2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 29. aprila 2010  Leto XX, št. 17


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 29. aprila 2010

Porabje, 29. aprila 2010

STOJI, STOJI 
LJUBLJAN’CA
STR. 3
JEZIKOVNI
TEDEN V
LJUBLJANI 
STR. 5

»Skrb meti na djablani kak na lidi«

»Što pravi, ka ne moreš spremeniti sveta?« - čüjemo na gausti 22. aprila, na den Zemlé, gda vsikšo leto svetimo Mater Zemlau. Po cejlom svejti organizérajo pobéranje smetk, izlete v naravo pa drüge »zelene« programe tak za mlajše kak za vözraščene. Na Vogrskom držijo svetek že djenau dvajsti lejt, ideja pa je prišla od ednoga merkanerskoga študenta že indašnjoga leta 1970.
Na te den majo šegau po cejlom svejti saditi drejve tö. Ranč tau je na miseu prišlo gospaudi Janezi Urbasi, šteri je predsednik Kulturno-izobraževalnoga drüštva v vesnici Selnica ob Dravi. Drüštvo že osem lejt sodeluje s porabskimi drüštvami, letos pa so se odlaučili, ka k Slovenskoj domačiji v Andovci pripelajo 8 cepik. Sedem djablani, za vsikšo porabsko ves  po eno, pa edno lipo za cejlo Porabje.
»Simbol naše krajine pri Dravi je djablan. Steli smo eden tau našoga žitka pripelati v Porabje, pa smo se odlaučili za stare fajte djablani. Nücali smo eške nika, nikši simbol, zatok smo s seuv pripelali eške edno lipo v Andovce, gde že stogi Mali Triglav. Vsikša djablan je ovaške sorte, ka so vesnice v Porabji tö ovaške. Na svojo posajeno cepiko pa more vsikša ves skrb meti, ranč tak kak majo skrb na Slovence v krajini« - je povödo gos-paud Urbas.
Porabski Slovenci so zrasli k srci Štajercom že te, gda so oprvin prejkstaupili grajnco, ranč tak kak njina prelejpa krajina. Drüštvo z brgá Drave šké pomagati pri tom, ka aj te vrejdnosti gorostanejo.
Sedem cepik djablani so v Andovci posadili predsedniki ali predstavniki slovenski manjšinski samouprav s vsej porabski vesnic. Lipo za cejlo Porabje je v zemlau postavo predsednik Slovenske zveze. Jože Hirnök se je spomino na tau, ka so naši starci, Slovani na srejdi vsikše vesi meli veuko lipo, pod šterov so se voditeli odlaučali. »Ta lipa de zrasla 20-30 mejterov visko. Vüpam, ka mo leko eške za petdeset lejt pod njauv sedeli pa se pogučavali o svoji problemaj pa se odlaučali. Vse tau pa v slovenskoj rejči.« - je svoje želenje povödo predsednik Zveze.
Dvoriške slovenske domačije prej simbolizéra enot-nost porabski Slovencov. Dobro bi bilau, če bi se skoro vsi najšli donk gnauk na leto v najmenjšoj slovenskoj vesi, pravi predsednik Slovenske manjšinske samouprave Andovci Karel Holec. »Domačija je mesto, kama človek domau dé, kama rad dé. Gnešnje cepike pa so samo prve v redej.  Geseni mo sadili eške drüge djablani, grüške, slive pa črejšnje. Radi bi vküppobrali stare fajte v Porabji pa ziskali starejše lidi, šteri eške vejo cepiti. Tak indašnje, ka so z ilojcov nutnamazali pa kaulakzvezali. V ’porabski sadovnjak’  leko vsikši pride pa koštava sad.« - je tapravo Karel Holec.
Mlade djablani do že za 3-4 leta rodile. Stare sorte so nej aklave, njina djabka pa majo baukši žma kak tista z intenzivni sadovnjakov. Z nauvov lipov pa je malo dvoriške na bregej v Andovci gratalo eške bole simbolično.
-dm-


Vsakša manjšinska samouprava je posadila svojo djablan, posadila se je pa lipa tö


Pobudnik akcije Janez Urbas, predsednik KID-a iz Selnice ob Dravi. Pauleg njega z lopato Karel Holec, predsednik andovske slovenske samouprave

Kar eno leto v znamenju knjige

Priznanje za
predsednika Državne slovenske samouprave

SLOVENCI NE BEREMO MALO

V Sloveniji se je ta mesec zvrstilo več pomembnih, s knjigo v najširšem pomenu besede povezanih dogodkov. Tako so v Ljubljani, Mariboru in še nekaterih krajih potekali 15. slovenski dnevi knjige; od petka 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011 bo Ljubljana svetovna prestolnica knjige. 
Slovenski dnevi knjige, tokrat petnajstič, so potekali pod naslovom Od lista do lista. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih je ob dogodku zapisal: »Ko slavimo knjigo, ki je seveda elementarni nosilec naše omike, posebno po uvedbi tiska pa ne ponavljamo zgolj, in z dolžno hvaležnostjo, kaj vse je za nas storila planetarno, nacionalno in osebno, marveč se tudi nenehno vprašujemo, kaj mi lahko storimo zanjo... Lepo bi bilo, če bi simbolična svetovna prestolnica knjige v realnem smislu prestolovala deželi s srečno knjigo. Ljubiteljice in ljubitelji knjige, bolj naklonjene priložnosti, kot se nam ponuja naslednjih dvanajst mesecev, da priplezamo bližje zelenim vejam, zlepa ne bomo imeli,« je prepričan predsednik slovenskih pisateljev in pesnik Milan Jesih. Pisatelj in direktor javne agencije za knjigo Slavko Pregl: »Usoda knjige me v glavnem ne skrbi. Lahko, da se bo njena tehnološka podoba v določenem obsegu spremenila, zasedla ustrezno mesto med človeškimi pripomočki, a kot duhovit način sporočanja vsebin tudi v našem času nikakor ne bo niti mogla niti hotela uiti pohlepnim bralcem, brez katerih je ni. Svetovna prestolnica knjige se nam je zgodila v odličnem in odločilnem času.«
Slovenski dnevi knjige so tako priložnost za popularizacijo branja in razvoj bralne kulture kot za seznanjanje z novostmi slovenskih založb in marsičesa, povezanega s knjigo. Te vrednote bodo prišle do izraza vse do 23. aprila prihodnje leto, ko bo slovensko glavno mesto svetovna prestolnica knjige pod pokroviteljstvom Unesca. Po še nepopolnih podatkih bo v Ljubljani okoli petsto dogodkov, namenjenih spodbujanju branja, razvoju bralne kulture, večanju dostopnosti knjige in predstavljanju književnih zvrsti in svetovnih književnosti. Mimogrede, Ljubljana si je naslov pridobila v močni konkurenci z drugimi evropskimi mesti, med drugimi so za laskavi naslov kandidirali Dunaj, Lizbona, St. Peterburg, program pa so predstavljali v Palači Unesca v Parizu.
Eden najbolj vidnih naslovov v okviru programa, kar zadeva pisateljska gostovanja, bo literarni festival Fabula, poimenovan Literature svetovnih celin. Osrednja tematika bo mesto, mesto kot življenjsko okolje, mentalni zemljevid, prostor svobode in omejitve. Ljubljano bodo obiskali nekateri svetov-no znani pisatelji. Med prvimi, na začetku maja, je napovedan prihod Nobelove nagrajenke za leto 2009 Herte Müller. Ugledna pisateljica bo nastopila v ljubljanski Drami. V Ljubljano bo prišel avtor izjmne nemške uspešnice Izmera sveta Daniel Kehlmann. Napovedan je tudi obisk enega najsodobnejših ameriških pisateljev Jonathana Franza, ki ima v slovenščino preveden roman Popravki. S čimer je spisek sodelujočih zgolj začet. 
Posebnost svetovne prestolnice kulture je tudi v tem, da bodo s knjigo kot pomembno predstavnico kulturnega ustvarjanja v naslednjem letu povezane tudi vse kulturne ustanove, kulturni ustvarjalci, muzeji, galerije, gledališča, glasbeniki in drugi. Pomemben, trajen učinek za Ljubljano kot svetovno prestolnico knjige naj bi bila hiša literature, poimenovana po Primožu Trubarju, v kateri bodo kulturno in intelektualno središče, knjižni klub, sedež spletnega portala o književnosti, galerija in informacijsko središče. 
S svetovno prestolnico kulture je povezan tudi nov časopis, štirinajstdnevnik Pogledi, ki ga je začelo izdajati podjetje Delo, doslej pa sta izšli dve številki. 
V Dneve slovenske knjige se je vključila tudi murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica. Po predstavitvi Mukičevega Črnošolca je Milan Vincetič predstavil pesniško zbirko Vide Pelc Bajkovič Singapur, se pogovorjal z dramatikom, pisateljem, scenaristom Tonetom Partljičem in odprli so razstavo J. V. Valvazor v soboški knjižnici. 
Dobro in umestno bi bilo, da bi del dogajanja v Ljubljani, kot svetovni prestolnici knjige, posegel tudi v porabski narodnostni prostor. 
Ernest Ružič

V Budimpešti je konec marca Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, prejel odlikovanje za zahvalo za pomoč pri pripravah na skupne vladne seje med vladama R Slovenije in R Madžarske. Priznanje mu je podelil Ferenc Gémesi, državni sekretar na Uradu vladnega predsednika, odgovoren za zamejske Madžare in manjšine v državi. Priznanje so prejela tudi posamezna ministrstva, ki so sodelovala na skupnih sejah in predsednika državne hrvaške in romunske samouprave, kajti madžarska vlada je imela skupne seje tudi s tema dvema sosedama. 



Tone Partljič je v pogovoru z Milanom Vincetičem na literarnem srečanju v Murski Soboti povedal, da je avtor triintridesetih samostojnih knjig, med katerimi so objavljena tudi njegova dramska besedila. Književnik je najbolj znan po scenarijih za televizijske nadaljevanke, piše pa tudi prozo. Največ časa je bil učitelj, več let poslanec v državnem zboru, pravi, da se ima vse življenje za pisatelja. Bil je predsednik Bralne značke in tudi zato ocenjuje, da Slovenci kar dosti beremo, zadnje čase sicer knjige manj kupujemo, zato pa več sposojamo v knjižnicah. 


Prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti pred enim letom podaril 17 zvezkov faksimilirane izdaje Slave vojvodine Kranjske Janeza V. Valvazorja. Edinstveno zbirko svetovnega pomena, kot jo je označil dr. Lojze Gostiša (v prvi vrsti, tretji z leve pri direktorju Jožetu V)grincu), so ob svetovnem dnevu knjige predstavili obiskovalcem knjižnice. O pomenu dela, v katerem je 7752 grafikinrisb,jegovoriltudidr.MatjažKmecl,inpovedal, da je originalna verzija tega dela v Zagrebu, domala enak faksimile v nekaj izvodih pa je stal 1,2 milijona evrov. Knjige bodo na ogled do 23. aprila 2011, ko bo Ljubljana svetovna prestolnica knjige in ko bo 370-letnica rojstva J.V. Valvazorja

Z Goričkoga v Piran – 13. 


Stoji, stoji, Ljubljan’ca

Ljubljana (2.)

Če si stoj pogledne grb (címer) Ljubljane, včasik na pamet vzeme zelenoga zmaja (sárkány). Zakoj je ta stvarina simbol glavnoga varaša, zakoj go vidimo na ednom mausti pa zakaj eške fusbalski navijači (szurkoló) v Ljubljani njau na svoje zastale namalajo, nam povej indašnja pripovejst:
»V stari-stari cajtaj je grški sodak Jazon s svojimi padašami Argonavti vkradno kaužo zlate birke od krala pri Črnom maurdji. Bejžali so s šiftom pa se tak pelali gor po Donavi, Savi pa na konci po Ljubljanici. Gda je več vodé dale nej bilau, so počakali konec zime. Kauli gnešnje Ljubljane so najšli veuko jezero pa dosta mlak. V etaj vodaj je živela stvarina, štero je Jazon samo žmetno bujo. Med tejm cajtom so šift vrazno pobrali pa so sprtoletj na plečaj do Jadranskoga maurdja znosili. Tam so vküp-sklali pa na veukoj vodej nazaj v Grčijo prišli.«
Ta stvarina v mlaki je prej ljubljanski zmaj, Jazon pa prvi Ljubljančan. Depa gestejo bole realistične pripovejsti tö, na priliko tista, štera pravi, ka je zmaj biu tisti, šteroga je sveti Jurij bujo. Patronuš kapejle na ljubljanskom gradi pa je ranč té svetnik. Za konec pa eške edna pripovejst: zmaj je biu simbol indašnjoga slovanskoga boga Velesa, šteri je biu protivnik glavnoga boga Perüna.
Na perautaj zmaja zdaj odletimo gor na ljubljanski grad, če pa se nam tau preveč nevarno zdi, leko pejški ali z avtonom tö gorpridemo. Nej davnik pa so na bregej napravili vlečnico (felvonó) za bole manjaste, šteri škejo med potjauv varaš tö videti. Najlepše se vse vidi s törma na gradi, kama leko splezdimo po več kak stau pužasti stubaj. V törmi pa si leko poglednemo v trej dimenzijaj zgodovino pa zidine Ljubljane.
Če vrkaj s törma kauli poglednemo, vidimo pod nami Staro Ljubljano, daleč pa se zdigavajo moderni bloki. Kauli varaša se leko čüdivamo viskim bregam.
Gospaudge so vsikdar na gradi živeli. Pod brejgom eške gnes vidimo Stari, Mestni pa Novi trg. Med tom tali varaša pa kauli nji je stala kamena stena, štero so eške Törki nej mogli porüšiti. Ulice so eške gnes takše kak v srejdnjom veki, gda so dveri ramov bili obrnjeni prauti varaškoj ulici. V spaudnjom štauki so meli veštauke pa baute, više pa je lüstvo živelo. 
Prva kak bi odišli doj z gradovoga brega, povejmo, ka so leta 1849 v etoj zidini tri mejsece skrb meli na vogrskoga ministrskoga predsednika Lajosa Batthyányna. Gnes dosta mladi drži svojo zdavanje v dvoranaj na gradi, pri dveraj šteroga rasté edna vejka štiristau lejt staroga grauzdja z Maribora.
Ljubljana je skoro kak Budimpešta, če zbrodimo, ka pod gradom eden tunel (alagút) za avtone pela. Kauli brega pa so vöskopali kanal, ka aj bi od vodé Ljubljanice nej povauden bila. Vzimi vnoči pa má grad vsikšo drügo minuto ovaško farbo, ka naredijo s posvejtami.
Že spodik, na Mestnom trgi vidimo takzvani Robbov stüdenec (v istini kopijo), šteri kaže tri kranjske reke, Ljubljanico, Savo pa Krko. Logično bi bilau, ka je reka ženska, depa na kipi zlejvajo vodau stari moški. Tau pa zatok, ka je baročni majster Francesco Robba biu Taljan, pa je v njegvom geziki »il fiume« ali reka moška rejč.
Bile pa so ženske, štere so v varaškoj iži na Mestnom trgi prejdnje bile, ka župani pa županje Ljubljane v takzvanom Magistrati kancelaje majo. Od varaške iže je nej daleč stolna cerkev, štera je sedež ljubljanske nadpüšpekije. Za turiste so najbole erične dvej dveri cerkve, na ednaj vidimo zgodovino krščanske vöre na Slovenskom, na drügaj pa ljubljanske püšpeke nad tejlom Zveličara.
Nazaj prauti Magistrati se pred nami opéra Stara Ljubljana, samo ka go zdaj od znautra vidimo. Od srejdnjoga veka se je rejsan nej dosta spreobrnaulo: v spaudnji štaukaj odavajo stare pa nauve knige, gvante, depa največ je kavarn pa krčmé. Po mali ulicaj se špancerajo zalübleni pari, babice s svojimi vnükami pa vsi turisti, šteri se škejo malo nazaj v cajti odpelati. Nejso pa samo Ljubljančange zalübleni, liki restavracije tö. Na ednom mesti geste z en kraj poštije kavarna Romeo, z drügoga restavracija Julija.
Če pa komi ne dojde španceranje pa tüuča, leko po ednoj od vnaugi vauski ulic odide na brejg Ljubljanice, gde se po večeraj zbera mladina pa se vseposedik muzika čüje. Za vekše svetke, najbole pa za božič spakivajo vö bautoške vse, ka se nüca, pa eške bole vse, ka se nikdar ne nüca. Dostakrat so koncerti na več trgaj kauli stare Ljubljane.
Nad Ljubljanicov dosta mali maustov geste, zvün Tromostovja je najbole eričen Šauštarski maust. Oprvin so na mausti odavali mesarge svojo blago, med tejm so pa trnok zamazali vodau. Lidgé so se bodjali küge, zatok so mesare raj inan poslali, na etom mausti pa so dobili mesto bole čisti šauštarge. Če pa so peki lažali, gda so krü vagali, so je z mausta v vodau namakali.
Če demo prejk toga mostá, pridemo k ednoj špajsnoj, žuto-radečoj zidini. Zvünejšnje stene so iz cügla, depa zmejs so veuki falati bejloga kamna. Narodna in univerzitetna knjižnica je najvekšo delo arhitekta Plečnika, je pa najvekša knjižnica v Sloveniji tö. Zozidali so go pred drügov bojnov, leta 1944 pa je na njau spadno eden fligar. V nesreči je na nikoj prišlo 60 gezero knig. 
Malo dale pridemo na Trg francuske revolucije. Tü leko najgir popotniki vidijo eden spomenik tihinskomi diktatori. Gda je pred dvejstau lejtami francuski casar Napoleon en tau stare Avstrije prejkvzeu, je Ljubljana gratala glavni varaš takzvani »Ilirski provinc«. V etom cajti je mesto tak dosta dosegnilo, ka Ljubljančange se eške gnes radi spominajo na veukoga francuskoga sodaka.
Leko šteroga koli mladoga ali malo starejšoga Ljubljančana pitamo, gvüšno povej, ka je že biu v Križankaj na koncerti ali na kakšom festivali. Zidina je inda bila klaušter nemškoga viteškoga reda, tak je ime daubila. Kisnej so v njej mlade dühovnike včili, gnes pa je eden najbole lübleni center mladine. V zidini, štero je ranč tak prejkzozido Jože Plečnik, se gnes v srejdnjoj šauli včijo mladi molarge pa fotografi.
Po dobrom koncerti v Križankaj trnok dobro spadne malo spanja. Dojde, če drügi den za zrankoma dale iškemo čüde po Plečnikovi stopajaj v »Ljubljan’ci, dugi vesi«.
-dm-



Krau Ljubljane je grad na bregej

Robbov stüdenec, s stolnicov ozajek

OD
SLOVENIJE…

Za vse je kriva politika

Vekivečna luč (3)

Pismo iz Sobote

Mlajši po porabski vasnicaj se že tö pripravlajo, ka do majuša prvo spauved meli. Zgodba, stero je Ema Sukič najšla v starom kalendari pa go je dolaobrnaula v našo domanjo rejč, tö o tom pripovejda, kak je pojbič, steri je gorraso v ne-vörnoj držini, išo k prvoj spauvedi pa kak je povrno svoje stariše tö.

Liblene moje, dragi moji, neš-kem nikoga na red gemati, ka je tau nej najbole lejpo delo gé. Depa dun me neka škrable pa si ne morem pomagati. Ne morem si pomočti, ka bi nej tau povedo, ka me mantra. Pa rejsan neškem nikoga na red gemati, depa …
Depa lidge smo takši gé, ka neš-kemo najbole radi pripoznati, gda kaj naaupek napravimo. Ja, trno žmetno pripoznamo, gda smo gé za kaj lagvoga krivi. Bole zvün sebé iškemo, na koga se leko vözgučimo. Brodim si, ka zavolo toga, ka smo tak napravleni. V cerkvi so si vözbrodili spauved, ka človek dun pripozna svoje greje, svoje lagvo delo. Brodim, ka je malo takši gé, ka bi vcejlak vse pri spauvedi taprajli. Na, zdaj že tak malo filozofejram. Depa nekak sam mogo začnoti, ka nej? Začno pa sam zatoga volo, ka pridem do toga, ka vam škém vöovaditi. 
Gvüšno je tau, ka smo gratali trno spolitizejrani. Vej pa zvün té politike si trno malo vejmo pripovejdati. Te pa je nej čüdno gé, ka je tak pomalek politika tö kriva za vse, ka se godi ali pa človek narédi. Mam ednoga poznanca, steromi je za vse kriva politika. Un nigdar nika lagvoga ne napravi. Vse tau narédi politika. Edno leto nazaj me je pelo v njegvom avtoni. Pa kak šegau ma, je preveč na gas tejžo. Nagnauk so naja policajge stavili. Eške prva, kak je policaj do avtona prišo, je že kunau:
»Vrag aj vzeme politiko!«
Policaj ga je proso dukomente pa njemi pravo, ka je preveč brž vozo. Un pa ga je čemerno pogledno pa pravo:
»Tau vse politika dela!«
Eške dosta takšoga je gé. Bila je velka vročina, deža pa od nikec. Vročina pa süša. Gledala sva v nebo brezi ednoga oblaka. Gledala sva v nebo pa si želejla, aj naja kaj ladnoga zaodi. Samo nagnauk je začno na glas broditi.
»Tau je več nej normalno. Vej nam pa vse na nikoj pride. Tau vse politika dela. Za vse tau je kriva politika.«
Gledo sam ga pa sam si brodo, ka se un samo tak malo šali, Depa nej! Tadale si je brodo. 
»Tau z vrejmenom, tau je vse politika gé! Vej pa inda takšoga nej bilau. Tau, pajdaš moj, tau je vse politika.«
Té možakar je že stari pojep biu. Smo si brodili, ka se nigdar ne oženi. Depa bila je edna trno vesela veselica. Pa je na toj veselici bila edna nej več najbole mlada dekla. Pa sta se teva dva spoznala. Ka bi veseldje bilau eške bole velko, sta odišla tavö. Pa se je tam venej zgaudilo. Ja, delala sta tisto najbole lejpo delo! Pa je eške eden dober mejsec nej taodišo, gda njemi una vöovadi, ka je kusta ostanola. Po istini povedano, se njemi je tau nej najbole povidlo. Pa je nej vedo, ka aj zdaj un dela, ka aj una dela, ka aj oba vküper delata. Una pa je trno dobro vejdla, ka de delala. Prajla njemi je, ka de dejte porodila, un go leko vzeme za ženo ali pa nej. Vse tau vküper njemi je njegvi žitek kauli obrnaulo. Depa un je nika nej biu krivi! Nej, sploj nej!
»Tau, tau je vse politika! Aj grün vdari nut v politiko! Sto pa eške takšo vido!?« je trauso čemére na politiko, samo na sebé nej. 
Nej se je oženo, za svojga maloga sina pa dun mora plačüvati. Depa že si vejn brodite, ka vsikši mejsec povej, gda pejneze tanesé? Ja, za vse je kriva politika!
Miki

Kresalova ostaja notranja ministrica
Po 13 urah parlamentarne razprave notranja ministrica Katarina Kresal ostaja v Pahorjevi vladi. Predlagateljem je do potrebnih 46 v drugem poskusu interpelacije zmanjkalo 8 glasov. Od 78 prisotnih poslancev je predlog interpelacije podprlo 38, zavrnilo pa 40 poslancev. 9 poslancev se je glasovanja vzdržalo, med njimi so bili trije poslanci koalicijskega Zaresa (Franci Kek, Alojz Potočnik in Vito Rožej) in pet poslancev DeSUS (Joško Godec, Franc Jurša, Vasja Klavora, Anton Urh in Matjaž Zanoškar) ter poslanec madžarske narodne skupnosti László Göncz. Ministrica Kresalova je po izglasovani zaupnici izrazila zadovoljstvo, ker interpelacija ni uspela. »Moji kolegi je niso podprli in to je dober rezultat,« je dejala. Zato tudi dejstva, da se je nekaj poslancev koalicije vzdržalo glasovanja, ne vidi kot nezaupnico.
Očistimo Slovenijo
Preko 250.000 prostovoljcev je v čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu na 7000 divjih odlagališčih zbralo več kot 70.000 kubičnih metrov odpadkov. 30-odstotno udeležbo so presegle tri občine: v občini Pivka je čistilo 35,4 odstotka prebivalcev, v Kostelu 34 odstotkov, v Hodošu pa 33,4 odstotka ljudi. Prvi uradni podatki akcije Očistimo Slovenijo naj bi bili znani, ko komunale in podjetja za sortiranje in predelavo odpadkov do konca zberejo vreče in kosovni odpad s terena ter ga pregledajo. Tak-rat bodo tudi ocenili doseženo stopnjo ločevanja. Zaenkrat so zbrali 60.000 kubičnih metrov odpadkov, pričakujejo pa, da jih bodo najmanj 80.000 kubičnih metrov. Kot zanimivost so organizatorji povedali, da so na enem zbirnem mestu zbrali kar 26 zapuščenih avtomobilov in en avtobus, na odlagališču v Novi Gorici pa so našli celo truplo. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu se zgleduje po estonski akciji, ko je maja leta 2008 v enem dnevu 50.000 prostovoljcev v petih urah zbralo 20.000 ton odpadkov. 

Stariške so ranč nej steli čüti od prve spauvedi. Pojbič je poskrivoma ojdo na včenjé. Gda se je katekizmuš končo, je vsigdar mogo leteti domau, ka je že doma bijo, dokeč so stariške z dela prišli.
Gnauk se je nevola zgodila. Fejst se je paštjo, nej kaulek pogledno pa ga je auto tavdaro. V špitala so ga odpelali. Tak strašno se je poškodovau, ka ma je rejč stanila pa se je gibati tö nej mogo. Samo pravo rokau je leko gibo pa nüco. Vse je razmo, ka so ma gučali, liki če je kaj sto, te je svojo prošnjo dolaspiso. Gda je dühovnik zvedo, ka se je s pojbičom zgodilo, včasin je v špitale bejžo ga goraziskat. Par minutov se je pogučavo z njim pa ma je pravo, ka je njegvo nakanenje, ka bi ga krsto, ka bi Boga dejte grato. Pa ma je obečo, ka ma dopisti, ka leko prvo spauved tö zadobi, če je gli ešče čas nej tü.
Dühovnik je ešče tam bijo pri pojbiči, gda so prišli njegvi stariš-ke pa so se s takšimi čemerami na popa sipali, ka je tau nej za poslüšati bilau. Malo prva so zvedli, ka se je nesreča zgodila te, gda je dejte s katekizmuša domau šlau.
»Sčistite se od tec,« je kavülo oča. »Vi ste krivi pa vaš Baug, ka je našo dejte na tau prišlo.«
Dühovnik se je nej korijo pa nej trgo. S tašo düševnostjo je ranč nej vrejdno. Slobaud je vzejo od maloga pojbiča pa ma pravo, ka pride k njemi z Jezušom vred. Gda je oča tau čüjo, je tak čemerasti grato, ka je zgrabo duhovnika pa ga vö na dvera potaučo.
Namesto gunča so skunzé gučale. Stariške so se djaukali nad svojim sinom, steri je napau mrtev bijo, dejte se je pa djaukalo zavolo Jezuša, ka se on nigdar nede mogo srečati z njim.
Gda so stariške odišli, je mali betežnik dolanapiso svojo prošnjo pa proso medicinske sestre, naj pozovéjo dühovnika, naj pride k njemi z Jezušom vred, ka tak čüti, ka nede dugo živo. Proso je ešče eden papir pa je tadala piso: »Mati pa oča, ne bojta čemerna namé pa na dühovnika, jaz zdaj njega čakam. Vas tö čakam. Liki zdaj najbole Jezuša čakam, dühovnik mi je obečo, ka mi ga prinese.«
Gda je dühovnik prišo, je spovedo malo dejte, ma dau božo tejlo. Nej je sto počakati stariše, nej se sto pa trgati z njimi, zatok je raj odišo. Pojbič je srečen bijo, ka je daubo Jezuša, zapro je oči pa je düšo püsto.
Stariške so že samo mrtvo dejte najšli. Papir je eštje v rauki držo, na njem je pisalo, ka je v nebesaj, čaka pri Jezuši. Oče je v čemeraj vküpzmoždjo papir pa ga je talüčo. Mati ga je goravzela, ga pogladila pa ga küšnila gnauk, dvakrat, staukrat.
»Ne delaj tau,« je pravla možej. »Vej so pa tau slejdnje reči našoga deteta. Tau je njegva oporoka (végrendelet).«
Domau je odnesla papir pa ga v album djala, gde so kejpe meli od sina, zato ka molitveni knjig nejso meli. Z možaum vred sta dostafart gledala kejpe pa preštejla tau pismo tö.
Je že deset lejt minaulo od sinove smrti. Med tejm časom sta se ona tö vözmirila z dühovnikom, vej pa on nika nej kriv bijo. Povrnaula sta se, na deseto letnico sta dala slüžiti mešo za sina pa so vsi k prečiščavanji šli. Na meši so navzoči bili tisti mladi podje pa dekle tö, steri so pred desetimi lejtami za svojga brata vzeli njinoga sina. Oni so tö vsi po božo tejlo šli. Po meši so pa vsi šli na graubišče, stariške so nesli vejnec, mladi pa eno-eno raužo. Vsi vküper so pravli: »Naš brat v Jezuši, moli Boga za nas!« Mati pa oča pa: »Našo lübléno dejte, prosi za nas, ka se na drügom svejti srečamo.«
Više graubištja se štrka neseta. Prauti vesi vzemeta paut. Paštjita se domau, čaka njija stara gomejzda.
(Konec) 

… DO
MADŽARSKE

Jezikovni teden v Ljubljani

Dijaki monoštrske gimnazije in srednje strokovne šole Béla III. smo dobili možnost, da smo se lahko udeležili intenzivnega jezikovnega tečaja v Ljubljani, v Centru za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik. Jezikovni teden je finančno podprlo slovensko ministrstvo za šolstvo in šport. 
En teden smo bili v glavnem mestu Slovenije. V nedeljo zvečer smo prispeli na prenočišče, ki je bilo v Bit hotelu. V ponedeljek zjutraj pa se je že začelo učenje. V šoli smo najprej spoznali profesorje, ki so bili z nami ves teden. Učili so nas naslednji profesorji: Mihaela Knez, Damjana Kern, Katja Kralj in Matej Klemen. Poleg tega pa smo imeli še dve »vodički«, Anjo in Matejo. Onidve sta bili z nami popoldne. 
Kako so potekali naši dnevi? Mislim, da zelo dobro, saj smo se tudi dobro počutili in smo se naučili veliko novih zadev.
V ponedeljek smo najprej pisali test, tako so nas lahko razvrstili v dve skupini. Potem pa smo začeli z učenjem. Vsak dan smo bili od pol devete do tretje ure na šoli. Dopoldne smo imeli štiri šolske ure, popoldne pa dve šolski uri. Po urah pa smo imeli različne programe. V ponedeljek smo si pod vodstvom turistične vodičke Katje ogledali jedro Ljubljane. To pomeni, da smo si ogledali: Prešernov trg, Tromostovje, cerkev sv. Nikolaja, Mestno hišo, Robbov vodnjak, Narodno in univerzitetno knjižnico, Šuštarski most. Na Prešernovem trgu smo zvedeli tudi to, zakaj je Slovenija država ljubezni. In zakaj? Ime države vsebuje angleško besedo love, kar po slovensko pomeni ljubezen. V imenu glavnega mesta pa je beseda ljubiti. Priimek Prešeren pa je stara beseda, in pomeni veselje. Cerkev je dobila ime po sv. Nikolaju, ker je zavetnik trgovcev, čolnarjev in ribičev. Znamenitost cerkve so vrata. Na teh vratih lahko vidimo različne simbole, npr.: Antona Martina Slomška, papeža Janeza Pavla II.
Robbov vodnjak je največji in najlepši vodnjak v Ljubljani. V stari Ljubljani je bil vodnjak treh kranjskih rek. Te reke so: Sava, Krka in Ljubljanica. Naredil ga je Francesco Robba, ki je prišel iz Italije. Poročil se je s hčerko ljubljanskega kiparja Luke Misleja. Pri izdelovanju novega vodnjaka ni imel sreče. Delo je trajalo zelo dolgo. Tudi ladja, ki je tovorila marmor za vodnjak, se je potopila. Ko je vodnjak končal, se je vrnil v Italijo.
Ker je v torek bilo zelo deževno vreme, smo šli v veliko nakupovalno središče, v BTC.
V sredo popoldne smo obiskali etnografski muzej. Tam smo imeli delavnico, kjer smo naredili panjske končnice. Zvečer pa smo šli v gledališče. Tam smo si ogledali predstavo Skopuh francoskega komediografa Moliera. Ker je živalski vrt v torek odpadel, smo šli tja v četrtek. Tam smo najprej lahko videli, kako hranijo morske leve. Potem pa smo dobili vodiča, Andreja. V njegovem spremstvu smo lahko pobožali kačo in jo dali okoli vratu. Na koncu smo si ogledali še ostale dele živalskega vrta. 
V petek dopoldne smo se še učili. Popoldne je prišel čas slovesa. Vsi vemo, da je vsega lepega enkrat konec. Tudi zdaj je bilo tako. Naš vlak je imel odhod ob pol šestih, zato smo imeli še malo časa. Ta čas smo preživeli na Prešernovem trgu. Okrog pol enajstih smo vsi prispeli domov.
V imenu vseh udeležencev bi se rada zahvalila Ministrstvu za šolstvo in šport v Sloveniji, posebej gospe mag. Valeriji Perger, in vsem, ki so nam pomagali pri tem, da smo se lahko udeležili tečaja, saj je ta bil za nas zelo koristen. Hvala tudi naši profesorici Eriki Köleš Kiss za spremstvo. Upamo, da bomo še imeli možnost za takšen tečaj, saj smo se v enem tednu veliko naučili.
Martina Zakoč

Stranka z novim imenom in novim predsednikom?
Dosedanja predsednica Madžarske socialistične stranke Ildikó Lendvai je že ob svoji izvolitvi izjavila, da bo stranko vodila le do naslednjih volitev. Tako je po prvem krogu volitev potrdila, da se bo po drugem krogu odpovedala funkciji in bo za predsednika stranke predlagala Attilo Mesterházyja, ki je bil strankin kandidat za premiera. Attila Mesterházy bi obenem ostal tudi vodja poslanskega kluba stranke v parlamentu. Sam Mesterházy je izjavil, da bo funkcijo sprejel le v primeru, če ga podpre kongres stranke, kajti noče »sprave vodilnih nad glavami članstva«. Stranka, ki si želi, da bi imela v parlamentu vlogo demokratične kontrole, bo po vsej verjetnosti spremenila tudi svoj naziv in logotip. Med predlogi za ime stranke je tudi »Nova levica«.
Domneve o novi vladni strukturi
Med dvema krogoma volitev se je v madžarskih medijih objavilo nešteto domnev, kako bo izgledala nova postavitev vlade. V to, da bo vlado vodil predsednik FIDESZ-a Viktor Orbán, nihče ni podvomil, pojavljale pa so se tudi novice, da se bo Orbán odpovedal vodenju stranke, te je sedanji prvi mož FIDESZ-a odločno zavrnil. Predsednik vlade naj bi imel tri podpredsednike, in sicer Mihálya Vargo, bivšega finančnega ministra, Zsolta Semlyéna, predsednika krščanskih demokratov, in Tiborja Navracsicsa, vodjo poslanskega kluba stranke. Za predsednika parlamenta bo stranka verjetno predlagala Pála Schmitta.
Naš sodelavec prejel posebno nagrado
Na fotografskem natečaju Madžarskega kulturnega inštituta v Budimpešti, ki je bil razpisan pod naslovom Naše manjšine na fotografijah, je sodelavec našega časopisa Karel Holec prejel posebno nagrado Ministrstva za šolstvo in kulturo. 


Naša skupina pred Prešernovim spomenikom



Pripravili smo panjske končnice

V Slovenskem etnografskem muzeju

»Je živlejnje potistim tö, če si že v penziji«

Gda človek penzionist grata, živlejnje se ma spremeni. Nej ma trbej v slüžbo ojdti, niške ma več ne zapovejda, cejli den je doma, pa tau leko dela, ka ške. Zvekšoga vsakši fejst čaka tau, dapa gda tapride, te itak se nikak čüdno počüti. Tak čüti, kak če bi zdaj že menja vrejden biu kak do tejga mau, pa tau tö, ka je stari grato. Dosta je taši, steri depresijo dobijo, sploj pa tisti, šteri gda v penzijo staupijo, več nika ne delajo, samo so doma pa vö na okno gledajo. Tak mislim tau je najbola üša, če nejmaš cilje, pa eden den ti je taši kak drugi.
Devet lejt so že v penziji Karči Trajber iz Števanovec, dapa kak sem se pogučavo z njimi, sem vido, ka se njim od depresije sploj nej trbej bojati.
• Karči, gde ste vi delali, prvin kak bi v penzijo šli?
»Dja sem naprvin v židanoj fabriki delo v Pešti, potistim v Varaši, slejdnji devet lejt pa v Opli.«
• Nej je bilau vam špajsno iz židane fabrike v Opel titi delat?
»Mena je nej bilau špajsno, leko povejm, ka se mi je bola vidlo kak v židanoj fabriki. Meni je tü bilau najbola fajn delo.« 
• Ka ste delali?
»Vse fela, ka je trbelo, dapa največkrat sem na radaj (tekočem traku) bejo, gde smo motore redli.« 
• Kak tau, ka ste najprvin v Pešt šli delat?
»Tau je petdesetdevetoga leta bilau, gda sem v Pešt üšo. Doma tü paulak sem nišo delo nej najšo, pa ranč je nej bilau. Zato sem si te tak mislo, ka mo v Pešt üšo.«
• Nej je bilau špajsno iz male vesi v velki varaš oditi?
»Sprvoga je špajsno bilau, dapa sledkar sem se že zato vcujvzejo. Dosta sem na nogometne tekme (focimeccs) odo, zato ka dja tau strašno rad gledam. Tau je ešče zdaj tak, gda se Števanovčarge špilajo, dja sem vsigdar tam pa poglednam tekmo. Samo zdaj se nikak tak slabo špilajo, ka vsigdar vödobijo, pomalek že spodkar vöspadnejo iz Vas Népe. Tau je vejn zato, ka sploj malo pejnez majo. Dobro bi bilau, če bi si leko zozidali edno slačilnico, gde se leko prejknaravnajo, zato ka ta že pomalek cejlak nanikoj pride, ka go zdaj majo. Dostakrat je tak, ka če kama inan dejo se brsat, te namé sin pela z autonom pa tam je tö poglednam.«
»Samo te sem dja kak čamerna na njega,« pravijo žena Rožika. »Ka trbej že njema tam za njimi lejtati. Dostakrat si mislim, ka mam eden bot pa s tistim mo ga lejvala«. 
• Vi, gda ste mladi bili, vi ste se tö brsali?
»Dja sem se nej mogo brsati, zato ka gda sem dja mladi bejo, dja sem te nej bejo doma. Osemnajset lejt star sem bejo, gda sem odejšo, tak ka mlada lejta sem dja doma v Števanovci nej emo.«
• Ka je lejpo v nogometi, ka ga tak radi gledate?
»Ne vejm, dapa nebesko rad ga gledam. Dja televizijo tü vsigdar gledam, nega takšne tekme, ka bi dja nej pogledno. Dje tak, ka do paunači gledam.« 
»Tau te ešče ranč ne dojda, vse novine, ka pišejo od nogometa, tau vse taprešte, že mi je vse više,« pravi ozajerk za nama Rožika. »Gda Karči tekmo gleda, te po prsti moramo ojdti kaulak njega, pa tijoča mora biti. Tašoga reda dja drugi televizijo gledam.«
»Dja tekmo vsigdar posaba gledam, tau istino. Nej sem rad, če tašoga reda stoj tam kauli mena štampla.«
• Gda človek v penzijo dé, te se sprvoga k tauma težko vcujvzeme, ka ma več nej trbej delat titi?
»Sprvoga sem se trno težko vcujvzejo. Dapa sreča je bila, ka nej na dudja so me nazaj zvali delat. Te je tau mena malo pomagalo pa sploj dobro mi je spadnilo. Gda so me zaglednili, vsakši mi je kričo, ka je Kari, pá si prišo. Namé so v fabriki trno radi meli, pa dja nji tü.« 
• Kak je bilau te, gda ste že rejsan v penziji bili pa ste doma ostali?
»Človeki te pride najoprvin na pamet, ka je stari grato. Dapa ovak sem dja tak ka kauli rama si dja vsigdar najdem delo. Šteri štje doma delati, tisti leko dela, zato ka kauli rama vsigdar djeste delo. Dja sem tü ranč tak kak tvoj oča, dja tü vsigdar moram titi pa delati nika. Brezi tauga bi ranč nej bejo zdrav.« 
• Ka mate delo doma?
 »Njivo delamo, v gauško odimo, te pomalek kosim, v zimi je malo špajsno, ovak nej. Dapa te pa tekme gledam.«
• Gda so židano fabriko zaprli pa ste brezi dela ostali, te vam je zato nej bilau vseedno?
»Pa vejš, ka nej. Te sem dja že v petdesetprvo leto staupo, ka bi delo, če bi nej najšo delo. Dapa srečo sem emo pa sem sploj rad bejo, ka so me goravzeli v Opel. Tak ka eden den sem nej vönjau, ka bi nej emo delo. Tašo sem dja nej probo, kakšno je tau, gda si brezi dela.«
• Dosta lejt ste odli delat pa gvüšno, ka je nej bilau léko. Dapa najbola težko je vejn te bilau, gda ste v Varaš odli v židano fabriko v tri partije, nej?
»Tak mislim dja tö. Z busom smo se vozili ta pa nazaj. Pa te so ešče nej taši busi bili kak zdaj.«
»Ti nika ne guči,« pravijo pá Rožika. »Dja sem pa tistoga reda ešče sprvoga pejštji odla delat, zato ka nas je bus nej goravzejo. Vejn zato, ka nej bilau več mesta. Velki snejg je bejo pa smo si najlon gorazvezali na noge, aj mokre ne gratamo v velkom snegej. V rokej smo pa eden cejkar mele, v šterom je edna svejča gorejla v glaži. Tak smo si svejtili, aj nika zato vidimo. V kmici smo šli z daumi pa gda smo nazaj domau prišli, je že pa kmica bila. Dapa itak smo ojdli, zato ka tistoga reda je težko bilau nutrapridti v židano fabriko.«
• Kak je bilau, gda ste slejdjan den šli delat?
»Slejdnji den, gda sem delat üšo, mena več ranč nej trbelo delati, zato ka sem že emo tiste dneve, ka je trbelo, samo tau sem dja nej vedo. Z županije so telefonerali, gde so mi penzijo tanaprajli, v fabriko, ka dja že mam tiste dneve, ka mi trbej. Zadvečerek se nutaüšo delat, pa te tam so mi prajli, Karči bači, vam več gnes nej trbej delati. Tam sem te samo ta pa nazaj po fabriki odo. Od kolegov pa od fabrike sem za štiridesetgezero forintov vrejdnosti daubo darilo. V restavraciji pri Wagneri sem emo zaključek za tiste, s šterimi sem vküper delo. Sploj veselo pa dobro je bilau. Zdaj več ne odim delat, dapa kak sem pravo, dja vsigdar nika taštibram pa delam, brezi tauga bi nej mogo biti. Dja tau pravim, ka najüše je tau, če človek nika ne dela pa se tazanja. Dja sem nej taši, dja uživam, ka sem penzionist.«
Karči bači, dja vam dobro zdravdje želim, ka aj ešče dugo, dugo leko uživate upokojenska lejta. 
Karči Holec


Festival »Teden rojstva«

Prijateljski krog »Ževljenjsko drevo« pripravlja od 6. do 8. maja v gledališki dvorani v Monoštru festival »Teden rojstva«. Interesente čakajo zanimiva predavanja in aktivnosti, ki bodo potelale vsak dan od 10.00 do 18.00 ure. Predavanja so raznovrstna (o nosečnosti, rojevanju, razvoju dojenčka, plavalnem tečaju v najzgodnejšem obdobju otroka), v času predavanj bodo za otroke poskrbeli v igralnem kotičku.

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

OTROŠKI

KOTIČEK

MLADA LEJTA

Kak že povedano, čas vsikši betek zavrači. Pa ranč tak je bilau z Albertovo spotrejto taco. Kcuj k časi pa je pomagala nogau zavračiti eške lübezen do Aline. Kuman sta čakala, aj njega taca znauva zdrava bau. Kuman sta čakala, ka de leko kauli lejto. Kuman sta čakala, ka ta se znauva leko vidla. Pa je prišo té den tö. 
Biu je den, ka se malo takši naredi. Biu je pravi den za zalüblene. Pavel je svojga Alberta gnau ta do Alininoga dauma. Bila je venej. Albertovo lajanje je čüla že od daleč, eške prva, kak ga je leko vidla. Nika je nej pomagalo, Pavel ga je mogo doj odkapčnoti, ka je kak najbole brž leto ta do nje. Gda je za njim prišo, sta se peskova zalüblenca že na velki pogučavala. Tak na velki sta se pogučavala v pejskoj rejči, ka sta drugo kauli sebe ranč več nej vidla. Pa sta Pavla tö nej več vpamet vzela. Nika, si je brodo Pavel, tü te njam pa po tejm po tebe pridem. Pa je tak napravo tö. Odišo je na tisto mesto, na sterom se vküper dobivajo njegvi pajdaške. 
Albert pa Alina sta ostanola vsikši na svojom kraji grajke. Vsikši na zadnji tacaj pa s prejdnjimi gor na grajki. Pa sta se tak zgučavala vsefele pa vse po prejk. Kak bi pa ovak bilau, če pa sta se tak dugo nej vidla. Gda sta se enjala vse po prejk pogučavati, njemi je Alina mujs mogla nika vöovaditi.
»Gda sam ge eške bole mlada bila, sam si tö spotrla edno taco. Jaj, kak je bolelo! Depa vejš, moj lübi Albert, gda je pes bole mladi, je bole nauri tö. Brezi glave sam skakala kaulivrat. Nagnauk sam samo malo bole naopačno na zemlo priletejla pa je taca že bila spotrejta,« njemi je pripovejdala.
»Jaj, moja liblena Alina!? Kak sam eške ge biu mladi pa zaletejni. Nej sam biu eške sedem dni pri Pavli, ka se je zgodilo. Pelo me je kazat svojmi dejdeki. Un si je nut v špajeti küro. Njegva žena, Pavlova baba, pa se je kcuj spravlala, ka obed sküja. Ge sam eške nej ognja nigdar vido. Oprvin je bilau. Pa gda je dejdek znauva drva nut klau, sam se kcuj sinjavo, ka vidim, ka je tau gé nut v špajeti. Pa kak sam skako, je eden žrdjavi falajček vöprileto. Pa je prileto gor namé. Skur bi se gor vužgo! Eške dobro, ka je Pavel skrb na mene emo,« je najbole živo kak leko pripovejdo Albert.
»Si ti kak mladi kaj vcejlak ovakšoga pojo tö? Ge sam gnauk doj požrla cejlo prgiško kukarce. Ja, rejsan, ne smej se! Gledala sam kokauši, kak jo gor klükajo. Če tau leko une zejo, leko ge tö. Tak sam si brodila pa tak naprajla tö,« sta se zdaj smedjala oba vküper. 
»Ja, ka sam ge nej vse vküper pojo!? Gda sam v svoji mladi pseči lejtaj biu lačen nauč pa den. Nej pa nej sam se mogo vönagesti. Pa je od Pavla ata gor na sto dau nika takšoga, ka se mi je vidlo trno žmano. Skaučo sam na stolec pa sam že na stauli biu tö. V ednoj maloj sklejčki se mi je svejtilo nika črnoga. Vö sam vtegno gezik pa polizno. Uaaaaaaj, kakši lagvi žmaj je melo. Eške tri dni po tejm sam ga noso v goubci, tisti lagvi žma. Na, po tejm je prišo Pavlov ata s kefo v rokaj. S tistim črnim onejom si je vönamazo svoje črne cipele,« se je grdou podržo Albert, Alina pa eške bole.
Tadale sta si pripovejdala od mladi lejt. Čas pa je tak brž taodišo, ka sta ranč nej vedla kak brž. Tak brž, ka sta se čüdivala, gda je prišo Pavel. Sta se čüdivala, ka je Albert že mogo domau oditi. Pa sta se eške bole čüdivala, gda jiva je pito:
»Tau pa me trno miga, ka si leko dva pisa tri vöre vküper pripovejdata?«
Če bi on vedo, kak vse bi si njiva eške pripovejdala?
Miki Roš

Obisk otrok iz vrtca Števanovci v Vrtcu Murska Sobota
– enoti Krtek Bakovci

Vrtec Murska Sobota že nekaj let sodeluje z vrtci v Porabju. Z namenom, da bi se na ozemlju Porabja ohranil slovenski jezik, vsak teden nudimo strokovno pomoč pri izvajanju narodnostnega programa, pomoč pri izvajanju t. i. slovenskih vsebin, v prvi vrsti pa uveljavljanje slovenščine kot jezika sporazumevanja. Velikokrat pa se tudi medsebojno obiskujemo. Tokratno srečanje je potekalo v petek, 16. aprila 2010. Sodelovali so otroci iz Vrtca Murska Sobota, enota Krtek Bakovci, in otroci iz Vrtca Števanovci. 
Ko so naši gostje prispeli, smo jih vsi skupaj lepo pozdravili in jim zaželeli dobrodošlico s kratkim kulturnim programom, v katerem so sodelovali otroci iz naše enote.
Po dobrodošlici smo se odpravili v igralnico, kjer smo se zbrali v jutranjem krogu, se predstavili ter se preko igre še bolje spoznavali. Izvedli smo tudi krajšo razgibavanje na glasbo in se tako dobro pripravili na delo, ki nas je čakalo. 
Delo je potekalo v treh skupinah – ustvarjali smo z zamaški. Otroci so izdelovali bibe iz plastičnih zamaškov, razvrščali zamaške v posode in izdelovali okvire za slike ter pri tem neizmerno uživali. Cilj našega druženja je bil ohranjanje slovenskega jezika, zato smo se pri delu kar se da največ pogovarjali z otroki pa tudi s tamkajšnjimi vzgojiteljicami. Pogovor med otroki je sicer težje stekel, je pa zato veliko več potekal med odraslimi in otroki.
Po končanem delu smo se odpravili na igrišče, kjer so se otroci zelo razživeli ter se začeli tudi sporazumevati. 
Ko so se otroci že dodobra navadili drug na drugega, pa je prišel čas slovesa.
Ob koncu druženja smo zapeli še pesmi, ki so jih poznali tudi naši gostje ter se poslovili, seveda v slovenskem jeziku. Naše srečanje je bilo uspešno, saj smo sklenili lepo prijateljstvo ter pripomogli k ohranjanju slovenskega jezika v Porabju. 
Otroci in strokovne delavke iz Števanovec so nas povabili v njihov vrtec in čeprav smo se šele pred kratkim obiskali, se že veselimo naslednjega srečanja. 
Sanja Sinic, dipl. vzg. – asistentka 
Katarina
 Rozmarič, dipl. vzg.


Skupinska fotografijavVrtcuMurskaSobota-enotaKrtek

MLAŠEČI

KAUT

Pozdravili so 75-letnoga župnika


PETEK, 30.04.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO ,10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 ONSTRAN OBLAKOV, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA: ADIJO MIHEC, OTR. SER., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: MEHURČKI, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40     GLEDAMO NAPREJ, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 IRMA ZAPELJUJE MILETA V NAPAČNO SMER, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.04.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
PETEK, 30.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.15 TV PRODAJA, 9.45 EVROPSKI MAGAZIN, 10.15 ČRNO BELI ČASI, 10.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.04.1992, 11.00 (NE)POMEMBNE STVARI: ZDRAVJE, 11.50 ŽOGARIJA, 12.20 GLASBENI VEČER, 14.05 TURŠKI ČAJ: V SENCI STAREGA DREVESA, DOK. FELJTON, 14.35 POSNETKI IZ BURME, DOK. ODD., 15.30 OPUS, 15.55 CIRCOM REGIONAL, 16.25 PRIMORSKI MOZAIK, 17.00 SLOVENCI V ITALIJI PRAZNUJEJO 1. MAJ, DOK. FILM, 17.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.50 V DOBRI DRUŽBI, 18.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 20.00     KITAJSKI ZID: MONGOLSKI OSVAJALCI, DOK. SER., 20.50 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 21.40 ŠOLANJE CHARLIEJA BANKSA, AM. FILM       23.20 NOVI SVET, ITALIJANSKI FILM, 1.15 INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 01.05.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 PIHALNI ORKESTER LOGATEC, 7.15     IZ POPOTNE TORBE: MEHURČKI, 7.35 CICIBAN, DOBER DAN - OTROŠKE PESMICE; ZAJČEK BINE: CVETJE, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: S ŠESTIM ČUTOM ŠESTKRAT V ROGAŠKI SLATINI, OTR. NAD., 9.10 VODNA BOMBA ZA DEBELEGA MAČKA, LATV.-EST. FILM, 10.25 SLOVENCI V ITALIJI PRAZNUJEJO 1. MAJ, DOK. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK,  13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 KUHARJEVA HČI, FR. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.10 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT,                                                19.55 MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK, SLOV. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.05     GANDŽA, AM. NAD., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.05.1992, 1.05     DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 NFOKANAL                                       
SOBOTA, 01.05.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 SKOZI ČAS, 9.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.05.1992, 9.40 POSEBNA PONUDBA, 10.00 CIRCOM REGIONAL, 11.10 KITAJSKI ZID: MONGOLSKI OSVAJALCI, DOK. SER., 12.00 OSTRŽEK, IT. FILM, 14.20 PRIMORSKI MOZAIK, 14.55     VELENJSKA RUDARSKA ZGODBA, DOK. FILM, 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: MANCHESTER CITY - ASTON VILLA, 18.00 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, 19.40 ODBOJKA, ZAKLJUČNI TURNIR LIGE PRVAKOV: ACH VOLLEY BLED – TRENTINO, POLFINALE, 21.45     BLEŠČICA, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.45 SOBOTNO POPOLDNE,  0.55 TRANZISTOR, 22. ODDAJA, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 02.05.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 9.20 ŽOGARIJA, OTR. ODD., 10.00     EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA,  12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST Z ANŽETOM BAŠLJEM, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 17.15 NAGLAS!: KINGSTON, 17.30 FOKUS: PERPETUUM JAZZILE, 18.30 PRIHAJA NODI, RIS., 18.40 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA ,VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU: DR. ANDREJ CAPUDER, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 PALOOKAVILLE, AM. FILM, 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.05.1992, 1.15 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
NEDELJA, 02.05.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 SKOZI ČAS, 7.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.05.1992, 8.10 GLOBUS, 9.10 KOROŠKA POJE 2010, 9.50 NE JOČI PETER, SLOV. ČB FILM, 11.25 ODBOJKA, ZAKLJUČNI TURNIR LIGE PRVAKOV, TEKMA ZA 3. MESTO, 13.30 RAD IGRAM NOGOMET, 14.00 DRŽAVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU, 14.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.40 LODZ: ODBOJKA,  FINALE, 16.40 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, 18.30 POT V JUŽNO AFRIKO, 3. ODDAJA, 19.20 KRAJI IN OBIČAJI, 20.00 KAPITAN COOK, DOK. SER., 20.55 ŽREBANJE LOTA, 21.05 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 21.55 NA UTRIP SRCA: LEONARD BERNSTEIN - RAZMIŠLJANJA, PORTRETNI FILM, 22.45 STRASTNA LETA JEAN-PAULA SARTRA, FR. SER., 0.05 DRŽAVLJAN COHN, AM. FILM, 2.00 INFOKANAL 
* * *
PONEDELJEK, 03.05.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 COFKO COF, RISANA NANIZANKA, 10.40 ŽOGARIJA,11.05 MI ZNAMO: BIFTEK, 11.30 DOGODIVŠČINE SARAH JANE12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.2UGRIZNIMO ZNANOST, 13.40 KONCERT Z NUŠO, DERENDO IN BIG BANDOM RTVS, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKSOV, PISMA, RIS., 16.10 BINE: CVETJE, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.30 NA LEPŠE, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 UMETNOST IGRE, 23.35 GLASBENI VEČER, 23.35 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 0.10 DEVA PREMAL, MITEN IN MANOSE, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.05.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 03.05.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 SOBOTNO POPOLDNE, 12.55 KOROŠKA POJE 2010, 13.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.05.1992, 14.15 SLOVENCI V ITALIJI, 14.45 POSEBNA PONUDBA, 15.05 OSMI DAN, 15.35 PLATFORMA: HELMUT NEWTON, 16.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.30 RAD IGRAM NOGOMET, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, 18.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 19.55 OGROŽENI RAJI: MALDIVI, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 SOVRAŽI ME, AM. FILM, 1.00 OGROŽENI RAJI: MALDIVI, DOK. SER., 2.00 INFOKANAL
* * *
TOREK, 04.05.2010, I. SPORED TVS
6.10 TEDENSKI IZBOR, KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 NA POTEP PO SPOMINU, 10.30 RISANKA 10.45 RIBIČ PEPE, 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.30 LINUS IN PRIJATELJI, 11.55 INTERVJU: DR. ANDREJ CAPUDER, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČIGAVO BO TVOJE ŽIVLJENJE, DOK. FELJTON, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP:  14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 IZ NIČLE IN ENICE, 16.20 MUZIKAL MLADIH BIKCEV, 16.30 PROFESOR PUSTOLOVEC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 GLEDAMO NAPREJ, 17.30 XVI. GENERACIJE ZNANOSTI, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: MORSKI KONJIČKI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, GLEDAMO NAPREJ, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ODKRITI PLES: MIRKO RAMOVŠ, PORTRETNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 KITAJSKA SEKSUALNA REVOLUCIJA, KAN. DOK. ODD., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.30 XVI. GENERACIJE ZNANOSTI, PON., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.05.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL 
TOREK, 04.05.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.35 TEDENSKI IZBOR, 13.55 STUDIO CITY, 14.50 POZDRAV AFRIKI, 15.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.05.1992, 15.55 IZVIR(N)I, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 INTERVJU: LADO KOCIJAN, 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO: COUNTRY, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 POT V JUŽNO AFRIKO, 22.30 BREZUPNI ROMANTIKI, ANG. NAD., 23.25 BREZ IZHODA, AM. FILM, 1.20 INFOKANAL 
* * *
SREDA, 05.05.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TEDENSKI IZBOR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: TRGOVINA S SLADKARIJAMI, RIS., 15.50 MILAN: MILANOVA ŽEPNINA, RIS., 16.00 MEDVEDEK: SERENADA V MESEČINI, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 GLEDAMO NAPREJ, 17.30 TURBULENCA: LJUBEZEN, 18.30 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 18.40 LENI IN ČIVKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, GLEDAMO NAPREJ, 20.05 POKRAJINA ŠT. 2, SLOVENSKI FILM, 21.35 MARKO ŠANTIĆ: RUPA, IGR. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE: SLOVENIJA GRE NAPREJ? 0.30 TURBULENCA: LJUBEZEN, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.05.1992, 1.45 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL 
SREDA, 05.05.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.30 SPET DOMA, 12.15 HRI-BAR, 13.05 KNJIGA MENE BRIGA, 13.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.05.1992, 14.20 GLASBENI VEČER, PON., 15.40 ČRNO BELI ČASI, 16.00 MOSTOVI - HIDAK, 16.30 SLOVENCI PO SVETU: ROJAKI IZ ARGENTINE, 17.05 HEIDI: POGUMNA POT, AM. FILM, 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.55 NA VRTU, 19.20 Z DAMIJANOM, 20.00 DAN 202, KONCERT SLOVENSKE SKUPINE DAN D, 21.30 EVROPA VČERAJ, DANES, JUTRI, DOK. ODD., 22.20 ŽREBANJE LOTA, 22.30 IVAN PREGELJ-FILIBERT BENEDETIČ: TOLMINCI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SSG TRST IN PDG NOVA GORICA, 0.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.55 PRVI SNEG, AM. FILM, 2.35 INFOKANAL 
  * * *
ČETRTEK, 06.05.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.05 TEDENSKI IZBOR, 11.15 BERLIN, BERLIN: SREČNA DRUŽINA, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE: SLOVENIJA GRE NAPREJ? 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 DANES DOL, JUTRI GOR, DRUŽINSKA TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 KO MAME NI DOMA, FILM IZ KITAJSKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 GLEDAMO NAPREJ, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: BONTON, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 BELA, RIS., 18.45 VALE IN LAJČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, GLEDAMO NAPREJ, 19.55 TEDNIK, 20.45 SOMRAK ČLOVEKA - RAVENSBRÜCK, DOK. ODD., 21.50 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 GLOBUS, 0.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.05.1992, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL  
ČETRTEK, 06.05.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.00 TEDENSKI IZBOR, 14.10 NA LEPŠE, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 TEDENSKI IZBOR, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 MI ZNAMO, 18.45 DR. WHO: HUDIČEVO BREZNO, ANG. NAN., 20.00 KDO GRE V AFRIKO?, RESNIČNOSTNI ŠOV, 20.50 STRAŠNI VRTOVI, FRANC. FILM, 22.25 TRANZISTOR, 23.00 SODELAVKA, ANG. NAD., 23.50 PRAŠKO VELEPOSLANIŠTVO, NEMŠ. FILM, 1.30 INFOKANAL 

Plebanoš
Štefan Šömenek
že 50 lejt slüži v Zali 

Slovenskoga župnika Štefana Šömeneka, steri se je 6. apriliša 1935. leta narodijo v Slovenski vesi, so 1960. leta gorposvečali za popa. Gospaud kaplan so bili 25 lejt stari, gda so prišli slüžit Baugi in vörnikom v ves Nemesapáti. Od tistoga mau so – bi leko pravli – vküpzrasli z Zalsko županijo. Dokumenti kažejo (papire mamo od 1550. lejt tadala), ka so Štefan Šömenek 15. župnik naše fare. (S časa törkov so dokumenti nej ostali, dapa skurok gvüšno, ka je že tistoga ipa tö bilau bogoslužje v vesi, steroga so držali legati.) 
Gospauda župnika je že na cvetno nedelo čakalo presenečenje. Pred mešov, stera se začne v 9.30 vöri, ga je pred farov počakala držina, stera ma je za bližajoči se rojstni den dala za dar mešni gvant zlate barve. 
Štefana Sömeneka so posvečali za župnika 25. juniuša 1960. leta v Veszprémi. Mladi düšni pastir je začno svojo paut v vesi Nemesapáti kak kaplan, 1968. leta je grato plebanoš fare, k steroj slišijo vesi Nemesapáti, Alsónemesapáti in Vöckönd. 1983. leta je dobijo od püšpeka eške edno faro, v tauj ma vesnice Zalaszentiván, Alibánfa in Petőhenye.
Dosta-dosta papirov bi leko puno napisali, če bi steli goranašteti, kelko nagrad pa priznanj je daubo gospaud Štefan Šömenek. Nemesto toga raj par rejči o tom, ka vse je napravo v svoji vesnicaj. 1974. leta je dau zozidati nauvi farov (župnišče) v vesi Nemesapáti. Od leta 1981 do leta 1986 so obnauvili farno cerkev sv. Miklauža. Leta 1984 so od znautra obnauvili cerkev v Zalaszentiváni, 1994. leta pa od zvüna. V vesi Alsónemesapáti so leta 1987 začnili zidati nauvo cerkev, stera je posvečena B. D. Mariji, patroni Vogrske. 1999. leta so doladjali temeljni kamen cerkve sv. Štefana v vesi Petőhenye. Pred paudrugim letom so začnili zidati župnišče in ižo skupnosti v Zalaszentiváni, pri tom pomagajo samouprava pa civilne organizacije tö. Pa te smo ešče sploj nej gučali o manjši popravilih, renoviranji... 
75-letnoga dušnoga pastira so na vüzemske svetke pozdravili na več mejstaj v njegvi faraj. 4. apriliša so ga v podružnični cerkvi B. D. Marije, patrone Vogrske pozdravili členi samouprave, cerkvene kotrige, civilne organizacije, prejdnji pa delavci šaule.
5. apriliša, na vüzemski pondejlek, so ga pozdravili ob njegvom 75. rojstnom dnevi v vesi Zalaszentiván, gde so pri svetoj meši vküper molili za svojoga düšnoga pastira vernicke vsej trej vesnic.
László Horváth