodo več nevarne, še vedno pa se bo treba varovati tridesetletnih'— Mnenje strokovnjaka o nevarnosti poplav vodovja Bistrice — Prihodnje leto bo precej dela — Sta mlinarja dvignila jez? Reka Bistrica v ribniški občani je s svojimi pritoki v zadnjih letih vedno bolj muhasta in rada poplavlja. Ribničanje se je še posebno boje zaradi poplav v letu 1966, pa tudi pred kratkim (o tem smo pisali) jim je spet grozala. Občinski možje so zato zaprosili predstavnika Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava inž. Halerja, naj si ogleda del poplavljenih območij. vsemi temi ukrepi zagotovljena varnost za 10-letne vode, medtem ko bo treba še vedno račimati, da bodo 30-letne vode nevarne. Doslej je namreč Bistrica občutneje poplavljala približno vsakih 10 let. Nekateri občani so tudi opozarjali, da je nevarnost poplav še večja', ker že vrsto let niso bile očiščene rupe (požiralniki vode). Vendar to ne drži. Rupe so bile očiščene, sicer res prvič po zadnji vojni, lani, vendar ne morejo požirati vse vode, kadar je je preveč. Dosledno izpolniti programe Po ogledu naraslih voda Je inž. Haler povedal, kaj vse bi bilo treba v prihodnjem letu ukreniti, da bo nevarnost poplav zmanjšana. Predvsem bo treba dokončati obnovo struge oziroma kanala, ki odvaja ob visoki vodi odvisno vodo v jamo Tentero. Ponovno bo treba tudi proučiti predloge občanov, da bd jez pri cerkvi zni- Divjad pred nabitimi puškami v ribniški občini bo v tem lovskem letu padlo 11 medvedov in precej jelenov o divjadi oziroma škodi, ki jo povzroča kmetom, je bilo na raznih sestankih in sejah občinske skupščine izrečenih že precej besed. Jelenjad in medvedi so se res precej razmnožili. To občutijo tudi ribniški lovci, ki bodo morali letos odšteti kmetom na račun škode oko- li 5000 din. Po sklepu občinske skupščine bodo morali letos odstreliti samo lovci ribniške lovske družine 18 jelenov Lovci trdijo, da je plan odstrela prevelik. Strmjajo se da je treba število jelenov zmanjšati, vendar ne za to liko, da bi bil ogrožen nji hov obstoj. Podobno j® tudi z medvedi. V tem lovskem letu naj bi padlo pod. streli lovcev v ribniški občini 11 teh kraljev naših gozdov. Odstrelili naj bd medvede, ki so se navadili na bližino vasi, se pravi tiste, ki strašijo po Slemenih in Mali gori, druge pa naj bi pustili živeti. Medvedi prinašajo državi dragocene devize, lovski družini pa dohodek. Pri vsaki stvari je treba poznati mero, tako tudi pri odstrelu divjadi! —^r žali za 40 cm. Za preusmeritev voda, ki pritekajo iz smeri žlebiča in čez stadion, pa bo treba zgraditi globlji odvodni kanal, ki bo ujel vodo že pred stadionom in jo mimo opekarne odvajal v Bistrico. Posebna komisija bo tudi pregledala, če sta mlinarja v (jorenji vasi (Lesar) in na Bregu (Rigler) res kaj dvignila svoja jezova. Krajevna skupnost Ribnica pa bo morala poskrbeti, da bo očiščena in preusmerjena kanalizacija iz ribniških žbenetk (Urbanova ulica) v Bistrico. Urediti in očistiti bo treba tudi strugo Bistrice od ribniške cerkve mimo Knola proti Goriči vasi. Nadalje je izjavil, da bo z Komunisti občinske uprave so se pošteno in odkrito pogovorili tudi o svojih napakah / v ' Mali oglas, Id ga objavite t Dolenjskem listu — zanesljiv uspehi Prebere ga 150.000 gospo^J, vdov-cev, tanetovaloev, dijakov, iislužbenk In vojakov doma in po svetul Polzkusitel Prvi sneg je prinesel otrokom tudi novo veselja. Tile mladi ribniški šolarji so po pouku zložili torbe na kup in izkoristili majhno vzp^ino za drsanje. V ribniški občini je zapadlo že toliko snega, da ga je dovolj tudi za sankanje in smučanje. (Foto: Primc) njič. Aktiv Zveze komunistov upravnih organov občinske skui>ščine Ribnica je imel 2. decembra volilno konferenco, na kateri so komimisti kritično ocenili svoje delo v zadnjih dveh letih. Predvsem so ugotovili, da je pomanjkljivo informiranje o delu samoupravnih organov kolektiva upravnih delavcev občinske skupščine in kolegija. Pošteno in odkrito pa so se pogovorili tudi o drvnih svojih napakah. Na koncu so sklenili, da bodo dosledno izvajali sklepe nedavne prve seje nove občinske konference ZK, program občinske skupščine in predvolilni program občinske konference SZDL. Zato so se tildi odločili, da bodo že na Dedek Mraz prihaja Učenci osnovne šole Ribnica že vadijo pravljično igrico, ki jo bodo zaigrali, ko bo šo- lo obiskal dedek Mraz. Praznovanje dedka Miraza bodo imeli po razredih, svoje praznovanje pa bo priredil tiudi mladinski aktiv. Vrtec bo dedek Mraz obdaril s kolektivnim darilom (verjetno bodo igrače), za kar je svet šole nakazal dedku Mrazu 3000 din. Pred prazničnimi dnevi bo kino »Pa^rtizan« za šolarje in predšolske otroke vrtel brezplačno lutkovni film »Zvezdica zaspanka«. Ustanavljajo pletil-ski obrat • Na pobudo občinske skupščine Ribnica je bil pred krart)kim v Ribnici sestctnek, na katerem so se pogovorili o ustanovitvi pletilskega obrata v Loškem potoku. Razen predstavnikov občinske skupščine so se sestanka udeležili še predstavniki druž-beno-politrlčnih organizacij, 25avoda za zaposlovanje delavcev Novo mesto. Delavske univerze Kočevje, podjetja RIKO in Loškega potoka. O sestanku in o pripravah za ustanovitev pletilskega obrar ta bomo več poročali prihod- prihodnjem sestanku aktiva proučili referat zauinje seje občinske konference ZK, ki se je nanašal na 8. sejo CK ZKS, in sklepe. Na konferenci so izvolili za novega sekretarja svojega aktiva Franca Košoroka, za člana sekretariata pa še Stanka Rusa in Dragico Tanko. Ure za zveste delavce Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje je 6. decembra na slavnosti v hotelu PUGLED obdarilo z urami 22 članov kolektiva, ki so pri podjetju oziroma njegovih pravnih predhodnikih že 20 let. Na slavnosti je govoril glavni direktor podjetja Miran Smola, slavljence pa je pozdravil tudi sekretar občinske konference SZDL Nace Karničnik. Zvesti delavci so zaposleni pri obratih Združenega KGP na območju občin Kočevje, Ribnica in Ljublja-na-Vič-Rudnik. Prisilno izseljeni upokojenci Ribniški upokojenci smo imeli 14 let svoj društveni prostor v hiši tajnika. Do nedavnega smo gostovali v prostorih družbenih organizacij (stara občina), ki so se zdaj preselile v novi gozdarski dom. Upokojenci nismo šli z njimi, ker smo se ustrašili visokih najemnin, a tudi drugje nismo dobili skromne sobice. No, potem so nas prisilno izselili na hodnik stare občine, kot da smo nezaželeni in neupoštevani. Zdaj čakamo, da se nam bodo vremena zjasnila, žal nam je le skromnega pohištva, kt ga bodo zidarji med predelovanjem stare občine uni-čUi. V. P. Seja skupščine v drugi podovici decembra bo seja občanske skupščine Ribnica. Na dnevnem redu bo iKaočdlo, kako so v ribniški občani izivajali nekatera priiporočdila in sklepe, Id jih je sprejela republška skupščina v obdobju 1967/69 in se nanašajo na usmerjanje družbenega razvoja gospodarstva, vzgoje, izobraževanja, kulture, sociaikiega ' zavarovanja, ajdiravstvenega varstva in notranje politike. Nadalje bodo raapraivljali o politdki občane na področiju splošne potrošnje, o predlogu delovnih in finančnih programov stoladov občine za prihodnje leto in nekaterih drugih zadevah. Nov ribiški raj Ribiči z območja Sodražice, člani RD Ribnica, so obnovi- li jez na potočku Izver (Iz-ber) v neposredni bližini Sodražice. V zajezeni del so že vložili postrvi amerikanke, ki so namenjene ribičem za odlov. Lovopusta tu ni. Ko ribiči ribe odlove, vlože nove, kd jih kupujejo v ribogojnici. Cena ribolovne dovolilnice za domače ribiče je 20 din, za tuje pa 30 din. Prodaja jih gositdlndčair Janko Mikolič. Ri-biiči dobro sodelujejo s turističnim društvom Sodražica, ki namerava v neposredni bližini Izvera postaviti vlečnico. Če želite odgovor ali naslov iz malih oglasov nam pošljite v pismu doi>isnico ali znamko za 50 par. UPRAVA LISTA RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ SLAB SPREJEM imajo lastniki televizijskih aparatov v Ribnici in okolici, ki uporabljajo peti kanal. Slika je slaba v večernih urah. Motnje menda povzroča neka nova postaja zagrebške televizije. Prizadeti lastniki televizorjev menijo, da bi bilo prav, če bi RTV Ljubljana to zadevo raziskala, in če bo potrebno, posredovala pri Zagrebčanih, da ne bodo več motili oddaj ljubljanske RTV. Ljudje menijo, da je televizijska naročnina dovolj visoka, zato zahtevajo tudi dober grejem. ■ ■ ■ NEVSECNOSTI na na-Slh cestah so se začele, čim Je prišla zima. Nob«ia skrivnost ni, da na lokalnih prograh vozijo predvsem slabSi avtobusi in tako Je tudi v ribniški občini. 2e zdaj, ko je zima komaj rekla »dobro jutro«, so se začeli manjši zastoji, z večjim snegom in hujšim mrazom pa bo teh zastojev Se več. saj se dotrajani avtobusi hitreje kvarijo kot novi. Ljudje pa morajo zaradi tega čakati avtobus v mrazu in še dobro je, če ga pričakajo. ■ ■ ■ VZTRAJNO JE ZAHTEVALA ribniSka mladinska organizacija od pristojnih občinskih organov prostore za svoj klub. 2!daJ so mla^ že dobili zagotovilo, da bodo dobili prostore v novem gozdarskem domu. Pomoč pri nakupu opreme, so mladini obljubile tudi nekatere delovne organizacije. Vse torej kaže, da bo mladina kmalu imela \irejene svoje klubske prostore, ■ ■ ■ NISO SE USTRASILI slabega vremena ribniški izletniki, ki so krenili 1. decembra na izlet na Doberdob. Prav so napravili, saj Je bilo na Primorskem in v sosednjih Italijanskih krajih lepo vreme. Najprej so obiskali »Andrejev semenj«, ki Je bil ti-st^a dne v Stari Gorici, kjer so Ribničani preizkusili svoje znane barantalske sposobnosti. Na Doberdobu so se poklonili pred spo-m^kom naSim padlim fantom in mo^m, nato pa so obiskali še slovensko Solo }n gostilno. V Trstu jih jo sprejela močna kraška burja. I ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Predsednik občinske • skupščine Cmomelj inž. Martin Janžekovič je v imenu pr3d-sedndka republike Josipa Br<> za-Tita razdelil odlikovanja sedmim udeležencem Kočevskega zbora. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo so dobili: Peter Horvat s Sinjega vrha 13, Rozalija llenič iz Butoraja 12, Janko Grd’in z Zilj 32, Nikola Milič Iz Miličev 7, Janez Simonič s Stražnjega vrha 3, Marija Smrekar iz Kota 11 pri Semiču m Peter Miketič s Preloke 41. Na istočasni sJovesnosM v prostoru občinske skupšiiT)© je prejel za dolgoletno d'^lo v ptt stroki red dela s srebrnim vencem tudi Vinko Škof, upravnik pošte Črnomelj. Vsem odlikavancem iskrene čestitke! Petrova vas želi svojo krajevno skupnost v Petrovi vasi imajo več nerešenih komunalnih zadev, kot so popravljanje va^tih poti, napeljava industrijskega toka, urejanje pokopališča, razširitev vodovoda Itd. Zato nameravajo \xstano-viti svojo krajevno skupnost. Doslej 90 vsa komunalna vprašanja reševali pod okriljem SZDL, ob novi vlogi te organizacije pa teh poslov ne bo več mogoče opravljati. Pač pa namerava Socialistična zveza sklicati sestanek vseh občanov, na katerem bi ustanovili krajevno skupnost za vasi Lokve, Rožanec, Gor. Paka, Mihelja vas, Ručetna vas in Petrova vas. V spomin Šim-čevi mami Prejšnji teden je Črnomaljcem stisnila srce vest o smrti šimceve mame, dobre žene in ljubeče matere osmih otrok ter partizanske mame, ki je v življenju prenesla vei kot marsikdo. Ko se je pred 60 leti Simčeva družina naše-lila v Črnomlju in pričela skromno živeti z mizarsko obrtjo, so hkrati v družini rasli tudi napredni politični nazori. Hud udarec je pokojnica doživela 1941, ko ji je mož in je ostala sama s kopico nepreskrbljenih otrok. Zlo usodo je prenašala z vso potrpežljivostjo tudi tedaj, ko sta bV.a dva njena sinova obsojena od okupatorja: eden na dosmrtno ječo, drugi na večletno robijo. Ob vsem tem jo je doletela še strašna vest, da je v 14. diviziji padel njen naj mlajši sin Pavle. Simčeva družina je izgubila svojo skrbno in nepozabno mamo. mi vsi pa enega najboljših sodelavcev v najtežjih dneh vojne. Do zadnjega doma v Vojni vasi je Ano Si-mec spremilo veliko ljudi. JANEZ VITKOVIČ Nobenih pregrad med vojsko in prebivalci 22. decembra, dan narodne obrambe, bodo v Beli krajini počastili z vrsto prireditev Sneg je zapadel. Spet so zaživele bele poljane, ki najbolj navdušujejo najmlajše ljubitelje bele opojnosti. (Foto: S. Dokl) ZAKAJ V KANIŽARICI TAKO MAJHNI ZASLUŽKI? Nič čudnega, če v rudniku manjka delavcev Zaradi majhnih osebnih dohodkov je med kanižarskimi rudarji vedno večje nezadovoljstvo — Letos je šlo iz kolektiva že 139 ljudi! Za 740 din na mesec noče nihče več delati v jami Slabi položaj v kolektavu je nastal zato, ker so se življenjski stroški občutno povečali, cene premoga pa so ostale enake, kot so bile 1965. V povprečju je kanižarski premog celo za 10 odst. cenejši od cen, ki so bile določene s podražitvijo po reformi. Tudi z boljšim gospodarjenjem in naraščanjem storilnosti ne morejo povečevati plač, saj so v letošnjem drugem polletju že tako načeli sklade. Medtem ko se je storilnost od leta 1965 povečala za 71 odst., so zaslužki narasli samo za 55 odst. Primerjava med letošnjim in lanskim letom pove, da so se delovni učinki povečali za 12 odst., zaslužki pa samo za 10 odst., zato osebni dohodki niso realni in pomenijo nižanje standarda zaposlenih. Že 1000 ljudi v tujini v zadnjih desetih letih je zaposlovanje v občini Cmomelj poraslo za 57 odst. Zdaj je zaposlenega dobrih 19 odst. vsega prebivalstva ali 3600 ljudi, še vedno pa manjka delovnih mest, zlasti za ženske. V tujino je šlo na delo že 1000 ljudi, med njimi tudi več strokovno usposobljenih delavcev. Povečano odhajanje v tujino ima poleg gospodarske škode tudi posledice na vzgoji otrok, saj je na viniškem koncu že 30 odst. staršev šolskih otrok v inozemstvu. Nezadovoljstvo je udarilo na dan in delavci množično zapuščajo kolektiv ter odhajajo bodisi v tujinio ali pa v druge kolektive, kjer jim nudijo boljše pogoje. Letos je od 310 zap>oslenih šlo iz kolektiva že 139 ljudi. Dobili so sicer druge delavce, največ iz Bosne, vendar je uvajanje nove delovne sile povzročilo precej težav. Proizvodnja je v drugem polletju 1969 močno upadla, in če so hoteli obdržati zaslužke vsaj na sedanji, čeprav skromni ravni, so morali načeti sklade. Kakšni so torej zaslužki ljudi, ki so bili že od nekdaj med najbolje plačanimi? V rudniku imajo 136 visoko kvalificiranih in kvalificira- nih delavcev. Pri 48-umem delavniku (ne 42 urah!) v jami zaslužijo na mesec 1100 din, medtem ko 139 p>ol kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev v jami zasluži le 740 din. Menda ni treba posebej poudarjati, da je delo v rudniku nekaj drugega kot proizvodnja v toplih in svetlih tovarniških prostorih. Zato se nihče ne čudi, če za 740 din ljudje nočejo več v jamo. Ob teh nerazveseljivih podatkih smo vprašali direktorja rudnika inž. Gida Rozmana, kje vidi rešitev iz nastalega položaja. Odgovoril je: — Izhod je v zaustavitvi porasta življenjskih stroškov in cen reprodukcijskega materiala, sicer ni druge rešitve kot povečati cene premoga. Ta ukrep pa nam ni 'niti najmanj vš^, ker ne vodi nikamor in stori- li bomo vse, da ga ne bi bilo treba uresničiti. R. B. Predstavniki družbeno-po-litičnih organizacij in garnizije so sestaivili obširen program praznovanja ob dnevu narodne obrambe. Prireditve bodo trajale od 9. do 22. decembra^ vrstile pa se bodo na območju vse Bele krajine. Rekli so, da bo tako sodelovanje ipostalo stalno. Mladina, borci in vojaki bodo sodelovali na i>airtizanskih večerih, imeli pa bodo tu-dd več štportnih teilcmovainj. Sklemjeno je, da bodo tefcc-movanja med mladinskimi ekipami in moštvom garnizije v nogometu, rokometu, šahu, streljanju, keg'lja-n)ju in odbojki. Vsako leto nameravajo zmagovalce športnih srečanj nagraditi s prehodnimi pokali, ki j>ih bodo podeljevali 22. decembra in 25. maja. Po osnovnih šolah, v gim-naaiji in poklicni kovinarsLd šoli bodo učenoi pisali domače naloge o narodni obrambi, od kateri!} bodo najboljše nagrajene. V garniziji bo organiziran množičen obisk mladine, kjer se bodo zvrstili kulturni programi, obenem pa bodo vojaki seznanili mlade ljudi z Jože Kolenc je po< novno izvoljen Kljub slabemu vremenu je bil v nedeljo, 7. decembra, občni zbor občinskegar sindikalnega sveta Črnomelj na Vinici. Zbora so se udeležili tudi predstavniki republiških sindikatov ter predstavniki občinske sindikalne organizacije iz Kočevja in Novega mesta, V razpravi so govorili največ o gospodarstvu in težavah * kmetijstva ter o kadrovski politiki, obenem pa o vlogi sindikatov pri razreševanju teh vprašanj. Na občnem zboru so izvolili novo občinsko vodstvo, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen Jože Kolenc. Obširno poročilo bo sledilo. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ BELTOV SINDIKAT se ie pripravlja na novoletno prireditev, ki jo vsako leto organizira za otroke svojih zaposlenih. Otroke od 6. mesecev do 10. leta starosti bo obiskal dedek Mraz, in kot pravijo, ne bo priSel praznih rok. ■ GRIPA JE ZAČELA RAZSAJATI — Zaradi množične gripe med dijaki in profesorji gimnazije so morali na tej šoli za nekaj dni prekiniti pouk, verjetno pa bodo morali isto narediti tudi na osnovni ioli. Prav tako Je začasno zaradi gripe prenehal delovati režiserski krožek. ■ KRAJEVNA SKUPNOST JE POSKRBELA, da so zelo valovito cestišče skozi mesto začeli popravljati. Pri spomeniku padlih iz prve svetovne vojne, kjer Je bila cesta naJslabSa, so dela že končana. 2alostno Je, da nikoli ni do- volj denarja, da bi dokončno uredili vodovi in kanalizacijo vsaj po glavnih mestnih ulicah in bi nato cestišče prevlekli z asfaltom. ■ KLJUB ODLOKU, ki zahteva obvezno čiščenje snega s pločnikov, ob prvem snegu tega v Črnomlju spet niso vsi upoštevali. Potrebno bi bilo že v začetku zime kršilce odloka predlagati v kaznovanje, sicer na' pločnikih ne ■ NA MLADINSKI KONFERENCI GIMNAZIJE so za novega predsednika izvolili Vinka Petru-na, za predsednika dijaške skupnosti pa Antona Latemerja. Na konferenci so predlagali, naj bi profesorji dosledno javno ocenjevali, govorili so o samoupravljanju in o klubu tabornikov, kjer zaradi pomanjkanja denarja delo ne more prav steči. KOVICE «) (mormijsM kmarm Lepo slovesnost so v tovarni BELT pripravili v čast zaslužnim članom kolektiva. Ljudem, ki so že 10 let v kolektivu, so v znak priznanja podarili ročne ure,.^ denarne nagrade pa so prejeli Pri kmetih zmeraj manj denarja Da ekonomska moč kmečkega prebivalstva močno upada, dokazuje podatek, da ima v črnomaljski občini samo 69 odst. kmetov in 74 odstotkov kmetov borcev potrjene zdravstvene izkajanice, vsi drugi zaradi neplačanih davkov nimajo niti zdravstvenega varstva. Kmetje dolgujejo skladu za zdravstveno zavarovanje 520.000 din od skupne obremenitve 970.000 din. Zaradi tega je bilo v občini že odpisanih 19 odst. obveznosti za zdravstveno zavarovanje, medtem ko znaša povprečen odpis v komunalni skupnosti samo 9 odst. Odpise so morali napraviti zaradi neizterljivosti in elementarnih nesreč. delavci in uslužbenci, Ui so v podjetju nad 20 let, in tovariši pred upokojitvijo. Priananja za več kot 10-let-no delo so dobili: Marjan Miler, Jožefa Zupančič, Jožefa Aa bodo pripravili tudi skromna darila in jKJgostitev. Zaostriti osebno odgovornost komunistov Na občinski konferenci Zveze komunjstov v Metliki so 27. novembra sklenili, da bodo od vseh članov zahtevali, naj vsak na svojem delovnem mestu dosledno uresničuje sklepe organizacije Po uvodnem poročilu sekretarja občinske konference Zveze komunistov Martina štefaniča in po poročilih kontrolne ter revizijske komisije so razpravljali o dosedanjem delu in kritično ocenili tista področja delovanja, kjer bi lahko več dosegli. Ugotovili so, da je bilo v minuli mandatni dobi največ ;ruda vloženega v študij gradiva s sej centralnega komiteja ZKS in izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ. Gradivo so predelovali tako v komiteju kot v vseh osnovnih organizacijah in na skupnem sestanku političnega aktiva. Pri tem se je izkazalo, da praksa ni zmeraj dohajala načel. Prav zato je bilo sklenjeno, da je treba zaostriti osebno odgovornost komunistov, zlasti vodilnih, da bi vsak na svojem delovnem mestu uresničeval sprejete Komunalno podjetje gradi v noveci naselju 9-stanovanjski blok za trg. Večino stanovanj so odkupa podjetja, nekaj pa tudi zasebniki. Blok bo vseljiv jeseni 1970, pod streho pa ga nameravajo spraviti čimprej. Tudi prvi sneg del ni prekinil. PIŠE IN2. JULIJ NEMANIČ: Vinogradništvo ima največ možnosti za razvoj Metliško kmetijstvo išče poti za napredek in razvoj ter možnosti, da bi kmet za svoje težko prigarane pridelke dobil ustrezno plačilo — Strokovni prispevek inž. Julija Nemaniča bo gotovo koristen napotek vsem, ki se ukvarjajo z vinogradništvom Od kmetijskih kultur na področju občane Metlika ima najboljše pogoje 2a obstoj in razvoj vinogradništvo. Kakšni so ti pogoji? Predvsem zelo uigodne podnebne in talne razmere, metliško vino je ze- lo iskano na slovenskem tržišču, velike kletne zmogljivosti, bodisi v zasebni ali družbeni lasti. Zaščita porekla vina, ki je v letu 1969 tudi v Sloveniji možna, zagotavlja vinogradniku, da bo sam dobil plačilo za svoj trud, in ne kdo drug, fci je doslej zlorabljal ime proizvajalčevega vina. Da pa bi zs^otovili obstoj te pomembne kmetijske panoge, moramo čimprej začeti z načrtno obnovo ostarelih vinogradov po določenem sistemu: VELIKE PARCELE IN SORTNE TRTE Novi nasadi morajo biti zasajeni z glavnimi sortami trsnega izbora za belokranjski okoliš. Priporočamo mc^ro frankinjo, žametno črnino, nvJdro Portugalko, kraljevino in laški rizling. Dopustno bi bilo saditi tudi šentlovren-ko, ki je bila v zadnjih petih letih odlična. Vinogradi naj bodo enosor-tnd, le velike parcele imajo laliOco dve vrsti grozdja. S tem bi poenostavili obdelavo, zmanjšali bi število delovnih ur na hektar in dobi- li izenačeno grozdje, ki dosega večjo ceno. M'ešanica različnih sort grozdja, ki ne dozori Istočasno, ni tako zanimiva niti za tujca niti za kletarjenje v lastni režiji, ker daje slabše vino. Vsaka sor-, ta grozdja ima svoje zsnačdl-ne lastnosti, ki pa jih lahko razvije le, če temeljito dozori. Stroške obnove lahko zmanjšamo, če hkrati rigolamo več parcel različnih lastnikov, ki so se odločili za obnovo. Po končanem rigolanju se zemlja razmeri posameznim lastnikom. V zvezi s tem pa je nujna zložba zemljišč. Vsako kmetijstvo v svetu je enkrat pred vprašanjem komasacije. To je prinesel razvoj tehnike, in kdor hoče napredovati in ne preveč zaostajata . za razvojem industrije, mora komasacijo uveljaviti. Ako to zanikano, se odrekamo razvoju kmetijstva. Takega primera v svetu ni in tista družba, ki se tolaži z mislijo, da lahko živi samo od industrije, bo zanemarjala kmetijstvo in bo pisala sebi, zlasti pa bodočim generacijam, smrtno obsodbo. PREDNOSTI ZL02BE ZEMLJIŠČ Zložba zemljišč daje rezultate, ki jih samo slepec noče videti: 1. zmanjšajo se proizvodni stroški in veča prideleik; 2. dosežemo večji učinek strojev ali vprege; 3. imamo prihranek na semenu in boljši izkoristek površine pri trajnih nasadih; 4. dolžina poti se skrajša, medtem ko storilnost narašča. Kje je vzrok, da se parcele belokranjskih kmetov ne zlagajo, temveč Se drobijo? Dejstvo je, da ni bilo dovolj sklepe. Prav tako so menili, da je treba doseči večjo idejno-politično enotnost. Konferenca je bila mnenja, da so naloge pri uresničevanju smernic in resolucij dolgoročnega pomena, medtem ko je v domačih razmerah najbolj potrebno preiti k odkritemu obravnavanju težav. V preteklem času so komunisti večkrat razpravljali tudi o težavah v gospodarstvu in s tem v zvezi o nelikvidnosti, ki v nekaterih podjetjih povzroča precej preglavic. Posebno poglavje dela pa je sprejemanje novih članov v ZK. V zadnjih dveh letih je bilo v vsej občini na novo sprejetih 47 ljudi. Med temi so večinoma mlajši in sposobni ljudje. Istočasno pa je bilo zaradi nedelavnosti in kršenja statutarnih določil izključenih 30 komunistov. Pri sprejemanju novih članov sta imeli največ uspeha metliška osnovna organiza- cija, ki je pridobila 27 članov, in osnovna organizacija ZK v Beti, kjer je bilo na novo sprejetih 17 zaposlenih. V drugih akcijah pri sprejemanju novih članov niso opravili svoje dolžnosti. Tako v nekaterih številčno močnih kolektivih, ki vključujejo precej mladih ljudi, niso pridobili prav nobenega novega člana v ZK. Konferenca je spregovorila tudi o težavnem pK)ložaju kmetov borcev.’ Rekli so, da je krivično določati priznavalnine po finančni moči posamezne občine, ker se borci niso borili samo v občinskih mejah, temveč za vso jugoslovansko skupnost. Ob primerjavi, da v Celju znaša najmanjša priznavalnina 200 din, v Metliki pa 60 din, so ljudje užaljeni. Izvoljena je bila tudi nova konferenca, ki šteje 41 članov, ter 11-članski komite, v katerem je pet novih Ijiidi. Ker se je konferenca precej zavlekla, so zaradi pomanjkanja časa pooblastil, komite, naj na prvi seji izvoli sekretarja, političnega sekretarja in komisije. močne in vztrajne pobude s strani družbe, da bi kmete prosvetljevala. Kmetje so že večkrat dokazali, da so za napredek, potreben jim je samo dober zgled. Tudi v tej zadevi bi bil zgled najbolj prepričljiv in bi premagal starokopitno miselnost kmeta, ki brani, da bi ljudje pristajali na zamenjavo parcel. Tudi zakon o zemljiškem maksimumu je -že zastarel. Cas ga je prehitel, tako da na nekaterih področjih že zavira napredeik. Nisem za to, da bi se kmetje razvijali v specializirane vinogradniške kmetije, lepo pa bi se dopolnjevale vinogradndško-živino-rejske kmetije. Zemljišča v strmini, ki so za vsako drugo kmetijsko kulturo neuporabna, zasadimo z vinsko trto. Dokazano Je, da dobimo na enoto površine v strmini večji dohodek kot v katerikoli kmetijski kulturi v ravnini. Na njivah v ravnini pa lahko pridelujemo krmo za živino v obliki travnokrmnih mešanic in detelj. Ti dve dejavnosti bi zahtevali od kmeta manj delovnega časa. Na spomlad, ko je v vinogradih največ dela, nimamo na travnih kaj iskati, prav tako ne jeseni, v času trgatve. Taka specializiranost bd razbremenila kmeta raznolikih opravil, lahko bi si organiziral re^o prehrano in urejem delovni čas. Za ti dve dejavnosti bi si kmet lahko tudi izpopolnil znanje, medtem ko ena oseba ne more biti dobro podkovana v poljedelstvu, sadjarstvu, vinc'gradništvu, vrtnarstvu In živinoreji. (Nadaljevanje prihodnjič) „Do solz smo bili ganjeni" Pri Ani Črnugelj, eni izmed nagrajenk tovarne BETI za desetletno delo Leta 1959 je Ana Cmu-gelj iz Rosalnic začela delati v BETI, toda v prostorih, kjer je zdaj KOMET. Sedanje tovarne še ni bi- lo. Kot je povedala, so takrat delali še bombažne izdelke, svilo in zavese. Sele 1960 so se preselih v novo tovarno. — Sprva sem bila administratorka v t^mični pisarni, — je dejala. Zdaj že sedmo leto delam kot blagovni knjigovodja. — Kako se počutite v kolektivu? — Prav dobro. Tovarna mi je že pred leti dala stanovanje v bloku. Družine nimam, in če ne bi bila rahlega zdravja, se ne bi prav nič pritoževala. Naš kolektiv pa je že tolikšen, da se med seboj sploh ne poznamo. Zdaj je BETI povsem nekaj drugega, kot je bila. . — Ali imate v službi veliko dela in kako uporabite prosti čas? — DeJa je precej in radara opravljam. Ob popoldnevih ali večerih pa mi je naj ljubša zabava pletenje. — Ste pričakovali, da se vas bo kolektiv spomnil ob 10-letnici? — Vedeli smo, da nekaj pripravljajo, a nismo mislili, da lx) slovesnost tako lepa, in tudi takih da- ril nismo pričakovali. Ko so nam, dolgoletnim delavcem, na proslavi govorili in se zahvaljevali, smo bili vsi po vrsti do solz ganjeni. R. B. Šahisti bi radi svoj klub Metliški šahisti pripravljajo ustanovitev lastnega kluba, medtem ko so doslej delovali v sekciji TVD Partizan. Ustanovni občni zbor predvidevajo v začetku decembra, še pred novim letom pa bodo povabili enega vidnejših slovenskih šahistov (verjetno popularnega Albina Planinca) na predavanje in simultanko. Nedavni šahovski dvoboj med Metliko in Črnomljem pa je bil le uvod v samostojno de- lo metliških ljubiteljev šaha. Gripa tudi v Metliki! 2e kakih 10 dni metliški občani obolevajo za gripo, ki se zaenkrat javlja v lažji obliki. Bolezen se loteva otrok in starejših, medtem ko ostarelih ljudi na srečo še ne napada. Zdravniki v zdravstvenem domu imajo vsak dan opravka s približno 10 obolelimi za gripo. 64 prošenj za odpis davkov Medtem ko so letos na metliški občini prejeli samo 2 pritožbi zoper odmero na dohodke od kmetijstva, pa je do konca oktobra kar 64 občanov vložilo prošnje za odpis davkov. Prosilci v glavnem navajajo nezmožnost plačila zaradi težkih življenjskih razmer, polovica pa je takih, ki že več let prosijo za davčni odpis. Zadeve bo reševal svet za gospodarstvo in finance. Tudi v Metliki podpora železnici Na metliškem območju doslej ni bilo nobenega odziva navpis posojila za jugoslovanske železnice, zato sta občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet sklenila podpreti prizadevanja za modernizacijo železnic. Te dnd bodo na posvetu z direktorji podjetij in predsedniki delavskih svetov obravnavali možnosti za vpisovanje posojil. Kot kaže, pridejo v poštev predvsem kol^ivna posojila. Dragatuš: RK se je izkazal Odborniki krajevne organizacije Rdečegia križa v Dra-gaitušu so prizadevno pobira- li denarno pomoč za Banjaluko. Na območju organizacije so zbrali kar 1051 din, medtem ko je večji del zaposlenih žrtvovail enc>dnevni zaslužek. ZIbiralna akcija bi lahko še bolj uspela, če bi ime- li v nekaterih hišah in vaseh več socialnega čuta. P. B. Slamna vas na tesnem z denarjem Področje krajevne skupnosti Slamna vas ima več krajevnih problemov, ki jih ni mogoče rešiti s pičlimi sredstvi iz dotacije občinskega proračima. Začeli so popravljati staro vaško hišo, kjer imajo sestanke, imajo kup slabih potov, vas Boldraž bi rada vodovod itd. Za skupna dela so se odločili V&ščanl za samopHspevek, izkazalo pa se je, da ga davčna uprava na občini ni izterjala od nekaterih posameznikov, ki niso hoteli plačati. Na sestanku SZDL so ljudje zahtevali, naj na občini to stvar čimprej uredijo. SPREHOD PO METLIKI Srečno novo leto želi i ■ LEPO, RAZMEROMA TOPLO VREME je letos držalo vse do konca novembra in so ljudje takrat našli celo zrele jagc^e. Zadnji dan v mesecu pa se je vr^ne sprevrglo v sneg. Nato Je pritisnil mraz in v noči na 5. december Je zaCelo snežiti. Sneg Je naletaval tudi naslednje dni. Tako se Je letos sicer pozno, a vendar krepko napovedala prava zima. ■ ZA ' AMERIŠKO DRSALNO REVIJO, s katero bodo od 23. do 29. decembra gostovali t Ljubljani priznani umetniki na ledu — med njimi so nacic»ialni, olimpij- in svetovni prvaki! — Je tudi v Metliki prepejšnje zanimanje. Prijave za obisk revije sprejema tukajšnja turistična pisarna. ■ AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMŠIČ« iz Ljubljane Je pred kratkim gostoval v Metliki. Na žalost dvorana ni bila tako za-sedMia, kot so pričakovali prireditelji, vendar je med poslušalci in pevci takoj nastal prisrčen stik, ki Je trajal vse do kcmca kvalitetnega programa. ■ MLADINSKA IGRALSKA SKU. PINA »OSIP SEST« in foto kino klub Fokus sta s programom zares navdušila gledalce. Recitacije so se prepletale z lepimi barvnimi diai>ozltivi in tr«ni kratkimi filmi, od katerih ao vzbudili zani-nMi^je zlasti »Vrvarji«. V tem etnografskem zapisu Je bil prikazan običaj prebivalcev Bušinje vasi nad Metliko, kjer je še danes navada, da na pustni torek pletejo konopljene vrvi. ■ PRI NEKATERIH VISOKA AMORTIZACIJA. Podjetja Beti. Komet, K(xnunaIno podjetje in Metlikatrans odvajajo največ amortizacije za osnovna sredstva, zato GO že v 9 mesecih letošnjega leta skoro v celoti lu'esničila letni plan amortizacije. Pri Kometu in Komunalnem podjetju Je ta plan presežen. meHiškiifikolnik Danes seja skupščine Danes bo zasedala občinska skupščina na 7. skupni seji obeh zborov. Na dnevnem redu je razprava o izobraževanju in vzgoji, o obrambnih pripravah v zrvezi z zakonom o naarodni obrambi in o preimenovanju kmetijske šole Grm. Skupščina rešuje danes tuda več premoženjskopravnih in upravnoprav-nih zadev. Novi komite konference ZK Na prvi seji nove občinsLce konference ZK v Novem mestu so bili izvoljeni v komite: za sekretarja komiteja Boris Gabrič, za člane pa': Rudd Berger, Pavel Car, Jože Pal-kner, Janko Gregorič, Miha Hrovatič, Jože Pekolj, Rudolf Piškur, Drago Reba, Ludvik Simonič, Marjan Somrak, Joža Škufca, Jože Štok, Janez šuštar in Miroslav Vu-te. Del davkov za otroško varstvo v prihodnje bo tudi del prispeva od dohodka iz kmetijstva namenjen za otroško varstvo. ObčinSiki skupščini bo predlagano, naj bi namenila za otroško varstvo 10 odst. od prispevka od odhodka iz kmetijstva, kar bi zneslo okoli 140.000 din na leto. Ta del prispevka bo lahko uporabljen kot osnova za najemanje '.-credatov iz republiškega sklada za otroško varstvo. Kako pritegniti člane zveze Na prvi seji koniisije za organizacijo in razvoj ZK nove občinske konference ZK so razpravljali o tem, kako oživiti delo te komisije in poseči v delovanje organizacij ZK s stvarnimi predlogi. Osnovna ugotovitev v razpra- vi je bila, naj bo komisija jedro, okoU katerega bo treba zbrati delavoljne komuniste iz organizacij. V okviru komisije bodo razdelili delo po pK)sameznih pomembnejših vprašanjih in pripraviU delavni program, k programskemu delu p>a bodo spodbujali tudi organizacije. Novi predsednik: Franci Cvelbar Prejšnji četrtek zvečer je bila v ginmaziji letna krajevna konferenca SZDL Novo mesto—I. teren, na kateri sta prof. Dušan Modic in do-sedjmja predsednica Ria Ba-6er poročala o delu organizacije v zadnjem obdobju. O raj^bani dejavnosti krajevne skupnosti v mestu je govoril Pavle Ajdič, razprava pa je med drugim opozorila zlasti na pereča vprašanja, ki tišče prebivalce v podaljšku Koštialove ulice. Tam ni ne urejene ceste ne kanalizacije; zlasti zavoljo slednje pa je med lastniki hiš in občani v tem predelu čedalje več jeze in upravičenega negodovanja. O zadevi bomo v našem listu v kratkem obširneje poročali. Članom SZDL sta na konferenci odgovarjala tudi odbornika ObS Jože Fabjan ter inž. Peter Ivanetič, pri volitvah pa so za novega predsednika krajevne organizacije predlagali Francija Cvelbarja, pravnika pri ObS. Tg. Gorelo je v torek, 9. decembra dopoldne, so novomeški poklicni gasilci pogasili ogenj, ki je zajel drvarnico, s\^jake in svinjsko kuhinjo, last Janeza Sekule iz Regerče vasi 55. Požar, ki je nastal Iz ognja pod kotlom v svinjski kuhinji, ni povzročil posebne škode. Pod Trško goro - za preskrbo Pod Bajnofom bo zrastel center za preskrbo Novega mesta - Tudi to naj pomaga, da bo Trška gora ostala vsaj takšna, kot je zdaj Pod Trško goro, malo pod nekdanjo graščino Baj-nof, že stoji obrat Ljubljanskih mlekarn, KZ KRKA Novo mesto pa tam pravkar dokončuje sodobno rutninarsko klavnico. Ljubljanske mlekarne so že asfaltirale dovozno cesto od avto ceste do svojega obrata in njegovo okolico. V prihodnjih letih bo tu zrasel pravi preskrbovalni center za Novo mesto: tu je v načrtu tudi gradnja nove klavnice za živino. Načrti za to so najnovejši: pbrodila jih je nuja zaradi hitre rasti industrije in prestavitve rX)vomeške obvoz- Premalo zastav Pred dnevom republike smo opozorili na dolžnost obešanja zastav po občiTU skem odloku o hišnem redu. Tokrat je viselo po mestu več zastav kot sicer, še vedno pa je bilo precej hiš, ki zastav niso obesile. Po uradnih ugotovitvah v središču mesta niso visele zastave: na Ljubljanski cesti na hišah št. 1, 26 in 30, na Cesti kom. Staneta na hišah 1, 3, 4, 5, 8, 14, 19 in na stavbi, v kateri je prodajalna ALPINA, na Glavnem trgu na hišah št. 1, 4, 5, 8, 12, 13, 15, 16, 22, 31, 32 in na stavbi v kateri sta Mladinska knjiga ter ELEKTROTEHNA, na Partizan, ski cesti na hišah št. 1, 2, 3, 4, 8, 9, 11, 12 in 13. V uredništvo smo prejeli nepodpisano pismo, v katerem je pregled hiš, ki ni so imele zastav, iz 17 ulic in trgov. Pisci (»občani I, terena«) obsojajo malomarnost lastnikov hiš in zahtevajo kazen. Pisma žal ne moremo uporabiti, ker je nepodpisano. Upa^ mo, da bo tokrat prott kršiteljem občinskega odloka, ki so uradno ugo tovljeni, sprožen postopek ne ceste. Prvotno je bil namenjen prehrambno predelovalni industriji prostor v Ločni. Zlasti prestavitev bodoče novomeške obvozne ceste je nekaj teh načrtov podrla. Tako bo pod Bajnosom nastal majhen preskrbovalni center, v katerem bo razen za že omenjene obrate še dovolu prostora za kmetijsko srednjo šolo Grm in za veterinar-Siko postajo. Kmetijska srednja šola Grm se mora seliti zaradi potreb IMV, veterinarska postaja pa bo prav tako morala zaradi razvojnih potreb tovarne zdravil KŠKA iz dosedanjega prostora. 2Jamisel ima dve dobri plati: prva je ta, da bodo dijaki kmetijske srednje šole imeli tik ob šoli več obratov, v katerih bodo lahko dobili stvarno predstavo o tem, tcar se bodo učila (mlekarna, klavnici, veterinarska postaja). Druga dobra stran pa je tudi v tem, da bo s ta.ko za- Kako uresničujemo sklepe? 13. in 14. decembra bo v Bohinju seminar, na katerem bodo razpravljali predsedniki mladinskih tovarniških aktivov o uresničevanju stališč s problemske konference o mladini v delovnih organizacijah. Seminarja se bodo udeležili tudi vsi predsedniki mladinskih aktivov iz večjih delovnih organizacij iz novomeške občine, ki bodo spregovorili o tem, koliko mladine je v samoupravnih organih in na kakšne težave naletijo pri svojem delu. mišljerjo uporabo dokaj obsežnega območja pod Trško goro morda le zaustavljena gradnja počitniških hišic ^ s kateriani je prvotna naravna podoba Trške gore že dokaj skažena. Denar, Id bo potreben za preselitev kmetijstie srednje šole Grm in za gradnjo njenih novih prostorov bo prispevala IMV, za prestavitev veterinarske postaje pa tovarna KRKA. Odprto je samo še vprašanje investitorst-va za novo klavnico. Razen Mesno prehrambenega podjetja Novo mesto, ki ne kaže kakšnega posebnega zanimanja za gradnjo nove kovnice, se lahko za to potegujeta še dve podjetji: kmetijska zadruga KRKA in trgovsko podjetje DOLENJKA, M. J. Brez komisijske? Občinska skupščina je na eni izmed jesenskih sej sprejela sklep o likvidaciji komisijske trgovine v Novem mestu. V obrazložitvi predloga je bilo povedano, da ustvarja komisijska trgovina sorazmerno majhen promet, da zato njen prodajni prostor na Glavnem trgu ni najboljše izrabljen, da so njeni prostori potrebni za preselitev ASTRE zaradi predvidene gradnje podhoda za pešce in da komisijska odvaja sorazmerno majhne družbene dajatve ter da je poslovodkinja da~ la odpoved. Povedano je bilo tudi to, da komisijska vztraja pri prodajalni na Glavnem trgu, da pa ustrezne prodajalne na Glavnem trgu ni mogoče najti. Ob toliko dejstvih pa so nekaj pozabili: komisijska trgovina je imela veliko težav zaradi preselitve iz prvega lokala v začasni lokal na Glavnem trgu. V tem času je poslovodkinja prejemala zelo majhen osebni dohodek, nekaj časa pa se mu je celo odpovedovala. Po preselitvi v obljubljeni lokal (v nekdanjo »Suho robo«) se je promet spet povečal. Ko je poslovodkinja poleti letos prejela od’’x)ved tega lokala, je bila po več preselitvah (ki komisijski niso bile v korist!) tako prizadeta, da je dala odpoved. In še nekaj je nerešeno: vprašanje, kje bodo revni ljudje,, ki so doslej kiu pili v komisijski trgovini prenekateri kos ponošene obleke in obutve, kupovali takšno blago odslej. Morda bi se z malo dobre volje le dal najti primeren lokal tudi za komisijsko? n KMETIJSKA ŠOLA GRM SE BO PRESELILA Namesto pšenice - avtomobili Med IMV, kmetijsko šolo Grm in ObS Novo mesto je podpisana pogodba o obveznostih v zvezi s preselitvijo šole Ko je bil letos predlagan občinski skupščini v odobritev zazidalni načrt industrijskega rezervata za IMV, je to povzročilo precejšnje presenečajo. IMV je razgrnila pred skupščino svoj obsežni m velikopotezno zasnovani načrt razvoja, ki je terjal prese-Utev kmetijske srednje šole Grm. že na tej seji so predstavniki IMV dali zsagotovilo, da bodo grmski šoli našli drug ustrezen prostor in prevzeli vse stroške zaradi premestitve šole. V sorazmerno kratkem času so ti obeti že pred uresničitvijo. Tako ne sme ostati! v Novem mestu menijo, da bo treba zakonska osnutka o zdravstvu in zavarovanju spremeniti Občinska konferenca Socialistične zveze ■ in občinski sindikalni svet v Novem mestu sta priredila 4. decembra popoldne razpravo o dveh novih slovenskih zakonskih osnutkih: o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Razprave se je udeležilo prema- lo zdravstvenih delavcev. Za/.tonski osnutek o zdravstvu je obrazložil dr. Albin Pečavar, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo, o novostih zakonskega osnutka o zdravstvenem zavarovanju pa je govoril Franci Gričar, načelnik v Zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu. V razpravi so se med drugim zavzeli za to, da bi zdravstveni centri še nadalje obstajali, tako tudi center v Novem mestu, ker zakonslci osnutek o zdravstvu ne predvideva organa, kd bi skrbel za programiranje zdravstvenega varstva. Več pripomb so Imeli 'a zakonskemu osnutku o zdravstvenem zavarovanju. Predvsem so poudarili, da osnutek ne daje nobenih možnosti, da bi naposled uredili zdravstveno zavarovanje kmetov, ki je že leta in leta do vratu v dolgovih. Ce bo pri tem tudd ostalo, bodo v kmečkem skladu še mdalje »vedrili vsi tisti mali posestniki, ki že do zdaj niso mogli plačevati prispevkov. Tudi z določilom, da je število prebivalcev merilo za obstoj sLcupnosti zdravstvene- ga zavarovanja, zdravstvenih domov, bolnišnic in drugih ustanov, se v razpravi niso strinjali. Povedali so, da bi morala biti edino merilo za ustanovitev in obstoj omenjenih institucij le gospodarska moč območja. S tem bi bila zagotovljena tudi samoupravna pravica, da občani lahko ustanovijo svojo zavarovalno skupnost, če jo bodo sposobni vzdrževati. Na zadnji seji 25. novembra, je sLcupščdna že poobla-la predsednika, da podpiše menjalno pogodbo, ki jo sklepajo IMV, kmetijska srednja šola Grm in občinska skupščina Novo mesto. Preden je bil dosežen sporazum o menjavi zemljišč in o drugih obveznostih, ki izhajajo iz preselitve šole, je bilo več pogovorov in 2jasedanj samoupravnih organov IMV in KSS Grm. Zaradi obojestranskega razumevanja in uvidevnosti obeh prizadetih je prišlo sorazmerno hitro do spo-razimia. Po pogodbi, ,ki jo Je občinska skupščina potrdila s svojim sklepom, se kmetijska srednja ^la Grm obvezuje prepustiti v uiporabo Industriji motornih vozil zemljišča v izmeri 446.100 m^ z vsemi stavbami na njih. Ta zemljišča sOi na območju katastrske občine Kandija. Na teh zemljiščih iti stavbah se vknjiži družbena lastnina IMV slectaja pa tega premoženja n« sme odtujiti ali obremeniti brea dovoljenja šole do 15. avgusta 1972., ko se bo šola preselila pod Trško goro. Industrija motornih vozil Novo mesto izroči takoj po podpisu te pogodbe kmetijski šoli Grm v uporabo zemljišča v katastoski občini ždinja vas (pod 1*rško goro) v izmeri 440.441'. Izvzeta so zemljišča, na !.caterih bo IMV zgradila poslopja nove šole, dijaškega doma in gospodar-gko-stanovanj'skega poslopja po načrtih, ki jih bo priskrbela šola na račun IMV. Ta zemljišča bo prevzela šola v posest 15. avgusta 1972. IMV bo na novi lokaciji šole uredila vse komunalne naprave in priključke, poskrbela za zunanjo ureditev, uredila enak 'Sadovnjak, Lcot ga je imela šola na Grmu, in plačala vse stroške seUtve šole. Razen tega bo kmetijski šoli povrnila tudi morebitno škodo na pridelkih, ki bo nasta- la na Grmu pred preseJitvijo zaradi i>roizvodnje v IMV (zaradi saj In odplak ter podobnega). Občinska skiupščdna Novo mesto se po tej pogodbi obvezuje, da bodo zeradjišča, .ki jih prepušča icmetijska šola v uporabo IMV na Grmu, uporabljena samo za namene, predvidene v okviru za-zicta.lnega načrta industrijskega rezervata IMV. Odibomiku, ki je na seji vprašal^ ali bodo prizadeti lastniki’ ki so jim bila sedanja zemljišča kmetijske šole odvzeta po nizki ceni ob zlož-bi zemljišča na gotenskih njivah, dobili zdaj kakšno razlifKo, je bilo pojasnjeno, da ne gre za prodajo zemljišč, ampak za menjavo med kmetijsko šolo in IMV, in da torej ne morejo pričakovati kakšne razlike. Drugemu odborniku, ki se je zanimal, kako, da bodo zemljišča pod Trško goro, so bila obljubljena na občini nekaterim lastnikom za zamenjavo, zdaj darja kmetijski šo- li, pa je bilo pojasnjeno, da takšnih obljub na občini nihče ni mogel dajati, ker so bila ta zemljišča do zdaj v posesti KZ KRKA_ Novo mesto. Tovariško srečanje Itot še nil(oli Kakšno bo tovariško srečanje med novomeškimi srednješolci in pripadniki JLA 22. decembra, je zdaj že znano. Posebna komisija, ki so jo sestavljali starešine JLA in vodstvo mladinske organizacije, je že Izdelala natančen program. TIS bo razpisala natečaj za najboljši spis na temo sodobnega življenja JLA, občinska konferenca ZMS pa nagrade za najbolje opremljen stenčas ob dnevu JLA. 22. decembra bo več kot 1000 srednješolcev obiskalo vojake v Bršlinu. V vojašnici bodo poslušali predavanje o JLA in gledali filme, potem pa bodo prisostvova- li vojaški svečanosti. Ogledali si bodo učilnice in kabinete, v katerih delajo In se učijo mladi vojaki, potem pa bodo z njimi tekmovali v šahu in streljanju. V vojašnici si bodo srednješolci lahko ogledali tudi najboljše in nagrajene stenčase in razstavo o SKOJ. Snega je namelo ... 30. novembra zjutraj se je prebudilo Novo mesto, pobeljeno s snegom. S pluženjem mestnih ulic in cest so zače- li takoj, ko je napadlo kakšnih 10 cm snega. Glavne vpadnice v mestu pluži po pogodbi. Cestno podjetje, druge ulice in trge pa Komunalno podjetje. Slednje ima v ta namen 3 traktorje in 1 ‘ovor-njak ter letos kupljeni stroj za kopanje jarkov, ki Je uporaben tu^ za nakladanje snega. Podjetje ima 3 pluge: ^ za predvprego in 1 za vleko. Sproti so očistili vse ulice in trge, parkirišča in križišča pa so temeljiteje očistili snega 6. in 7. decembra. Z odvozom snega so začeli 8. decembra na Glavnem trgu. Oddelek za upravnopravne zadeve občinske skupščine Novo mesto o b v e s č m lastnike in uporabnike motornih in priklopnih vozil na območju občine Novo mesto, katerim poteče veljavnost registracije 31. decembra 1960. leta, da bo PODALJŠEVANJE PROMETNIH DOVOLJENJ ZA LETO 1970 od 5. do 1«. januarja 1970 v.sak dan od 7. do 15. ure In t sredo od 17. do 19. ure — razen ob sobotah, v prostorih Uprave javne varnosti — Novo mesto. Jerebova ulica 1, pp sledečem abecednem vrstnem redu lastnikov motornih in pri-klopnih vozil: 5. 1. 1970 od črke A — B 6 1. 1970 od črke C — D 7! 1. 1970 od črke E — G 8. 1. 1970 od črke H — J 9. 1. 1970 od črke K — L 12. 1. 1970 od črko M — N 13. 1. 1970 od črke O — R 14. 1. 1970 od črke S — U 15. 1 1970 od črke V — T 16. 1. 1970 od črke Z — 2 Vse potrebne tiskovine in informacije dobite v Novem mestu, Jerebova ulica 1, V času rcRistracije bosta pošta in zavarovalnica poslovali na sedežu registracije. Tisti lastniki ali uporabniki, ki ne nameravajo zahtevati podaljšanja veljavnosti prometm^Ba dovoljei^a za tekoče leto, morajo vmlti evidenčne, tablice tukajšnjemu oddelku najpozneje do 30. januarja 1970. , Oddelek za upravnopravne zadeve NOVO MESTO OBVESTILO O VRAČILU KOMUNALNIH TAKS Občinska skupščina Novo mesto je na svoji seji dne 23. oktobra 1969 razpravljala o vračilu taks na cestna motoma vozila, plačanih za leti 1968 in 1969. Ugotovljeno je bilo, da je na osnovi odločbe zveznega ustavnega sodišča skupščine SR Slovenije v aprilu 1969 odpravila zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah. V zveai s tem je tudi občinska skupščina Novo mesto odpravila tiste določbe odloka 6 komimalnih taksah, s katerimi so bile uvedene takse na cestna motoma vozila. Gledle na navedeno je skupščina sprejela sklep, da se vmejo takse na cestna motorna vozila, plačane za leti 1968 in 1969, in sicer proti predložitvi potrdila o plačani taksi. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so takse na cestna motorna vozila, plačane za leto 1968, v celoti porabljene za modernizacijo cest, zaradi česar skupščina priporoča vsem, ki so plačali komunalno takso za leto 1968, da se vračilu le-te odpovedo. Istočasno obveščamo vse, ki so plačali komunalne takse na cestna motoma vozila, da bo davčna uprava občinske skupl^čine Novo mesto vračala komunalne takse v uradnih prostorih v Novem mestu. Novi trg 9, vključno od 15. 12. 1969, vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 14. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure do vključno 26. 12. 1969. Opozarjamo vse, da bodo sredstva zaradi izteka proračunskega leta na razpolago le do 31. 12. 1969. SKUPŠČINSKA PISARNA OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO TEŽKA SOCIALNA VPRAŠANJA V SUHI KRAJINI NEREŠENA „Mi žanjemo pšenico pozimi!" V Suhi krajini so ljudje že sl(oraj obupali - Želijo si tako malo, da bi jim družbena skupnost to res lahko nudila - Kam s številnimi starčki? Vsak četrtek DOLENJSKI LIST Na, zadnji volilni konferenci kraje»vne konference SZDL na Prevolah v Suhi krajini so spet prišla na svetlo težka vprašanja, ki jih občutijo vsi Suhokranjci na svoji koži (šikoda zara^ divjačine, nezaposlenost, revščina ter starčLd), Olani SZDL na konferenci so ugotovili, zakaj je tako slab obisk. Odgovor je bil kot na dlani: ljudem je že vsega čez glavo. Ne verjamejo več; zastonj pa ne bodo hodili nikamor! Zato, ker se v teh krajih težka življenjska vprašanja rešujejo tako po polževo, da so potrpežljivi in drugače žilavi prebivalci tega našega pasivnega področja že skoraj obupali. Najtežja vprašanja so: šiio-da, ki jo napravi divjačina na bornih suhokrajmsldh njivicah, FK>manjld)jdva (nobena) možnost zaposlitve, neizmerna revščina in neugodna starostna sestava ljudi. Nekdo je omenil: »Mi žanjemo pšenico pK>zimi: to so naši zobotrebci. Ce teh ne bi bilo, bi se morali živi udreti v zemljo!« Ljudje niso brez idej. Predlagajo; naj končno zginejo vsakoletni prepiri okoli škode in divjačine, naj lovci vzamejo vse suhokrajinske posevke v zaiuip! V primeru, da so njive uničene, plačajo lov- sladokusce: jelen, srna divji prašič in druga divjad POIZKUSITE! LOVSKE SPECIALITETE v novomeškem hotelu KANDIJA Klavnica-da ali ne!?... Resno vprašanje: kako bo s preskrbo z mesom na tistih območjih, ki bodo po novem letu ostala brez klavnic? z novum letx>m bodo vse klavnice in predelovalnice v novomešikd občini prenehale obratovati. Nobena namreč ne ■zadošča predpisom pravilnika o minimalnih higienskih in tehničnih pogojih aa obra-tx>vanje klavnic, mlekarn in drugih obratov, za predeJavo mesa, mleka, rib in jajc, katerih proizvodi so namenjeni za notranji trg. Mesnice bodo lahko obratovale še naprej. le da bo treba meso in mesne izdelke, ki jih bodo prodajali v njih, voziti od dinigod. Konkretno iz klavnic in predelovalnic, ki zadoščajo predpisom pravkar omenjenega pravilnika. Ob tem se v novomeški občini postavlja več vprašanj: prvo in osnovno je vpra-šimje, zakaj po tolikih letih govorjenja In obljub o novi klavnici te klavnice še nimamo. Vmes je bilo nekaj objektivnih vzrokov v 25vezi z lokacdjo, ki je bila večkrat spremenjena, najbrž pa je bilo tudi premalo zavzetosti, da bi novo klavnico zgradili. Zadeva z lokacijo je zdaj končno rešena in lokacija Je dokončno določena na Bajnofu pod Trško goro. Drugio vprašanje sta oc^rba z mesom bi denar za klavnico. Gotovo drži, da so bila zadnja leta z omejenim izivoasom mesa in nizkimi odkupnimi cenami slabe spodbuda za živinorejce in zlato obdobje za mesarje. V tem času so lahko mesarji (ne samo naši!) zbrali precej več denarja kot včasih. Trditev, ki jo zdaj ponaivljajo v republiki, pa kljub temu ne drži v celoti. PraiviiJo, da tista mesarska podjetja, ki niso bila sposobna v minulem zlatem obdobju zbrati dovolj denarja za gradnjo novih klavnic in jih zgraditi (predpig o klavnicah in predelavah je bil objavljen že pred poldrugim letom), ne zaslužijo, da bi živela še naprej. Zato bi bilo treba po mišJjenju v republiki s 1. januarjem dosledno uveljaviti predpis o klavnicah in predelovalnicah in tiste, ki mu ne ustrezajo, zapreti. Naše območje je žal še vedno nerazvito in nima toliko denarja, kot ga je kje dmgod. Ima pa zato živinorejsko zaledje. Sodobne klavnice in predelovalnice pa so že gradili v razvitih območjih, tam, kjer nimajo v svojem zaledju dovolj živine. Zgodilo se bo to, kar je običajno: od nas bomo živino vozili tja, od tam pa k nam meso in mesne izdelke. Ustvarjali se bodo monopoli, mi pa bomo od teh monopolov imeli zelo malo. Kvečjemu veliko mesa. kadar bo izvoz zaprt,-in zelo malo ali nič mesa, kadar bo izvoz odprt. Izbira in kvaliteta mesa, ki ga bomo dobili, pa bosta gotovo slabši. Posebno vprašanje bodo ob tem cene, ki jih bodo prevozi gotovo pre<»j obremenjevali. Ob vsem tem bi biJo le prav, ko bi v republiki razmisliU, ali res moramo trmoglavo vztrajati pri uveljavitvi predpisa o klavnicah z novim letom. Morda bi kazalo narediti izjemo m ne zapirati tistih klavnic, ki so pripravljene prihodnje leto začeti graditi. Pri stvari gre namreč za zelo občutljivo vprašanje preskrbe z mesom; ta Pa je najmanj rešljiva s centra-lizacdjo. MILOŠ JAKOPEC cl, če pa m škode, so rešeni plačila! Natezanja okoli t^a, ali je škoda manjša ali večja, samo razburjajo ljudi in ustvarjajo vročo kri. Predlog je dan v premislek. Morda ni najboljši! Vendar je treba do spomladi najti ustrezno rešitev, dmgače bo v Suhi krajini še huje, kot je sedaj, V Suhi krajini ni denarja. Vsi vedo, da tam.ne bo nikoli večjih industrijskih obratov. Navdušujejo pa se za nekaj strojev znane tovarne RAŠICA^ 'iCi je baje pred le- ti bila pripravljena odpreti v Žvirčah manjši obrat. Želijo pa si tudi delo na domu. Ljudjem bi prišel vsak dinar prav, zlasti ker ga potrebujejo za vzdrževanje starčkov, ki s svojim socialnim stanjem trkajo na našo vest! V zgornjem delu te pokrajine je že zdaj več starih ljudi, za katere je vprašanje, kako bodo preživeli letošnjo zimo. Otroci so odšli v dolino, rešili so se Sikrbi zanje, stari ljudje pa životarijo in čakajo na tragičen konec ... SLAVKO DOKL V naložbah je premalo kreditov Pri naložbah v gospodarstvo so bila udeležena sredstva delovnih organizacij z 80 odst., krediti pa z 20 od-stot. Zlasti' v večjih delovnih organizacijah je slišati kritike, da težko dobivajo kredite pri bankah. Po drugi strani pa je res tudi to. da so naše delovne organizacije skušale kar se da hitro uresničevati svoje razvojne prc^rame, da pa pri tem ni bilo ne dovolj p>o-bud in tudi ne možnosti za K združevanje denarja v gospodarstvu. Bolj suha je, kot sem mislila! Majda Heric, 23-letna biologinja, uči prvo leto v Suhi krajini. Prvo delovno mesto je dobila na pre-volski šoli, kamor prosvetni delavci v glavnem prihajajo za eno leto, potem pa jo po najkrajši poti mahnejo v dolino. Zanimal nas je primer prosvet-ne delavke Majde, ki je zapustila razgibano okolje in prišla v te kraje, kate-rih se vsak že od daleč izogiba. — Kako to, da ste prišli ravno v Suho krajino? »Ni bilo drugega delovnega mesta, zato sem morala priti sem.« — Kaj menite o Suhi krajini? »Bolj suha je, kot sem si kdaj mislila; ljudje so dobri kot malokje, razočarana sem samo nad alkoholizmom, ki razjeda su-hokranjske družine od znotraj in od zunaj.« — Kako pa ste kaj zaposleni? »Sem vodja mlečne kuhinje na šoU, razen tega pa so me še »potunkali« za tajnika KK SZDL. Cas mi krajša tudi televizija, brez katere bi bilo hudo.« — kakšna pa bo vaša nadaljnja pot? »Rada bi šla v dolino, čeprav sem se tukaj že privadila. Ne skrivam želja, da bi diplomirala na II. stopnji biologije in kemije.« — Imate kakšne težave pri učenju? »Čeprav učim šele prvo leto, jih z moje strani ni. Otroci se kljub čezmerni domači zaposlitvi bolje uči-jo, kot sem pričakovala.« SLAVKO DOKL NE POZABITE! Zastrupljevanje! v času od 15. do 30. decembra bodo ekipe poslovne enote KEM(X;iD Zavoda za zdr/vstveno varstvo iz Maribora opravljale v Novem mestu in bližnji okolici deratizacijo — uničevanje glodalcev (podgan in miši). Prebivalci so dolžni predtem odstraniti iz kleti, skladišč in dvorišč smeti, navlako in zlasti odpadke hrane. Ker je strup, ki bo nastavljen glo-dalcem, zelo nevaren, morate preprečiti otrokom dostop do mest, kjer bo nastavljen, zavarovati domače živali in opozoriti ria to tudi vse morebitne obiskovalce! Skrbno preberite vsa javna opozorila in obvestila o deratizaciji, ki Je objavljeno v današnji številki na 30. strani! Kako bo s podhodonn za pešce? Načrti za podhod za pešce na začetku Ceste komandanta Staneta v Novem mestu so izdelani. Podhod se bo začel v sedanji prodajaln: Astre in končal pred zelenico nasproti stavbe KZ KRKA. V njem bo več Izložb in dve manjši prodajalni. S tem bodo pešci rešeni nevarnosti med hojo po zelo ozkem pločniku na levi strani Ceste '.comandan-ta Staneta. Ker lastniki stavb na Cesti kom. Staneta 1 in 3 zahtevajo preveliko odškodnino, je sprožen postopek za pridobitev potrebnih površin. Prodajalna ASTRA se bo selila v prostore Komisijske trgovine. Za vrtec v naselju Majde Šilc Sredstva, za katera se je potegovala novomeška občina za gradnjo, namenjeno otroškemu varstvu, je republika v celoti odobrila. Za gradnjo otroškega vrtca v Kandiji je odobreno 1 milijon din to za ureditev prehrane šolskih otrou 700.000 dinarjev. Kandij&ki otroški vrtec ne bo zgrajen v naselju Nad mlini, kot je bilo prvotno predvideno, ker tem lastniške zadeve glede zemljišča še niso rešene. Po enakem načrtu ga bodo gradili v Naselju Majde Sile, liZ NOVOMEŠKE PORODNiSNiCE^ll Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Maroš iz Drenovca — Branka, Ivanka Gorjan Iz Krškega — Majo, Ana Klobučar iz Prečne — Andreja, Angela Strajner iz 2dinje vasi — Dijano. Ana Zagorc iz Dolnjega Vrhpolja — Silvestra, Milka Hren iz Sadinje vasi — Jožeta, Justina Lobe iz Brusnic — Jožico, Ljudmila Jevnikar iz Slovenske vasi — Romana, Marija Piškur iz Cužnje vasi — Vida, Ana Cemas iz Črnomlja — Du&ana, Joiefa Brulc iz Vinje vasi — Alenko, Milena Žlogar iz Podloga — Matejo, Marija Matekovič iz Metlike — Marjana, Milka Hribar iz Podbočja — deklico, Vida Mikec iz Šentjerneja — dečka, Anica Cesar s Kamne gore — deklico, Ivanka Krene iz Goriške vasi — dečka, Marija Starič iz Omuške vasi — deklico, Milena Hudelja iz Črnomlja — dečka, Slavka Bregar s Pristave —dečka, Martina Zupančič iz Cerovega loga — dečka in Silva Zupančič iz Podturna — dečka. — Cestitamol Novomcšte kronika KAVARNA na Glavnem trgu ’ sprejema rezervacije za SILVESTROVANJE ■ PLESNI KLUB so pred kratkim ustanovili v Dijaškem domu Majde Sile. Včlanili se bodo lahko gojenci in tudi dijaki, ki ne stanujejo v domu. Plesa jih bo učil učitelj Boris Vovk. ■ ALY KHALLIL, direktor zveze združenja za ZN J, je pred kratkim pisal vodstvu občinske konference ZMS in se zahvalil za tako uspešno delo klubov OZN. Iz Beograda so Novomeščanom poslali tudi precej slikovn^a materiala, ki ga bodo člani klubov OZN koristno uporabili. Za prihodnji teden napovedujejo novome^ klubi OZN ustanovno konferenco. ■ SNEG, ki je zapadel zadnje dni prejšnjega tedna, se je trdovratno obcfržal na pločnikih in cestnih prehodih. Ker Je zvečer in zjutraj močna poledica, marsikomu spodrsne. Otroci so snega najbolj veseli; skoraj za vsako hišo so naredili sankajo stezo. ■ OTROŠKIH ŠKORENJČKOV ni moč kupiti v nobeni novomeški trgovini čevljev, ker so zaloge pošle. Starši se jezijo, saj bi svoje malčke radi toplo oblekli in obuli, da bi jim mraz ne mogel do živega. ■ NEOKUSNO SALO so sl pred nedavnim privoščili mladoleitnlki. Na škatlo, ki Je bila zavita kot paket, so navezali tanko najlonsko nit in Jo postavili na cesto, sami pa so se skrili ta skladovnico drv. Ko so mimo prišli nič hudega sluteči pešči in hoteli paket pobrati, se Jim Je škatla pred nosom izmuznila. To igro so mladoletniki ponavljali v svoje veliko veselje nekaj časa, potem pa se je vendarle snašel pred njimi nekdo, ki je škatlo dovolj hitro in močno »gra- bil. Fantje so se mu postavili po robu, eden izmed njih ga je med prepirom celo oplazil s kolesno verigo po obrazu. Razumljivo je, da se bodo mladoletniki zaradi tega zagovarjali. ■ NA TRGU so bile cene take; grozdje 4, solata 5 in 6, jabolka 1,6 in 2, banane 6, kislo zelje 2, paprika 5, hruJdce 4,5, limone 7, pomaranče 5,8, cvetača 4,5 din. Jajca so bila po 90 par. ■ RODILI STA: Slavka Turk 8 Partizanske 29 — Janeza in Zlata Ambrožič iz Wice Majde Slic 9 — Karmen. Ena gospa je rekla, da je strašansko vesela, ker je zdaj končno le rešen problem preskrbe mesa v Novem mestu. Mesar v samopostrežnici na Glavnem trgu Je namreč starejši ženski, ko je pri njem kupovia meso, rekel, naj gre po farbicc in naj sl nariše takšnega, kot U želela ... SGP GROSUPUE SE PREDSTAVUA I ežko je na nekaj listin opisati vse tisto, kar je bilo doseženo od takrat. Obnova parušenih stavb na podeželju in gradnja zadružnih domov so bile prve ter velike stavbe, o kakršnih si s šest krampi, 12 lopatami in eno samokolnico še sanjati oiso upali. Delavci ne bežijo Kolektiv se je odpovedal temu, kar bi ob mnogih slabih zgledih sicer laliko porabil zase. Raaumno in gospodarno je ob pravem času namenjal ustvarjeni dinar za rast podjetja. Znana je resnica, da si^pni boj s težavami poveže ljudi. Pri SGP Grosupilje se lahko pohvalijo s stalnostjo svojih delavcev in strokovnjakov. Izmed vseh do adaj zaposlenih inženirjev in telinikov je le sedmerica zapustila podjetje, vsi drugi pa so ostali. Niso samo osebni dohodki tisto, kar naveže človeka na podjetje. Skrb zanj se lahko kaže na sto drugih načanov. Pri SGP Grosuplje so med Nova, letos dograjena šo< la na Mirni, i^elana po načrtih inž. arh. Franca Knavsa, je Mimi v okras, gradbenemu podjetju Grosuplje pa v ponos (slika levo). Pridružila se je mnogim novim šolam, ki jih je SGP Grosuplje že zgrbilo na Vinici, v Krvavi p^i, na Ilovi gori, v Ribnici, Grosupljem, Šentvidu pri Stični, Velikih Laščah in Ljubljani. Na sliki desno je stavba fakultete za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani, med gradnjo. SGP Grosuplje gradi razen te fakultete v Ljubljani še stavbo gradbene fakultete in stavbo fakultete za strojništvo Začetei<, skromen kot vsi začetki naših podjetij, sega dobri dve desetletji nazaj. 27. avgusta 1946 je bilo SGP Grosuplje ustanovljeno kot obnovitvena baza takratnega OLO Grosuplje. Šest krampov, 12 lopat in lesena samokolnica je bilo premoženje, s katerim so začeli. Edina strokovnjaka med 32 zaposlenimi sta bila prvi direktor (ta uspešno vodi podjetje še danes) višji gradbeni tehnik Alojz Nebec in gradbeni poslovodja Anton Božnar. prvima, začeli graditi samske domoive za delavce. 1954, ko je bilo v podjetju 460 zaposlenih, 90 imeli v prvem samskem domu že 120 ležišč. Danes imajo v samskih domovih že 800 postelj. Ti do--movi so zgrajeni po hotelskem sistemu, v njihovih kuhinjah pa lahko pripravijo 2.000 obrokov za delavce. Zgradili so jih v Grosupljem in v Ljubljani, kjer gradijo največ. V Ljubljani se odvijata dve tretjini gradenj, ki jih opravi SGP Grosuplje. Tudi počitnišiki dom v Izoli je namenjen človeku; delavci si v njem v času dopusta nabirajo novih moči za delo. Ne pozabljajo niti na vajence. Letos jih je pri podjetju 138. Zanje imajo posebne inštruktorje in vzgojitelja, vsi vajenci pa prebivajo v enem samskem domu. _To omogoča bolj&i pouk in laj-Sa kontrojo nad mladimi ljudmi, iz katerih naj postanejo gradbinci. Niso delili KmaJu po ustanovitvi začne podjetje še vedno pod cikfrdljem OLO Grosuplje že prevzeimati večje gradnje; šole, tovarne, stanovanjske stavbe, veliko pa gradi tudi za potrebe JLA. Po velikosti peto največje gradbeno podjetje v Slovemji uporablja samo preizkušene materiale in'sisteme ter je zato znano po kvaliteti del in po kratkih rokih gradnje 1952 se pojavi SGP Grosuplje v Ljubljani. Gradi prve stanovanjske bloke v znanem stanovanjskem naselju Kanižarici pri Cmomiju, pri gradnji BELSADA v Črnomlju in tudi v Metliki. Za obdobje 1950—1960 je značilna počasna, toda vztrajna rast vrednosti, ki jo ustvarjajo. Se bolj značilna pa je proti koncu tega desetletja za SGP Grosuplje gospodarnost pni delitvi presežne vrednosti. Niso je pretirano uporabljali za osebne dohodke. Dajali so jo na stran. Tako so ustvarili pogoje, da je podjetje 1960 kot prvo gradbeno podjetje v Sloveniji zgradilo s svojim denarjem objekt in že zgrajenega prodalo naročniku. To je bila 120-stanovanjska stavba v Einspilerjevi ulioi v Ljubljani. Sodobna oprema ObUica naročil za gradnje v obdobju po 1960 podjetja ni uspavalo. Razmišljali so o tem, ksiko čim laže in čim učinkoviteje graditi in ustreči zahtevam naročnikov. Zato so se odločili za sodobno gradbeno opremo. S prigo-spK>darjenim denarjem so 1962 brez kredit»v kupili za 300 milijonov Sdin najsodobnejših gradbenih strojev in opreme. Sodobna oprema terja sodobne organizacijske prijeme in večjo ekonomičnost poslovanja. Zato je tudi v organizaciji dela v SGP Grosuplje pustila ugodne posledice Ker so jo kupili brez kreditov, jim kreditov ni bilo treba vračati. Ustvarjeni denar je ostajal v podjetju in lahko so ga namenjali za vedno bolj uveljavljeno gradnjo za trg. To jim je pomagalo, da so se še laže usidrali na tržišču v Ljubljani. Sodobna strojna oprema pa je skupaj s sodobnimi načini gradnje, ki so jih uporablja- li, podvojila in podeseterila količino in vrednost njihovega dela. Nato, ko preskoči SGP Grosuplje prvič mejo milijarde, vrednost tega, kar ustvarjajo, iz leta v leto skokovito rast«. Manj kot 10 odstotkov Reforma jih ni iznenadila. To, da so imeli denar za gradnje za trg in sodobno opremo, jim je pomagalo, da so dobo prvega leta, po reformi, ki je bila za vse gradbeništvo stišna doba, prešill brez težav in skrbi. V času rasti podjetja so v njem nastajale razne enote, ki so glede na p>otrebe tudi odmirale. Danes imajo 8 sektorjev: 5 gradbenih, centralne obrate v Grosupljem, projektivni biro in počitniško-skupnost. Centralni obrati so bili p>astorek vse do 1962, ko 50 nakupili sodobno gradbeno opremo. Ta oprema je zahtevala boljše in sodobnejše vzdrževanje in centralni obrati so danes že podobni tovarni. Opremljeni so z najsodobnejšimi napravami in težkimi obdelovalnimi stroji. Izdelujejo tudi jeklene konstrukcije, ra2!no strojno opremo in vse podporne elemente za gradbeništvo. In še nečesa ne smemo pozabiti: med 1364 zaposlenimi dela v upravi SGP Grosuplje samo 125 dela 13,5sek potovalna hitrost 156 km/h 8,9 I na 100 km navaden bencin serijska oprema 1760 ccm 90 KM •0-100 km/h v 12,2sek potovalna hitrost 165 km/h 8,9 I na 100 km super bencin special oprema 1760 ccm 100 KM 0-100 km/h v 11,9 sek potovalna hitrosj 170 km/h 8,9 I na 100 km super bencin luksuzna oprema varna in ekonomična vožnja INFORMACIJE IN PREIZKUSKie VOŽNJE PRI Generalni zastopnik za Jugoslavijo Audi, NSU Auto Union, AG za avtomobile AUDI LJUBLJANA, TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommerce: Beograd, Katanićeva 18 — Zagreb, Varšavska 4 — Sarajevo, Kralja Tomislava 19 — Novi Sad, Bul. M. Tita 9 — Skopje, Orce Nikolov 29 — Rijeka, Račkog 28 — Split, Ulica prvoboraca 101 — Koper, Verdijeva 2 DOBAVA: 6 DNI PO VPLAČILU Kaj lahko povzroči hrup Hrup je vsak nezaželen glas kakršnekoli jakosti. Vedno povzroča motnjo pri posljšanju običajnih zvokov, ki jih človeško uho dojema. Hrup je lahko za Človekov sluh tiso-den, od.visno je seveda od njegove pogostnosti, jakosti, trajanja, pa tudi od spola, starosti in privajenosti človeka, ki ga posluša. Človeško uho je zedo komplicirana naprava. Da bi slišali prostorno in da bi se lahko orientirali, imamo dvoje ušes, ki sprejemata slušne valove in posredujeta vtise naprej v možganske centre. Slišimo lahko vse zvoke v jakosti od O do 150 decibelov in od 16 do približno 16.000 trzljajev v sekunda. Jakost čez 150 decibelov je že tlako močna, da grozi p>očenje‘ bobniča v ušesih. Ker je vsak zvok sestavljeoi iz različnih tonov, lahko prav iz teh i:az-likuje uho različne zvoke. Kakšen hrup obdaja civLlizaranega človeka lahko vidimo iz nekaterih primerov. Letailišča imajo približno 120 decibelov hrupa, mestni promet do 90 decibelov. Pri stalnem poslušanju hrupa okrog 85 decibelov pa že lahko nastopi tako velika okvara v slušnih organih^ da ix>stane človek stalno naglušen. Zanimivo je, da en sam motocikel napravi toliko hrupa kot sto avtomobilov skupaj. Iz tega sledi misel, da tovarniški hrup že dolgo ni več edini vir hrupa, pač i>a se je hrup preselil prav v najbližjo okolico naših domov. Poleg naglušnosti povzroča hrup še druge neprijetnosti. Posebno nizko število tresljajev in močna jakost povzročata spremembe v dihanju, prebavi, kroženju krvi po telesu, mišični napetosti, ravnotežju in v še nekaterih dejavnostih v telesu. Res je, da se to večinoma popravi, ker ima človek velike sposobnosti, da se prilagodi različnim situacijam. Hrup seveda vpliva tudi na čustvenost in povzroča lahko različne čustvene reakcije. Ali je mogoče uteči nevarnostim, ki jih povzroča hrup? To vprašanje je trenutno po vsem svetu zelo pogosto. Znanstveniki se trudijo, da bi skušali prepričati odločujoče dejavnike, naj bi z ustreznimi ukrepi zmanjšali hrup na tako mero, da ne bi bil več nevaren. Nedvomno je to najpravilnejša pot za dosego postavljenega cilja. Eden takih uspehov v prizadevanju za znwijšanje hrupa je tudi uzakonjen v najnovejšem zakonu o cestnem prometu, kjer je hrup iz izpušnih cevi avtomobilov in drugih vozil omejen in se ne sme prekoračiti. Ustrezni predpisi veljajo seveda tudi za hrup v industrijskih obratih. Na mestih, kjer je hrup premočan in človeku prenevaren, so predpisana ustrezna varovalna sredstva, ki večinoma pokrivajo' ušesa, da ne bi bila zaradi hrupa prizadeta. Taki naušniki pa morajo biti opremljeni z napravami, ki dovoljujejo sporaziunevanje in pravočasno ter pravilno dojemanje varnostnih signalov. Vata, ki jo nekateri dajejo v ušesa, da bi jih hrup ne moti'1, ni priporočljiva, ker ne daje dovolj zaščite in lahko povzro^ vnetne in druge neprijetne spremembe v sluhovodu. Dr. B020 OBLAK ■mn Vas pričakuje v svojih trgovinah na Dolenjskem lin v Beli krajini * VAŠTETOVA (Zgodovinski roman) 46 Obraz patra Jurija je še vedno sijal v sladkem nasmehu, ko je pogledal za njo. »Ukloniti se morava. Častivredna devica odklanja cvetje z oltarja Brezmadežne.« »Sema!« je šepnila Marija s pogledom nanj proti Katki. Posmehljivo je pogledala v patrove vodene oči, ko sta se srečala pred oltarjem. A tesnoba, slutnja nečesa groznega, ji je stisnila srce, ko je opazila, kako je ob njenem posmehu patrovo obličje posinje-lo, kako je za trenutek okamenel sladki nasmeh in je iz vodenih oči švignil strup. Toda takoj se je umaknila strahotna maska s patrovega obraza in sladka dobrota je zopet sevala z njega. Lahno se je priklonil in odšel s patrom Hieronimom. Grajžar je stopil z lestve; njegova roka se je tresla. ko je segel po vejici, ki mu jo je podala Marija. Za trenutek so se njegovi prsti oklenili njenih in zašepetal je: »Za Boga vas prosim, Marija, bodite previdni! Ne posmehujte se mu! V tem človeku —« »— je sam hudič, vem,« mu je pogledala v oči in se prezirljivo nasmehnila ... Ali se boji zame? »Zver je v človeški podobi. Pravijo, da je bil kot urarski pomočnik zaljubljen v neko dekle, ki je bilo sež?[ano kot čarovnica na obtožbo nekaterih uglednih meščanov. Sel je v samostan in prisegel osveto vsem Krčanom. Kogar le more, spravi na morišče. Na vesti ima že petnajst nedolžnih žrtev. Dvanajst čarovnic je bilo umorjenih vsled njegove ovadbe in trije meščani so umrli na natezalnici.« Prezir se ni umaknil z njenih usten. »Ne bojim se umreti.« Izmaknila mu je roko, čeprav je v njej ostala vroča želja, da bi jo vso oklenil z močnimi rokami in bi se skrila na njegovih prsih. VIII. V Marija je previdno odgrnila svileni posteljni zastor — baron je spal. Hropeče dihanje je bil edini življenjski znak, ki je prihajal od njegovega koščenega, zelenkasto bledega obraza. S tresočo se roko je zagrnila zastor. Koliko časa še, koliko dni, morda le ur — in baronovo življenje ugasne. Potem ostane sama na svetu. Sama? Jasen, mrzel občutek ji je pretresel dušo. V trem trenutku je spoznala, kaj ji je bil Valvasor. Bil je edini človek na svetu, ki je poznal njeno dušo. C5d njega ji je prihajala zgolj ljubezen in dobrota ter globoko razumevanje. Ce baron umre — kaj ji ostane potem? Dolžnost! Le dolžnost do očeta-rednika, do dobrega skrbnega starca, ki za vso svojo očetovsko ljubezen pač ni zaslužil krutega udarca v obraz. Ne, ne. Njena sveta dolžnost je, da ohrani skrbnemu možu edinega otroka — sebe samo... Vrata so se neslišmo odprla in svetloba, ki je planila v temačno bolniško sobo, je zbudila Marijo iz razmišljanja. Tiho je vstopila kuharica Mica, v roki s trtjem ovito košarico, polno najlepšega grozdja. Smeje je pomežiknila Mariji, ji pomolila košarico in zašepetala; Tole je prinesel sluga gospoda pristava zate. Gospod pristav se ti priporočajo.« V bleda Marijina lica je stopila rdečica, obrvi pa so se ji stisnile, ko je sprejela darilo. Odhajaje je Mica stresla z glavo: »Tak imeniten in lep gospod, pa dekletu ni všeč! In bogat je. Lepo hišo ima na trgu in velike vinogra* de na Sremiču in — denarja- Nespametno dekle! Na koga ^a čaka? Grofje in baroni ne bodo vprašali zanjo.« Mica, ki si je še vedno lastila nad svojo nekdar njo varovanko vse pravice materinske varuške, je sklenila, da o prvi priliki popravi dekletovo pamet. In spomnila se je na Marijin bledi obraz in stopila resolutno v sprejemnico, da je gospa baronica nervozno poskočila v svojem naslanjaču. »Njihova milost! Prosim, naj pošljejo Marijo spat, sicer nam res še ona zboli. Od včeraj zjutraj ni zatisnila očesa.« In zaprla je vrata za seboj in trdo odštorkljala v kuhinjo. »Kmet zarobljeni. Dvajset let je pri hiši, pa nima nobene olike.« Z globokim vzdihom je položila baronica vezenino iz rok. Mica, ki je v kuhinji pristavljala ponev z mastjo k ognju, je zadovolj prikimala, ko je začutila lahen korak na hodniku. Pomolila je glavo skozi kuninjsko okno: »Pridi sem, Marija!« r OSKAR WILDE (1856—1900), slavni angleški dramatik, pripovednik in pesnik, je tudi pri nas dobro znan, zlasti po svojem romanu Slika Doriana Graya (v zbirki Sto romanov) in knjigi Pravljice (zbirka Kondor). Izreden stilist, duhovit in očarljiv. Tenkočuten umetnik, pa bodi to v pravljicah, dramah ali satirah. Te odlike njegove umetnosti najdemo tudi v njegovi prikupni in očarljivi zgodbi CANTERViLLSKI DUH, katero je sam označil kot »idealistično romanco«. To je humoristična pripoved o skrivnostnem strašilu v starem angleškem gradu, obenem pa duhovita satira tako na angleško praznoverje kot na »trgovski smisel« Američanov, med tem ko je konec zgodbe, torej prigode z grajskim duhom, že kar čista poezija in malone pretresljiva pravljica. Za naše bralce bo Cantervillski duh spričo vsebine kot toplega humorja in miselne iskrivosti gotovo zanimivo branje. Zgodbo je prevedel Severin Šali, podoživljajo pa jo številne humoristično domiselne ilustracije. Ko je ameriški poslanik Hiram B. Otis kupoval grad Can-terville, mu je marsikdo dejal, da počenja veliko neumnost, saj je vendar povsem jasno, da v tem gradu straši. Celo sam lord Cantervill, prav pikolovsko pošten, je menil, da mora to dejstvo povedati gospodu Otisu, ko sta se pogovarjala o kupčiji. »Veste, mi sami sploh zelo neradi živimo v Cantervillu,« je rekel lord, »že od tedaj, ko je mojo prateto, vdovo vojvodinjo bol-tonsko, duh tako prestrašil, da je dobila živčne napade, od katerih si nikoli več ni povsem opomogla. Ravno se je bila oblačila za večerjo, ko sta ji legli na rame koščeni roki. In opozoriti vas moram, gospod Otis, da je tega grajskega duha videlo tudi nekaj še živečih udov moje družine. prav tako pa tudi naš župnik, spoštovani oče Avgust Dampier, 61an Kraljevskega kolegija v Cambridgeu. Po neljubi nezgodi, ki jo je bila doživela moja pra-teta vojvodinja, noben mlajših služabnikov ni hotel ostati pri nas, moja soproga pa se je pogosto premalo naspala, ker so ponoči s hodnika in iz knjižnice odmevali skrivnostni koraki in ropot.« »Milord,« je odgovoril poslanik Otis, »vaš grad kupim z vsem skupaj, torej s pohištvom in s strašilom. Doma sem v modemi deželi, kjer imamo vse, kar človek lahko dobi za denar. In ker imamo toliko brhkih mladeničev, ki prekrokajo v marsikaterem kotičku Starega sveta in vam odpeljejo vaše najboljše igralke in primadone, sem prepričan tole: če bi res bilo kje v Evropi kako strašilo, bi ga mi prav hitro imeli pri nas v Ameriki v kakem Vojvodinji sta legli na rame »^ koščeni roki 4 ■ I : javnem muzeju ali pa kot ulično atrakcijo.« »Veste,« je rekel lord Canter-ville, »bojim se, da to strašilo res obstaja, čeprav je ušlo pozornosti vaših domiselnih impresarijev. Strašilo je znano že tristo let, natanko od leta 1584, in se prikaže vsakokrat, preden umre kak ud naše družine.« »Saj se dr]ižinski zdravnik tudi prikaže, lord Canterville, pa nič zato!« je pripomnil poslanik Otis. »Vendar mi verjemite, da na svetu ni nobenega strašila ne duha. In prepričan sem, da v Angliji naravni zakoni ne izgubijo svoje veljave niti aristokraciji na ljubo.« »Američani živite kajpak naravno življenje,« je odgovoril lord cantervillski, ki zadnje pripombe gospoda Otisa ni povsem razumel. »In če vas prikazen v hiši res ne moti, je torej vse v redu. Vendar ne pozabite, da sem vas opozoril.« Nekaj tednov kasneje je bila kupčija sklenjena in proti koncu poletja se je poslanik Otis z družino naselil v cantervillskem gradu. J. RIHTER: mm TsWk v zameystvo Ma CARINA ]>0UAMe 3. - Sonce na modrem nebu, bela cesta pred nosom, v prtljažniku, med krofi, bedrci in vloženimi gobicami pa zeleni dolarji! Kaj hočemo lepšega? Cesta se je ljubko vila čez našo zeleno domovino, kabriolet je žrl kilometre in kaj kmalu smo bili tam, kjer prično vsa srca hitreje utripati - bodisi zato, ker tu zapuščamo rodno zemljico in se podajamo v neznana obzorja ZAMENJAVA Povejte mi, bi bili presenečeni, če bi vaša žena odšla na delo v enem, vračala pa bi se v drugem plašču? Seveda bi bili presenečeni. Jaz pa ne. Navadil sem se, da moja žena strašno rada menjava. Kot otroci, ki menjavajo znamke. Le da je njen krog operacij precej širši. Nekoč, ko sem se vrnil iz službe, sem opazil, da so nam iz stanovanja odnesli postelje. — Veš, dragi, — mi je pojasnila žena, ne da bi se zmedla, — zamenjala sem jih za tistole čudovito nemško preprogo... Toda zakaj se razburjaš? Razen tega sem na boljšem še za petnajst rubljev. — Na čem pa naj spiva? Na teh petnajstih rubljih? — Na preprogi... Dokler ne najdeva česa, kar nama bo bolj odgovarjalo. Nekoč sem se vrnil s službenega potovanja in sem v stanovanju našel popolnoma neznane ljudi. — Kaj nič ne veste? — so se začudili, — vaša žena je zamenjala vaše stanovanje za naše. Prijatelji in znanci se mi dostikrat posmehujejo: — Pojasni nam, prosim, zakaj tako: ti si čm, tvoja žena je kostanjeva, hči pa plavolaska? No, nikar se ne jezi! Deklici bodo lasje pozneje nemara potemneli! Saj se ne jezim. Kar zadeva to reč, sploh ničesar ne sumim. Mislim, da je žena zamenjala otroka že v porodnišnici... Nedolgo tega, prav ko sem v novem stanovanju gledal televizijski prenos hokejske tekme, je zapel telefon. — Dragi, — mi je priliznjeno rekla žena, — res je imenitno, da si doma! Prosim, nikamor ne hodi! čez dvajset minut je v stanovanje prišla neka ženska. Z njo je bil neki moški s kovčkom. Oblekel sem se in odšel. Bilo je popolnoma jasno: zdaj je zamenjala še mene... LJUDSKA MODROST Breg brega ne more srečati, a ljudje se srečavajo. Ce golob med orle zaj-de, gotovo smrt najde. Brez dela ni jela. če glava ni zdrava, so vsi udje bolni. Brezdelnost je mati vseh pregreh. če dolgo sekaš, mora pasti tudi najdebelejši hrast. Brez enega človeka ho lahko semenj. če bogatina količkaj zadene, kakor jesihar hrup zažene. Brez glave storjeno, gotovo skaženo. čast je boljša ko mast. Brez kvasa kruh ne vzhaja. če bi nevoščljivost gorela, bi ne bilo treba drv. če bi ne bilo tatov, ne bi trebalo ključavnic. Brez moške glave pri hiši je težko življenje. — Ne bi raje nadalje ,ilh tujine, ali pa zgolj zato, ker imamo v čevlju zložen bankovec in nas je strah, da bo uniformirani možak ob rampi zapičil svoje sokolje oko v naša kurja očesa ... Bili smo pred državno mejo! Tu, na poslednjem koščku očetnjave, sta Paradižnikova sklenila še enkrat vdihniti domači zrak in se pred veliko avanturo malce okrepčati s sendvičem in krhljevo vodo. Zavozila sta na travnat griček nad cesto. Paradižnik je odprl prtljažnik. Potegnil je na svetlo okorni cekar - in glej nerodnost -iz cekarja je poskočil veliki rumeni kolač. Zakotalil se je po travi in zbezljal po gričku navzdol! Zgodilo se je to v enem samem drobnem hipu! GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS LJUBLJANA CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE razpisuje 30 prostih mest za dvoletno šolanje (priučevanje) za poklic STROJNIK TEŽKE MEHANIZACIJE POGOJI ZA SPREJEM: Kandidati morajo imeti najmanj 6 razredov osnovne šole, po možnosti odslužen vojaški rok ter veselje do gradbenega poklica. Kandidati bodo delali po posebnem programu Centra za izobraževanje, šolanje traja ? leti. Kandidati bodo v času teoretičnega in praktičnega dela prejemali osebni dohodek pol-kvalificiranega delavca. Poleg tega so upravičeni do 1 delovne obleke letno. Prošnje z življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o šolski izobrazbi sprejema CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE PODJETJA GRADIS, LJUBLJANA, KORYTKOVA ULICA ŠT. 2, do 15. decembra 1969. LABOD - tovarna perila Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo dostavnega avtomobila KOMBI TF Fiat 1300 leto izdelave 1963, vozen, izklicna cena 4.000 din. Licitacija bo v ponedeljek, 15. decembra 1969: za družbeni sektor ob 8. uri, aa zasebni sektor pa ob 9. uri na sedežu podjetja. Ogled avtomobila je mogoč vsak delavnik od 8. do 14. ure na sedežu podjetja. INDUSTRIJSKO PODJETJE »PETA« PETA-Radeče objavlja prosti delovni mesti: VODJE PRIPRAVE DELA Za to delovno mesto se zahteva višja šolska izobrazba — lesna s prakso ali srednješolska izobrazba — lesna smer z najmanj 5-letno prakso v lesni industriji. Dnižinsko stanovanje je takoj vseljivo, osebni dohodki po pravilniku oziroma po dogovoru. DELOVNO MESTO V FINANČNI SLUŽBI Za to delovno mesto se zahteva ekonomska srednja šola, po možnosti s prakso. Osebni dohodki po pravilniku. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Komdsija za delovna razmerja pri Obrtnem kaviiiskem podjetju KOVINOPLAST JESENICE NA DOLENJSKEM razglaša prosto delavno mesto DIREKTORJA Z naslednjimi pogoji: 1. višja šolska izobrazba kovinarske stroke; 2. strojni tehnik s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu. Osebni dohodki po pravilndku podjetja. Stanovanje ni zagotovljeno. • Prošnje pošljite kadrovski službi podjetja. PUTNIK motel TREBNJE razpisuj e jjTOsbo delovno mesto NATAKARJA-’ NATAKARICE . Prijave do 1. 1. 1970. m Jm ZZV Maribor PE „KEMOCID" SLOVENSKA BISTRICA, izvaja po odloku občinske skupščine Novo mesto - (Ur. vestnik Dolenjske 4/64) načrtno deratizacijo Novega mesta in bližnje okolice. S tem v zvezi izdaja »KEMOCID« naslednje obvestilo o izvajanju deratizacije ZZV Maribor — PE »KEMOCID« Slovenska Bistrica, je pooblaščen, da s svojimi strokdvnimi ekipami v diieh 15. decembra do 30. decembra 1969 izvrši deratizacijo — uničevanje glodalcev (podgan in miši) na območju mesta Novo mesto in bližnje okolice Da bi bil uspeh uničevanja škodljivih glodalcev 5im večji in da bi hkrati preprečili morebitne nezgode, je treba obvezno upoštevati naslednja navodila: 1. Iz kleti, skladišč, dvorišč in drugih prostorov je treba odstraniti raane smeti in navlako, zlasti pa odpadke hrane. 2. Za ves čas trajanja deratizacije se mora preprečiti otrokom dostop v prostore, okolje in do mest, kjer so nastavljene strupene vabe. To velja tudi za vse nepoučene in za vse tuje osebe. 3. Domače živali je treba zavarovati in jfm preprečiti dotik s strupenimi vabami. 4. Vsako dotikanje ali prestavljanje zastrupljenili vab po nepooblaščenih in nepoučenih osebah je prepovedanb in kaznivo. Prebivalstvo opozarjamo, da zaradi lastnih in skupnih interesov strogo m doslednb upošteva gornja navodila, ker bo v nasprotnem primeru trpel morebitne posledice vsak posameznik zase in za svoje nedoletne otroke. Istočasno obveščamo bralce Dolenjskega lista, da bo »KEMOCID« izvajal lokalno deratizacijo na področju mest Metlika in Črnomelj — in naselij Gradac ter Semič v času od 1. do 15. januarja 1970. Pred pričetkom deratizacije bodo občani o obsegu in času deratizacije še posebej obveščeni s plakati. »KEMOCID«, SLOVENSKA BISTRICA Delovna skupnost osnovne šole Podbočje razpisuje prosto delovno mesto ' TAJNIKA ŠOLE Pogoj: srednja ekonoanska šola ali izkušnja na po^ dobnem delovnem mestu. Nastop službe 1. 1. 1970. Kandidati naj vložijo prošnje v 15 dneh po objavi razpisa. •iC il r? 1 I m. \ obogatite praznike s sicodeiico mer/ KAVE Upravni odbor BETI - Metlika razpisuje prosto delovno mesto VODJE PRIPRAVE DELA POGOJI: 1. visoka strokovna izobrazba iz tekstilne stroke in 2 leti izkušemj v stroki, 2. srednja strokovna izobrazba tekstilne stroke in najmanj 6 let izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu. Razpis velja do 25. decembra 1969. Interesenti naj vložijo prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi splošnemu sektopju podjetja. Stanovanja podjetje nima. vedno dan in Pot-^ntilf Srena nioc GRADBENI MATERIAL! v DOLENJKINI PRODAJALNI GORJANCI — ŠENTJERNEJ Že sedaj zbirajo naročila za dobavo gradbenega materiala v prihodnjem letu. Priporočajo graditeljem, naj si že sedaj zagotovijo CEMENT, BETONSKO 2ELEZO, OPEKO VSEH VRST, 0BL02NE PLOŠCICE, PARKETT, STAVBNO POHIŠTVO IN DRUGO. Obiščite trgovino GORJANCI, ki je vedno založena z vsemi živilskimi potrebščinami, tekstilom in tehničnim blagom! KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA EKSPOZITURA ČRNOMELJ obvešča komitente in občane, da je od 1. 12. 1969 dalje uveden NOV DELOVNI ČAS: — ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure — ob torkih, četrtkih in petkih od 7. do 13. ure. Delovni čas v poslovalnici v Semiču ostane neizpremenjen (vsak ponedeljek od 13. do 16. ure). Priporočamo poslovnim sodelavcem, da se poslužujejo ugodnejšega delovnega časa za stranke in se še nadalje priporočamo za vse vrste storitev in poslovnega sodelovanja. KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA EKSPOZITURA ČRNOMELJ 30 DOLENJSKI LIST N Št. 50 (1029) RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5,00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni si^red od 4.30 do 8.00. ■ PETEK 12. DECEMBRA: — 8.04 Oi>ema matineja. 9.35 Z ansamblom Atija Sossa. 10.15 Pri vas doma. lliK) Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasvet — inž. Slavko Gliba: Ali je treba menjati zemljiSki ma. kslmimi. 12.40. Koncert zbora iz Sveč na Koroškem. 13.30 E»rlpo-ročajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 NapotU za turiste 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Rad Imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom BeneSkl fantje. 20.00 Na odru z zborom Roberta Sbawa. 20.30 »Top-pops 13«. 21.15 Oddaja za morje in i»-morščake. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA, 13. DECEMBRA: — 8.04 Glasbena matineja. 9.35 »Cez travnike zelene« 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Cepin: Oblike usmerjanja kmetij na pita. nje govedi. 12.40 Z ansambli domačih napevov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Lahka glasba za razvedrilo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti url. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Sko. bemeta. 20.00 Zabavna radijska igra — Jožko Lukeš: »Sence prer teklosti« 2115 Glasba ne pozna meja. 22.15 Oddaja za naSe izseljence. ■ NEDELJA, 14. DECEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.04 Radij, ska Igra za otroke — Ivana Brlid-Mažuranič-Duško Car; »Skratec Tintilinček in njegovi« 9.05 Kon. TELEVIZIJSKI SPORED Nedelja, 14. dec. 8.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Beograd) 9.25 POROČILA (JRT) — (Ljubljana) 9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA — (JRT) (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljajia) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Nove dogodivščine Huckleberryja Pinna, Stan In Olio (Ljubljana) 11.35 TV KA2IPOT (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE 18.25 TRETJI GLAS - ameriSki film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 HUMORESKA (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PUREGLED (JRT) 22.05 TV DNEVNIK (Beograd) Ponedeljek, 15. dec. 9.36 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (2^reb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA - —. ponovitev (Zagreb) 16.10 FRANCOSCINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.45 TIKTAK: Mala čarovnica — (Ljubljana) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.25 REŠEVANJE IZ RUŠEVIN — oddaja iz cikla Da ne l>o preposaio (Ljubljana) 18.50 DOKUMENTARNO GLASBENA ODDAJA (Zagreb) 19.20 NE SAMO ZARADI TISOČERIH JEZER (Finska) — (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Karel Capek — UŽALJENI LJUDJE — TV drama (Ljubljana) Kruno Cipci: KONCERT ZA OB(X) IN ORKESTER (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Dmei spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 TV VRTEC (Zagreb) 18.00 MALI SVET (Zagreb) 18.20 ZNANOST (Zagreb) 18.50 GI.ASBENA ODDAJA - (Zagreb) 19.20 TV POSTA (Beograd) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beoerad) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Torek, 16. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 RUŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 1€.40 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 16.50 RISANKA (Ljubljana) 17.00 OD ZORE DO MRAKA: Vojak v oklepu (Ljubljana) 17J0 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA (JRT) (Ljubljana) 19.30 RISANKA (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 DESET TISOČ SONC — madžarski film (Ljubljana) 22.25 VELIKI MOJSTRI: Jan Sibe-lius (Ljubljana) 23.15 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 20 00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Sreda, 17. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.45 TRAPOLLP HH 33 — nadaljevanje mladinske Igre — (Ljubljana) 18.30 PISANI TRAK (Ljubljana) 18.45 CIX)VEK — serijski film — (Ljubljana) 19.15 Majakovski: OBLAK V HI.A-CAH ~ oddaja iz cikla Niso samo rože rdeče (JRT) — (Ljubljana) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ZA VSE OTROKE SVETA — prireditev Gala Unicef (Ljubljana) 22.05 THULA - oddaja Iz cikla Človek s kamero nizozemski dokumentarni film — (Ljubljana) 22.30 POROČILA (Ljubljana) Četrtek, 18. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANOOSCINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.50 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (do 16.40) (Beograd) 17.45 VESEU TOBOGAN - JRT (Ljubljana) 18.15 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.40 REPORTAŽA O TITC»GRADU (Beograd) 19.10 GLASBA VATROSLAVA U-SINSKEGA (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Thomas Mann — BUDDEN-BROOKOVI — nadaljevanje (Ljubljana) 21.10 RAZGOVOR S PRIMOŽEM K02xAK0M — oddaja iz cikla Kulturne diagonale (Ljubljana) 21.55 SHENANDOAH - serijski film (Ljubljana) 22.20 POROSILA (Ljubljana) Dnin spored: 17.25 POR(X:ILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 VESELI TOBOGAN (Ljubljana) 18.15 NARODNA GIASBA (Zagreb) 18.40 REPORTAŽA - Titograd — (Beograd) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) . 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Petek, 19. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.45 NOVE D0(50DIVSC1NE HU-CKLEBERRVJA PINNA — serijski film (Ljubljana) 18.15 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje) 19.00 V SREDISCU POZORNOSTI Slovenija v letu' 1969—70 — (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 MOJSTRI BESEDE NA FILMSKEM TRAKU: Alberto Moravia: DEŽELANKA — italijanski film (Liubllana) SREČANJE V STUDIU 14 — (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Dnigl spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIK.\ (Zagreb) 17.45 ODDAJA ZA OTROKE (Skopje) 18.15 GLASBENA ODDAJA (Skopje) 19.00 PANORAMA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Sobota, 20. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.45 PO DOMAČE Z BENEŠKIMI FANTI (Ljubljana) 18.15 VELIKI POTEPUH — nadaljevanje mla^nske igr« — (LJubllana) 19.15 SPREHOD SKOZI CAS (Ljubljana) 19.40 PET MTNTTT ZA BOUSI TE-ZIK (Llubl)ana) 19.45 CIKCAK (Liubllana) 20.00 TV DNEVNIK (Llubljana) 20.30 3—2—1 (LJubllana) 20.35 TV MAGAZIN (Liubllana) 21.35 REZERVIRANO ZA SMEH— (Ljubljana) 21.50 NOVI ROD — serijski film (Ljubljana) 22.40 TV KAŽIPOT (Llubljana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) cert Iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši. .. Ivan Ivančič: Napad o polnoči. 10.25 Pesmi bor. be in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljsko športno popoldne. 15.30 Humo. reska tega tedna — H. G. Felsen: Vesoljski potop. 15.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 16.30 »Po domače«. 17.30 Radijska igra — Giles Coopen »Napad na Badajaz«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glas. bene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Plesna glasba. PONEDEUEK, 15. DECEIVIBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.20 »Cicibanov svet« In »Pesmica za najmlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Mileva Kač: Varstvo črnega ribeza. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali« 18.35 Mladinska o(3daJa »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otr(x:i! 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd. 22.15 Za ljubitelje Jazza ■ TOREK, 16. DECEMBRA: 8.04 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Por()čila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Stojan Vrabl: Bolezni in škodljivci na breskvah in njihovo zatiranje. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbi intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra — Roger Leigh: Izbira je težka. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 17. DECEMBRA: 8.04 8.04 Glasbena matineja. 9.20 Iz glasbenih Sol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski na. sveti — dr. Tilka Krivic: Žlahtne-nje (iomačih hibridnih trdlnk za boljšo kakovost. 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pešni. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Koncert za oddih. 14.35 Naši po. slušalci č^titajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Rad Imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti In opera«. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 18. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Prista. nišče brez morja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme. tijski nasveti — Aleiksander Šiftar: Rigolanje vrta — delo za zimo. 12.40 Cez polja in- potoke. 13.30 Prlporo&jo vara .. . 14.05 »Peson iz mladih grl«. 15.30 Glasbeni to. termezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Morda vam bo vSeč«. 19.00 Lahko noč, otru5an Pone^ljek, 15. dec. — Kristina Torek, 16. decembra — Albin Sreda, 17. decembra — Lazar Četrtek, 18. decembra — Rado Decembrsko vreme v pregovorih če v grudnu bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. — Ce je va Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. — O Tomažu vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. — Zelen božič — bela velika noč. — Božič na trati — velika noč za pečjo. — če Štefana burja prinese, vinogradniku pridelek odnese. — Tepe&-ni dan oblačen, k letu ne boš kruha lačen. LUNINE MENE: 16. 12. ) ob 02,09 23. 12. ® ob 18.35 31. 12. € ob 23,52 Brežice: 12. in 13. dec. Iranc barv. film RE3X)VNICA. 14. in 15 dec. ruski barv. film VOJNA IN MIR. 16. in 17. dec. ital. barvni fitai DIVJE OKO. Kočevje — »Jadran: od 12. do 14. dec. amer. barv. film JOE IZ NAVAHE. 15. dec. amer. barvni film POTRGANA ZAVESA. 16. in 17. dec. franc. barv. film SHE-HEREZADA. 18. dec. amer. barv. film TRAPER. Kostanjevica: 14. dec. ameriški barv. fitai NAJLEPSI SPORT ZA MOŠKE. MetUka: od 12. do 14. dec franc. baiT. film EDEN MOŠKI IN ENA ZENSKA. Od 12. do 14. dec. amer. film DR. STRANGELOVE. 17. In 18. dec. amer. barv film AGONIJA IN EKSTAZA. Od 17. do 21. dec. amer. barv. film ČUDOVITI SVET BRATOV GRIMM. Mirna: 13. in 14. dec. ameriški fibn IZGUBLJENA PATRULJA. Mokronog: 13. in 14. dec. amer. barv. film SIERRA CHARIBA. Novo mesto: od 13. do 15. dec. amer. barv. film ČISTINA. Od 16. do 18. dec. franc. barv. film MA-NON 70. Potujoči kino Novo mesto: od 12. do 16. dec. angl. barv. film GOLDFINGER. Ribnica: 13. in 14. dec. japonski film UPOR. Sevnica: 13. in 14. dec. amer. film VELIČASTNI NORCI V LETEČIH STROJIH. 17. dec, nemški film SMRTNI 2ARKI DR. MABU-ZE. Sodražica: 13. in 14. dec. ital. Tiltn SEDEM ZLATIH M02. Trebnje: 13. in 14. dec. amer. barv. zgod. film KLEOPATRA. 17. dec. amer. westem NEUSTRA-SLJm JEZDEC. CRNOMEU: 11. in 12. francoski barvni film »Kaster z zahoda«. Od 12. do 14. 12. italijanski barvni film »Dober, grd, slab«. 16. 12. ameriški barvni film »Jahač maščevalec«. 18. 12. ameri-šiki barvni film »Potovanje ▼ dvoje«. ' Dragi mami in stari niami Mariji Goršak, 2adovinc& 8, iskreno če- stitamo za 43-letnico življenja in god in ji želimo še mnogo zdrav^ in srečnih let. Hčerka Majda in sin Toni z družinama. Jože Štukelj, Kot 24, Semič, povedujem vožnjo po moji njivi pri Pečaverjevem trgu v Kotu pri Semiču vsem tistim, ki niso plačali. Kdor t^a ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Fanika Lavrič, Stare žage, n. b„ Dol. Toplice, opocsarjam Jožeta Lavriča iz Starih žag, da neha širiti lažne govorice o meni. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjala. GOSPODINJSKO pomočnico, d6-brosrčno, sprejme takoj 3-član-ska družina. Ponudbe na naslov: Josipina Mačus, Rutarjeva 5 d, Ljubljana. ISCEMO gospodinjsko pomočnico k 3-&]anski družini v Ljubljani za varstvo 5-letnega otroka. Lahko začetnica. Nudimo hrano, stanovanje, plačo. Ponudbe na naslov: Janez Škulj — Gregorčičeva 11, Ljubljana. PRIJAZNA TRIČLANSKA DRUŽINA Išče preprosto kmečko dekle za službo v gospodinjstvu. Lahko je tudi začetnica. Ugodni delovni pogoji. Ogiaalte se pri Boštjančič. Turku, Trg OF 14, Ljubljana (nasproti železniške postaje). MIZ:\RSKEGA pomočnika za. stavbna in pohištvena dola sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Stanovanje in prehrana v hiši'. Jože Peternelj, strojno mizarstvo, Grajska, pot 14, Škofja Loka. STAREJSA HIŠNA POMOCNICA — vdova, uf)olcojeinka — dobi službo takoj pri Marijd Čeme, Brežice, Zaloot 35. Pošljite pismeno ponudbo ali &e oaeimo oglasite na nošlovl STANOVANJA NA STANOVANJE sprejmem moškega kot sostano^ca. Naslov v upravi lista (2308/69). PRODAM STANOVANJE (velika soba in kuhinja). Kamna gora 6, Trebnjo. ZAMENJAM novo dvoGoibno stanovanje — v blofcu (I. nadstropje v centru Ljubljane—Šiška za enako v KrSkem. Ponudbe pod »Zalim se zaposliti — uslužbenka'«. KUPIM ZASTAVO 750 ali 850, novejši letnik. Ponudbe z navedbo cene, prevoženih km in letnika pošljite na upravo lista pod »Dobro ohranjeno«. PRODAM osebni avtomobil R-4. Zoran, Avtoservis Pionir, Novo mesto. PRODAM ALI ZAMENJAM za osebni avto ali kombi novo motorno kosilnico, stroj za izdelavo strešne opeke (400 modelov) Dieslov motor, grablje kombinirane, Šivalni stroj, traktor in harmoniko. Naslov v upravi lista (2296/69). PRODAM traktorsko enoosno ki-per prikolico. Stane Pelko, Obrh 1, Dolenjske Toplloe. PRODAM visečo kuhinjsko kredenco, desni štedilnik Gorenje (na drro) in televizor. BoAo Klepač, Kočevje. Ljubljanska cesta, n. h. UGODNO PRODAM nov 14—16 col- siki gumi voz. Jože Tcanc, Lavri oa 14, Škofljica pri Ljubljani. POCENI PRODAM skoraj novo visečo knjižno omaro. Naslov v upravi lista (2315/69). NOV 13, 14 in 16-colski gumd voz prodam ali zamenjam za debelega prašiča. Bulc, Jiirčkoiva pot • 73, Izubijana. JEDILNICK) — mahagonij (s kavčem), skoraj novo, dn otroško sobo ugodno prodam zaradd selitve. Naslov v upravi lista (2324/69). DNEVNO SOBO ugodno prodam skupaj s preprogo. Nežka Selič, Cesta heroja Maroka, stolpič 4 pri železniški posta.jl — Sevnica. RABLJENO sobno pc^iištvo z vzmetnicami in žimnicami iigod-no prodam. Naslov v uredništ. vu Dolenjskega lista. POCENI PRODAM peč na drva in premog. Brodarič, Majde Sdlc, n. h.. Novo nMsto. UGCmNO PRODAM dve omari, kavč, elekrlčni štedilnik in pita. skl rešo. Antešič, Nad mlini 35. Novo mesto. POSEST PRODAM košenico in gozd v velikosti 1 ha pri Sv. Križu nad Mavrlenom. Anton Sterbenc, Sne-či vrh 2, Črnomelj. V 1MJ2INI Kostanjevice na Krki ugodno prodam 3(5 arov zemlje, Id Je prinvema za sadovnjak, n|Ji-vo ali vinograd, kakor tudi za gradbeno parcelo. Ponudbe pošljite na naslov Franc Vivod, Celje, Koob^ova 5. KUPIM Ušo T otsaUfA Brežic eU KrSkega. Naslov v upiuvi Uata (2319/69). V CENTRU SENOVEGA prodam gradbeno {Muroelo s hito, narejeno do prve plodče. Na parceli elektrika in vodorvod. Marjan Brinovec, Senovo 218. PRODAM HIŠO z lepim obdolo-valndm vrtom 10 arov, 5 minut do glavne cesto — avtobusna postaja. Sola, trgovina. Prodam po zelo anemi ceni. Interesenti si lahko ogledajo vsak dan. Mirko Sevšek, Slovenska vas 34 pri Kočevju. RAZNO Gostilna »Cugelj« na Odrgi pri Trebnjem vabd kolektive na silvestrovanje. Sprejema tudi reaarra-cije za Silvestrovo. Pridite, prijetno boste silvestrovali! POLAG.\M zidne tapete. Soboslikar Gvido Hren, &^a Bučna vas, Novo mesto. Nujno obvestilo novomeške bolnišnice Zaradi gripe obiski na gioieikološteo-porodniškem, otroškem in pljučnem oddelku NISO DOVOLJENI. Prosimo, da tudi na druge oddelke bolnišnice ne prihajajo na obiske občani, ki bolujejo za gripo ali pa so jo pravkar preboleli. Uprava Splošne bolnišnice Novo mesto Otjlašnjte v Dol. listu! ISCEM DEKLE, ki bi želela v družbi praznovati novo leto. Naslov v upravi lista (2309/69). CE BOLEHATE na želodcu ali na Jetrih, žolču ali črevesju, Ce vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdra\'nikom in pobiusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim vrelcem DONAT! Zahtevajte ga v svpji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNI-KU, STANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI. CE 2ELITE osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto. Ji kupite lep prstani Dobite ga pri Otmarju Zidariču, alatarju v Ljubiji, Gosposka S (poleg univerae). Prav je, da zveste: Vsak teden za stalne naročnike, kaj pa za nesrečne zamudnike? ■ DALI SMO JIM Z.\DNJO PRILOŽNOST, da popravijo svoje odnose do uprave našega lista: te dni jih bo njihov pismonoša poslednjikrat obiskal s položnico — kdor tudi zdaj ne bi p>oravnal zar ostanka neplačane naročnine za 1969, mu boiho morali DOLENJSKI LIST takoj ustaviti. Smo tik pred koncem leta in če kdaj, naj velja zdaj; »čisti računi — dobri prijatelji!« V novo poslovno leto moramo stopiti z urejenimi knjigami. Vsak teden: stalna mladinska in sodna stran! ■ ŽE DV.^KRAT SMO TISKALI v zadnjih 14 dnevih MLADINSKO STRAN, ki bo posiej vsak teden namenjena številnim vprašanjem mliadega rodu v naš.ih 9 občinah. Na ix>novne želje naročnikov in številnih bralcev uvajamo danes tudi novo, stalno sodno stran, ki smo jo poimenovali z okencem »POTA IN STRANPOTA«. Skušali bomo doseči, da ne bo le »črna kronika« slabih dogodlcov v pokrajini, temveč stran z zanimivimi vzgojnimi in drugačnimi sestavki, pri katerih nam bodo pomiigali tudi rassni strokovnjaki, javni delavci, pedagogi in drugi. Kaj še pripravljamo? ■ BRALNA STRAN je danes spet dobila sitaro domovinsiko pravico: nad slikanico z našima prikupnima Paradižnikoma boste začeli brati nap>eU) isgodbo o grajskih straJiovih. — V na^tu imamo tudi stalno VZGOJNO S^’RAN, ki jo bomo vpeljali v kratkem, posebej pia bomo eno stran v doinačem tedniku namenili številnim vpraSanjem GOSPODARSTVA V POKRAJINI. Da je več kot potrebna, o tem ni nobenega dvorna, saj smo sredi pravega gospodarskega vzpona tn burno kipenje v štetvilndh delovni'h organizacijah terja svoj stalni prostor tudi v domgćem listu; naši proizvajalci bo^ imeli tu gla.vno besodo. Dobri EKONOIVISKI HMM*AGANDI, ki je hkrati tudi obveščanje, bo treba prav tako posvetiti poslej več prostora. H Vse našteto pa vam hkrati tudi že odkriva skrivnost, ki smo jo hranili za novoletno napoved oz. za vstofp Y. naše jubilejno leto: februarja 1970 bo poteklo 20 let, odlkar je DOLENJSKI LIST začel Izhajati. V novo poskmio leto nameravamo stopiti pred bralce in naročnike s poglobljenim uredniškini načrtom za vsestransko Se bolj razgiban domači tednik, ki bo hkrati povečal svoj obseg na stalnih 32 strani v dveih pokrajinskih izdajah, kar pomem: vsak teden po 36 strani DOLENJSKEGA LISTA. S tako povečanim obsegam bomo kos vedno zahtevnejšim nalogam, ki jih družba In čas postavljata prsd nas kot časnik, ki je na področju 9 občin najbolj razširjeno redno, stalno branje. Več o tem v prihodnjiih številkah, meditem pa Tse naročnike in bralce Idsta lepo pceadravljamo! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LlbTA Kroniko nesreč boste posiej lahko našli v prvi polovici lista na naši novi »sodni strani«, ki smo ji dali naslov »POTA IN STRANPOTA«. Ob prerani in tragični smrti na-š^a dragega moža, očeta, sina in brata FRANCA KALČEViČA iz Učakovcev se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in vsem, ki so nam v tako bridkem času stali ob strani in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi medicinski sestri tov. Hudeljevi in dr. Miheliču za nudeno zdravstveno pomoč, vodstvom krajevnih in občinskih' družbenopolitičnih organizacij za organizacijo pogreba, govornikom ža izrečene poslovilne besede, darovalcem vencev in vsem številnim udeležencem pogreba. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin France, hčerka Nada, mama Katarina, sestra Bariča, brat Stanko in sestra Marica z družinama ter brat Jožć Ob bridka izgubi naše ljube mame, sestre in stare mame ALOJZIJE BRULC iz Gor. Krenovega pri CMočcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali. Posebna zahvala ko-Irfctivu .hotela »Grad Otočec« in gospodu župniku za spremstvo ter poslovilni gwor. Vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoči: sinova Nace In z družinama, hčerke Marija, Slavka, Ani, Joža in Zinka, sestri Francka in Pepca in drugo sorodstvo Ob težki nenadomestljivi izgubi dobrega sina, brata, nečaka, bratranca JAKOBA JERČINA iz Šmihela pri Novem mestu se naj lepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za p>odarJene \’ence in cvetje ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti do mnogo preranega groba. Posebno se zahvaljujemo sosedom Jermanovim za nesebično to požrtvovalno pomoč v težkih trenutkih, dr. 2k>ričevl za obdsk na domu in organizaciji v bolnifinlci, splošni bolnišnicd, dr. Staričeviču in strežnemu osebju, koldctivu LA. BODA za pomoč ta venc6, TSS Novo mesto za ganljiv govor ter duhovščini, ki ga je spremljala na zadnji poti. žalujoči: oče, mati, sestra, brat in drugo sorodstvo Ob bridki izgubd naSega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA ŠINKOVCA iz Zaloga 2 pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo boroem XII. brigade, organizaciji ZB, kolektivu ZK Novo mesto, EE Šentjernej ter vsem znancem in so. rodnikom za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebna hvala za ganljivi govor tov. Jožetu Lužarju ter za vso požrtvovalnost sosedu, vaščanom ter duhovščini Škocjan. Žalujoči: žena Marija, sin Jože z družino, hčerka Marija z možem ter sestre Tončka, Marija in Ivana Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica LOJZETA MIKCA z Rateža se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno premili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sosedom, ki so nam pomagali v najhujšem času, posebno pa lovski družini Brusnice in Gorjanci, ki sta mu tako lepo izvedli poslednji lovski pozdrav. Zahvaljujemo se tovarni zdravil KRKA za podarjene vence ZB Brusnice ter govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu. žalujoči: ž^na Jožefa, sin Jože in hčerka Ema z družinama ter drugo sorodstvo Z A II V A L A Ob izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA KOŠIČKA upokojenega mesarja iz Novega mesta se najlei>še zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti jn mu poklonili cvetje in vence. Se posebej p>a se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter tov. P*etančiču. Žalujoči: žena Marija, sinovi Marjan, Jože in Stanko ter di’ugo sorodstvo ZAHVALA ' Ob težki izgubi, ki nas je doletela s smrtjo na.šcga dragega očeta ANTONA RUPENA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in počastili nj«'guv spomin, posebno Zvezi borcev za pomoč pri organizaciji pogreba, gasilcem, lovcem, pevcem in godbi iz Novega mesta, govornikom za tople besede ob slovesu, vsem darovalcem vencev in cvetja ter dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Se prav posebno zahvalo dolgujemo zdravnikom novomeške bolnice za pljučne bolezni za njihovo prizadevanje in človeško razumevanje, ki so ga ob težki in dolgotrajni bolezni izkazovali i>okojnika in svojc«im, posebej primariju dr. Smrečniku, dr. Zakrajškov! in dr. Trobišu, pa tudi dobrim sestram, posebno Ivanki in Albinci, in drugemu bolniškemu osebju. Se enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. Žalujoči: iecia Jelica i otrooi in dmgo sorodstvo. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni la odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavico Dokl. MlloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey m Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mofikon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndto (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1000 Sdin); plačljiva j* vnaprej — Za tnoasemstvo 62.50 novih dinarjerv (6.250 Sdin) OB. 6 ameriških dolarjev — Tekoči raičun ort podr. SDK ▼ Novem mestu: 6S1—8—# — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg S — PoStm predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in {otosratij M vračamo — Tiska OOP iDelo« t Ljubljani