UDK 911:31'»-001-5('»97.12-17)=863 Vladimir Klemenčič"*" PROSTORSKI DEJAVNIKI ZA LMCACUO PHOIZVCH»IH COJC NA (»MOČJU KS ČRNE NA KOROŠKEM i.:uvoD Družbeno-ekonomski razvoj Slovenije po drugi svetovni vojni označuje intenzivna industrializacija, ki jo spremlja zgoščevanje prebivalstva in gospodarskih dejavnosti v ozkih rečnih dolinah in kotlinah. Do visoke stopnje koncentracije je torej prišlo v ravnem ekološko občutljivem pokrajinskem sistemu, kjer so tudi pomembni vodni viri in rodovitna zemlja. Na drugi strani pa se veča delež slabo poseljenega ali nepose-Ijenega sveta, zlasti v višjih in kraških območjih Slovenije, depopula-cija pa spremlja tudi zmanjševanje obsega kulturne pokrajine. Zaradi navedenih značilnosti se manjša delež obdelovalnih površin, slabša se ekološka kvaliteta življenja. Dosedanji planski ukrepi za razvoj turizma in kmetijstva niso dali zadovoljivih rezultatov in niso bistveno zmanjšali negativnih trendov migradlj v doline in kotline. Razvoj tehnologije in informatike, možnosti hitrega prenosa informacij, robotizacija in avtcmatizacija pa prinaša v industrijsko proizvodnjo revolucionarne spremembe. Omogoča tudi organizacijo dislocirane proizvodnje v proizvodnih celicah izven zgostitvenih območij. Z vidika organizacije proizvodnih celic je razpršena poselitev pravzaprav ugodna, saj je večina manjših slovenskih naselij prometno dokaj dobro povezanih. Z možnostjo organizacije proizvodnih celic dobiva Slovenija dodatne objektivne možnosti za pospešen policentričen gospodarski razvoj, zasnovan na dekoncentraciji industrije. Vendar je potrebno predhodno celovito *Dr., univ. prof., Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12. Gradivo so zbrali študentje III. letnika 1984/85. Pri statistični obdelavi gradiva in pri pripravi kart so sodelovali Drago Perko, Uroš Horvat in Damjana Počkaj. Za računalniško obdelavo sta gradivo pripravila dr. Dušan Plut in mag. Anton Gosar. - 1 - v. Klemenčlč_;_Prostorski dejavniki... - 2 - osvetliti vse pozitivne in negativne posledice organizacije proizvodnih celic na podeželju (oblikovanje naselij, poselitve, prometnih povezav, odnos do drugih uporabnikov prostora, varstvo in urejanje okolja). V prvi fazi naše raziskave ugotavljanja prostorskih pogojev za lokacijo proizvodnih celic (PC) na modelnem območju KS Cma na Koroškem izhajamo iz treh skupin prebivalcev (142 anket): - dnevni migranti, zaposleni v Železarni Ravne, - brezposelni, - delavci na začasnem delu v tujini in njihovega stavbnega fonda (objektov'za bivanje in gospodarskih poslopij). Pri večini anketirancev, zaposlenih v Železarni Ravne, je pripravljenost za oddajo oziroma izkoriščanje stavbnega fonda v kmečkem domu ali samotni kmetiji, stari ali novejši enodružinski hiši zelo velika. V raziskavi smo naleteli na številne probleme opredeljevanja prostorskih dejavnikov za lokacijo PC: - Razpoložljivi stavbni fond. Novogradenj naj ne bi bilo, ampak le adaptacije notranjih prostorov, kar ne bi spremenilo videza pokrajine. - Ustreznost kvalifikacije delovne sile. Med pripravljenimi je (ob lastni udeležbi s prostorom) delovna sila, ki danes opravlja v Železarni Ravne različne delovne naloge; vodstvena dela in dela s posebno specializacijo so bolj ali manj vezana na delo v sami Železarni Ravne. Drugi bi bili prilagodljivi za delo v PC v svojem lastnem prostoru ali prostoru svojih staršev (kmetija, stanovanjska hiša, starejša večsta-novanjska hiša ali kak drug prostor). - Pri presoji prostorskih dejavnikov smo upoštevali tudi infrastruktur-no opremljenost in prometnogeografski položaj posameznih lokacij, primernih za dislocirane obrate. Pri tem mislimo na prometno dostopnost, opremljenost s telefonom, vodovodom, kanalizacijo, lastnim prevoznim sredstvcMi (avtomobilcai). v. Klanenčič_Prostorski dejavniki... - 3 - Ob upoštevanju vsega zgornjega smo izluščili 31 lokacij in zainteresiranih kandidatov v ožji izbor za lokacijo PC. Ker med prostorskimi dejavniki za lokacijo PC niso pomonbni le mikro-geografski dejavniki, t.j. tisti, ki so vezani na posamezne lokacije, je celotna raziskava zajela več študij, ki se lotevajo naslednjih problematik: - Prebivalstvo in dnevna migracija delovne sile, - Industrializacija koroške regije, ki nam z vpogledom v dosedanji razvoj industrije omogoča presojo lokacij PC na osnovi pretekle industrializacije. - Študija o razpoložljivih lokalnih energetskih virih za izgradnjo malih HE za potrebe morebitnih PC ali celičnih tozdov. - Za širšo presojo PC je zelo pomembno tudi kmetijstvo. Industrijska proizvodnja ne bi smela biti kmetijstvu konkurenčna, temveč dopolnilna dejavnost. - V raziskavo so bili vključeni tudi problemi vegetacije oziroma širši problemi biogeografije in varstva okolja. - Turizem, ki lahko pomeni dilemo pri lociranju PC| saj zgostitvena območja širšega koroškega prostora terjajo ohranjanje vrednot prostora za rekreacijo prebivalstva, ki tu prebiva. - Med vzroke praznjenja prostora sodi tudi pomanjkljiva oskrba in možnost zadovoljevanja potreb prebivalstva po izobraževanju, zdravstvu in izkoriščanju prostega časa. - Posebej pomembno pa je tudi vprašanje notranjega prometnega in komunikacijskega omrežja. Med rezultate našega dela sodi izbor 31 lokacij, ki so ustrezne za iskanje dejanskih lokacij za PC. Del teh lokacij ima razpoložljivi prostor, ustrezno kvalifikacijo delovne sile ali infrastrukturo ter osebno pripravljenost dnevnega migranta, da v njegovih prostorih Železarna Ravne locira PC. Imamo še več skupin, kjer posamezna lokacija izpolnjuje več ali manj pogojev za lokacijo PC. v. Klemenčlč_Prostorski dejavniki... 2. NEKATERE ZNAČILNOSTI KS ČRNA, POTREBNE ZA ORGANIZACIJO PC Obravnavana regija ima specifične fizičnogeografske poteze, zaradi katerih doživlja tudi specifičen družbeno-ekonomski razvoj. Je del alpskega sveta z osrednjim ozkim dolinskim dnom, stranskimi dolinami in vmesnimi slemeni. KS Črna se deli na dva značilna dela: območje velike koncentracije prebivalstva v dolini Meže in v stranskih dolinah ter območje redke poselitve po slonenih v obliki samotnih kmetij. Dolinski svet je bil že ob koncu druge svetovne vojne pod močnim vplivom industrializacije, kar je privedlo do lokalne zgostitve prebivalstva v Črni kot spalnem naselju s funkcijo mikrocaitra. V Črni število prebivalstva stalno narašča (od 729 prebivalcev leta 1869 na 2655 leta 1981 - tabela 1). Tako znaša delež prebivalcev Črne v KS Črna kar 73,2%. V naseljih izvan doline Je število prebivalcev v glavnem - 4 - Že v uvodu velja opozoriti, da je po naši presoji med 31 primeri 10 takih, ki izpolnjujejo vse objektivne pogoje (element lastništva, pripravljenosti, zgradbe, poklica, infrastrukture) za organizacijo PC. Na osnovi dosedanjih rezultatov raziskave posameznih lokacij PC lahko zaključimo, da je v nadaljevanju potrebno proučiti bivalne pogoje dnevnih migrantov, brezposelnih in delavcev na začasnem delu v tujini v KS Žerjav in Mežica ter vse samotne kmetije in opuščene hiše na celotnan območju KS Črne, Mežice in Žerjava. Le tako bcmo lahko zasnovali celotno omrežje s stališča posameznih lokacij in s stališča sistema lokacij PC. Naloga je opravljena tako, da ima sleherni anketiranec svojo identifikacijsko številko. Celotno gradivo, ankete, izpise anket, obdelavo gradiva v zbirnih tabelah spranljajo te številke anketiranih, tako da lahko uporabnik (Železarna Ravne) dobi vse parcialne podatke za vsako posamezno lokacijo. v. Klemenčlč Prostorski dejavniki... naraščalo do 1931, kasneje pa je nazadovalo na 970 ali 25,8% prebivalcev KS Črne v 6 naseljih. Tega ne moremo šteti za pravo depopulacijo, ampak pomeni oblikovanje strukture pretežno kmečkega prebivalstva pod vplivi urbanizacije in industrializacije z odtegovanjem delovne sile v obliki odselitve ali dnevne migracije delovne sile. V razvoju prebivalstva se kažejo v glavnem tendence po zmanjšanju števila družinskih članov. O.d leta 1900 razpada tradicionalna kmečka družina z velikim številom članov in se do 1981 izoblikuje urbana družina. Povprečno število družinskih članov se v celotni KS približuje slovenskemu povprečju. Razlike med hribovjem in dolinami se manjšajo. Tabela 1: GIBANJE:ŠTEVILA PREBIVALSTVA V KS ČRNA 1869 - 1981 naselje 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 Bistra 178 182 163 162 168 136 125 155 178 146 117 Javorje 253 2W 264 273 320 460 281 262 272 232 171 Kcprlvna 493 485 469 466 443 397 330 296 279 249 209 krirsnEki vrti 232 248 204 197 214 253 215 167 183 123 110 RDdpeca 327 365 515 744 1140 1117 850 820 710 502 330 Ifcpla 87 73 84 76 79 73 56 62 54 38 33 3a*aj 1570 1597 1699 1918 2364 2436 1858 1782 1676 1290 970 Ctra 729 698 706 772 975 1052 1518 1890 2219 2369 2655 3 rac "O 1900 26 82 69 36 99 12 1910 26 92 69 33 90 12 1971 37 44 50 29 140 8 1961 27 46 54 30 111 8 264 96 380 322 102 424 306 633 941 9969 276 789 1065 7814 Tabela 5: STANOVANJA V KS ČRNA PO LETU IZGRADNJE IN PO Čf-RafflJENČŽTI Z tJAPLyAV01W [ leto izgadhje opremljenost z napeljavo vodov. trez št. do 1918 1946 1960 kanal. vodw. sans nape- naselje stan. 1918 -46 -60 -81 el.tok el.tck el.tck ljave Bistra 27 5 5 ¦ 10 7 26 - 1 - Javcrje 46 12 3 4 25 25 11 7 2 Kcpnvna 54 10 4 12 19 37 10 5 2 Ludranski vrti 30 15 1 9 5 14 8 •3 5 Fbc^Deoa 111 63 9 7 31 95 11 4 1 Tepla 8 6 - - 2 8 - - — Sopaj 276 111 22 42 89 205 40 20 10 Cma 789 142 74 173 395 759 9 ¦ 19 2 di 191 46 - 9 - v. Klemenčlč Prostorski dejavniki... Menimo, da prihaja ideja o lokaciji dislociranih PC ravno v pravem času. Tehnologija dela v kmetijstvu sprošča delovno silo, kar pri odraslih prebivalcih samotnih kmetij pospešuje iskanje zaslužka zunaj kmetijstva. Ve-likost kmetije (tabela 6), pa tudi obseg razpoložljivega gozda Sta že pod velikostjo, ki bi lahko preživljala gospodinjstvo. Tabela 6: GOSPODINJSTVA V KS CRNA IN NJIHOVI KMETIJSKI SKLADI 1981 1 - uporabljena zemljišča^(skupaj) 2 - le obdelovalna zemljišča 3 - št.dvoosnih traktorjev 4 - št.glav velike živine I - imajo kmečko gospodarstvo N - nimajo kmečkega gospodarstva št. velikost (ha)' % povp.vel.(ha) Naselje gosp. > 1 2 1 1 2 3 4 Bistra sk 27 358 112 31,3 8 79 I 22 81,5 351 112 16,0 5,1 8 79 N 5 18,5 - - - - Javorje sk 46 924 199 21,5 17 210 I 32 69,6 906 198 28,3 6,2 17 209 N 14 30,4 18 - - 1 Koprivna sk 56 976 174 17,8 14 171 I 38 67,9 976 173 25,7 4,6 13 171 N 18 32,1 1 - 1 - Ludranski sk 30 395 113 28,6 8 79 vrti I 21 70,0 394 113 18,8 5,4 8 78 N 9 30,0 - - - 1 Podpeca sk 102 259 93 35,9 8 81 I 33 32,4 257 92 7,8 2,8 8 80 N 69 67,6 2 1 - 1 Topla sk 8 464 286 61,6 6 58 I 8 100 464 286 58,0 35,8 6 58 skupaj sk 269 3379 975 28,9 61 588 I 154 57,2 3348 974 21,7 6,3 60 585 N 115 42,8 21 1 1 3 Črna sk. . 782 593 175 29,7 7 85 I 60 7,7 544 171 9,1 2,9 7 85 N 722 92,3 50 5 _ - KS Črna sk 1051 3972 1151 29,0 68 773 I 214 , 20,4 3892 1145 18,2 5,4 67 770 obč.Ifevne N 837 79,6 71 6 1 3 sk 7834 13378 5011 37,5 434 4607 I 1128 14,4 13065 4951 11,6 4,4 430 4581 N 6706 85,6 313 60 4 26 - 10 - v. Klemenčlč____Prostorski dejavniki... - 11 - Ce hočemo v naslednjih desetletjih zagotoviti poseljenost prostora z življenjskimi razmerami, ki bodo podobne razmeram v dolini, je možnost kombinacije pridobivanja dohodkov iz agrarnih in neagramih dejavnosti zelo primerna. To bi dosegli prav z razmeščanjem t.i. PC po samotnih kmetijah. Če želimo to doseči, je potrebno kmetijsko proizvodnjo organizirati na enako visoki stopnji tehnologije, kot je predvidena avtomatizacija in robotizacija nekmetijske proizvodnje v okviru kmetijskih obratov. Za oblikovanje PC pa je še zlasti pomembno, da že veliko samotnih kmetij dnevno oddaja delovno silo v Železarno Ravne ali v kak drug obrat. Posebej je treba podčrtati, da so dnevni migranti (tabela I) sinovi še danes aktivnih kmetov, lastnikov samotnih kmetij. Kolikor nam ne bo uspelo zagotoviti neagramega delovnega mesta v obliki dislociranih PC, obstajata dve nevarnosti: da se sin kmeta odseli trližje delovnemu mestu, kar pomeni staranje prebivalstva, ki se še ukvarja z delom na zemlji; ali da sin kmeta in potencialni lastnik kmetije ostane dnevni migrant, hkrati pa postopoma opušča kmetijsko proizvodnjo. Obrobna hribovska naselja s samotnimi kmetijami lahko tako postanejo spalna naselja. Posledice tega bi se kazale v ogozdovanju in nadaljnjan rušenju ravnotežja med kmetijskimi in gozdnimi površinami. Vse številnejše izobraževanje otrok za različne neagrame poklice in s tem nastajajoča delovna sila različnih kvalifikacij narekuje oblikovanje neagramih delovnih mest tudi v hribovskih območjih samotnih kmetij. Oblikovanje dislociranih PC na samotnih kmetijah sodi med poti, ki vodijo k vzdrževanju kultume pokrajine ob ustrezni zagotovitvi socialnega statusa. To pa je socialni status urbane družbe, ki ni več vezan na ročno delo na ekonomsko neustrezno velikih kmetijah, temveč izhaja iz prepletenosti pridobivanja dohodka iz kmetijstva in neagramih dejavnosti. Učinkovitost dislociranih PC kot pokrajinotvomega dejavnika lahko torej vidimo le v prepletenosti s kmetijstvom, turizmom in gozdarstvom. v. Klemenčlč Prostorski dejavniki. Tabela 7: OSNOVNE SKUPINE PREBIVALSTVA V KS ČRNA LETA 1981 1 - zaposleni v kraju bivanja 2 - zaposleni v drugem kraju v isti občini (dnevni migranti) 3 - zaposleni v drugi občini SRS 4 - zaposleni v drugi SR ali v tujini učenci študen- naselje sk. 1 2 3 4 02 SS tje Bistra 28 6 18 4 - 10 6 - Javorje 38 4 29 5 - 26 7 - Koprivna 37 3 32 2 - 29 13 4 Ludranski vrh 26 2 21 2 1 21 4 - Podpeca 109 3 104 2 - 43 12 2 Topla 3 - 3 - - 4 2 - skupaj 214 18 207 15 1 133 44 6 Črna 1060 340 653 65 1 275 134 22 skupaj _ % 100 7,5 85,9 6,2 0,4 Črna % 100 32,1 61,6 6,1 0,1 KS Cma 1301 358 860 80 2 408 178 28 obč. Ravne 10894 5178 4798 910 2 3238 1387 381 KS Čma % 100 27,5 66,1 6,1 0,2 obč.Ravne % 100 47,5 44,0 8,4 0,0 - 12 - v. Klemenčlč Prostorski dejavniki... 3. METODOLOŠKA IZHODIŠČA IN REZULTATI RAZISKAVE V prvi fazi raziskave pogojev za oblikovanje dislociranih PC Železarne Ravne smo vzeli za izhodišče 3 skupine aktivnih prebivalcev: - delavci, ki dnevno migrirajo v Železarno Ravne, - brezposelni, - delavci na začasnem delu v tujini. Skupno smo izvedli 142 anket (anketa in izpisi iz vseh 142 anket so priloženi v prilogi), s katerimi smo anketirali 152 oseb v 138 gospodinjstvih, in sicer: 111 oseb (v 97 gospodinjstvih) zaposlenih v Železarni Ravne, 14 brezposelnih in 15 na začasnem delu v tujini (tabela 8). Poleg tega smo opravili anketo na 3 kmetijah, ki ne spadajo v nobeno omenjeno skupino, ker so vsi člani aktivni na kmetiji. Tabela 8: ŠTEVILO ANKETIRANCEV PO AKTIVNOSTI KS Črna- sk. sk. % zaposleni v ŽR 112 111 77,6 brezposelni 21 14 9,8 na delu v tujini 16 15 10,5 drugi 3 3 2,1 skupaj 152 143 100 Prav anketiranje aktivnih članov teh kmetij je pokazalo, da je za oblikovanje posameznih PC, skupin celic ali celičnih tozdov potrebna globalna raziskava, v katero niso vključeni samo dnevni migranti, brezposelni in delavci na začasnem delu v tujini, temveč tudi tiste kmetije, ki nimajo nikogar zaposlenega izven kmetijstva. Pri anketiranih treh skupinah se je pokazala predvsem velika zainteresiranost za delo na domu (tabela 9). Le 17% anketiranih ni iz- - 13 - v. Klemenčlč Prostorski dejavniki. reklo pripravljenosti za delo na domu. Ločili smo jih v štiri skupine: - tiste, ki so pripravljeni za organiziranje PC na svojem domu, saj imajo po svojem mnenju za to tudi ustrezen prostor, - tiste, ki so pripravljeni delati v PC, pa za to nimajo primernega prostora, - tiste, ki niso pripravljeni za delo v PC, - tiste, ki se niso odločili. Tabela 9: ANKETIRANA GOSPODINJSTVA GLEDE NA OSEBNO PRIPRAVLJENOST ZA ORGANIZIRANJE PC sk. KS Cma zaposleni št. v ŽR % ostali št. % pripravljeni -delo in prostor 30 28 24 24,7 4 12,5 pripravljeni -le delo 63 60 52 53,6 8 25,0 niso pripravljeni 31 27 17 17,5 10 31,3 ne vedo 1H 14 4 4;i 10 31,3 skupaj 138 129 97 100 32 100 Velika zainteresiranost za delo na domu pri dnevnih migrantih, zaposlenih v Železarni Ravne, je razumljiva, saj sta izguba časa in napor pri doseganju delovnega mesta izredno velika, hkrati pa zlasti v zimskem času pri prevozu nastajajo zastoji zaradi prometnih ovir, ki jih prinaša sneg. Pri brezposelnih gre v veliki meri za take, ki nimajo ustreznih prostorov. Od 14 anketiranih imata prostor le dva. Zelo otežkočena je definicija zdomstva. Večina anketiranih nima v domačem kraju več pravih korenin; nekaterim so pomrli starši, nima- - 14 - v. Klemenčlč Prostorski dejavniki. jo več doma, nekateri imajo le brate ali sestre ali pa še teh ne. Niso več povezani z domačim krajem, nimajo lastnine, prihajajo redko, nekateri sploh ne, zato bo potrebno to skupino obravnavati posebej, kolikor se računa na njihovo vračanje. Po vrsti objektov, primernih za PC, smo razdelili vse anketirane na tri skupine: - kmetije (s kmečkim gospodarstvran), - eno- in dvodružinske hiše, - starejše večstanovanjske hiše in stanovanja v bloku (brez kmečkega gospodarstva), (tabela 10). Tabela 10: ŠTEVILO ANKETIRANIH GOSPODINJSTEV GLEPE NA VRSTO STANOVANJA KS zaposleni v ŽR ostali sk. Čma št. % št. % kmetija 17 17 11 11,3 : 6 18,8 enodružinska hiša 48 47 37 38,1 10 31,3 blok ali st. več- stanovanjska hiša 73 65 49 50,5 16 50,0 (od teh v bloku) (49) (45) (34) (11) skupaj 138 129 97 100 32 100 Ker je po naših dognanjih zelo pomemben kriterij za lokacijo PC tudi infrastruktuma opremljenost hiše, smo proučili tudi opremljenost objektov z vodovodom, elektriko, telefonom, kanalizacijo, lastnim prevoznim sredstvom in celotno prometno dostopnost lokacije. Pri anketiranju smo proučili tudi kvalifikacijo delovne sile oziroma delo, ki ga opravljajo dnevni migranti v Železami Ravne. Glede na primemost za delo v PC smo jih ločili na več kategorij: - 15 - v. Klemenčlč Prostorski dejavniki. - kader za obdelavo kovin z ustrezno Izobrazbo (strojni ključavničarji, rezkalci, brusilci, livarji), - kader za obdelavo kovin - priučeni, - tehnično-vodstveni kader (vodje oddelkov, raziskovalni delavci...), - administrativni kader (knjigovodje, referenti...), - kader za vzdrževanje (električarji, gasilci, skladiščniki, šoferji..), - ostali (medicinske sestre, gimnazijski maturant, trgovke...) (tabela 11 ). Tabela 11: ŽTEVILO ANKETIRANCEV GLEDE NA DELOVNO MESTO (delo, ki ga opravljajo) . KS zaposleni v ŽR ostali Čma št. % št. % kader za obdelavo kovin 71 69 62,2 2 6,3 (od teh priučeni) (18) (16) (23,2) (2) (100) tehnično-vodstveni kader 16 16 14,4 - - administrat. kader 10 10 9,0 - - kader za vzdrževanje 17 13 11,7 4 12,5 drugi 14 3 2,7 11 34,4 brezposelni 15 - - 15 46,9 skupaj 143 111 100 32 100 Na osnovi zbranega gradiva so bile izdelane štiri analitske in ena sintetska karta: - karta 1: Struktura anketiranih gospodinjstev, - karta 2: Struktura anketirancev, - karta 3: Stavbni fond anketiranih gospodinjstev, - karta 4: Infrastruktura anketiranih gospodinjstev, - karta 5: Primemost anketiranih gospodinjstev za lokacijo PC. - 16 - v. Klemenčlč__^_Prostorski dejavniki... - 17 - Namen kartografske analize je bil dobiti prostorski pregled pogojev za lokacijo dislociranih PC najprej po posameznih elementih, nato pa na osnovi analize njihove medsebojne povezanosti in odvisnosti. Cilj je bil tudi določitev posameznih skupin tipov lokacij, ki so pogojene z do sedaj opredeljenimi pogoji za lokacijo PC* Karta 1 prikazuje strukturo anketiranih gospodinjstev po: - številu članov gospodinjstva, - številu aktivnih članov gospodinjstva, - številu članov gospodinjstva, zaposlenih v Železami Ravne, brezposelnih ali na začasnem delu v tujini, - viru dohodka gospodinjstva. Gospodinjstva na kmetijah imajo povprečno okoli 5 članov, v eno- in dvodružinskih hišah ter v blokih pa 3 - 4 člane. Aktivna sta v povprečju po dva člana. V Železami Ravne je iz Črne zaposlenih 85 oseb iz 75 gospodinjstev (tabela 12). Iz okoliških naselij pa je v Železarni Ravne našlo zaposlitev.26 oseb iz 22 gospodinjstev. Največ gospodinjstev daje po enega zaposlenega v Železami, T4 gospodinjstev po 2 in eno gospodinjstvo 3- Med brezposelnimi prebivalci KS Črne je bilo anketiranih 14 oseb v 14 gospodinjstvih, od delavcev na začasnem delu v tujini pa 15 gospodinjstev. Med 129 anketiranimi gospodinjstvi jih ima torej 97 vsaj enega člana zaposlenega v Železami Ravne. Kmetije imajo v glavnem več virov dohodlca. Glavni vir je prr 10 (od 11 anketiranih) kmetijah redna zaposlitev v Železami in le v enem primeru gozdarstvo. Kot dodatni vir se vrstijo kmetijstvo (na 7 kmetijah), gozdarstvo (2) in pokojnine (2). 7 kmetijrima celo 3 vire * Zaradi velikosti kart in obsega dela je izdelanih le nekaj kompletov analitskih in sintetskih kart, ki so namenjene izvajalcu in naročniku raziskovalne naloge. Zato posredujemo njihove opise. v. Kletnenčič Prostorski dejavniki.., dohodkov. Na treh vzorčnih kmetijah ni nihče zaposlen v Železami, njihov glavni vir dohodka sta pa gozdarstvo in kmetijstvo. Med stanovalci eno- in dvodružinskih hiš ter blokov ima kar 58 redno zaposlitev kot edini vir dohodka, kot dodatni vir pa se največkrat pojavlja pokojnina (25). Tabela 12: ŽTEVILO ANKETIRANCEV GLEDE NA AKTIVNOST -PO NASELJIH naselje O. •H 03 o ca -0 •o 3 (d D. ¦S (X. o « (O E t. S' •H t. zaposleni v ŽR brezposelni na delu v tujini drugi 3 - 26-111 85 4 14 10 3 15 12 3 3- 30 6 4 11 - 1 1 - - 31 2 skupaj 3 7 12 4 11 št. gospodinjstev s člani, zaposlenimi v ŽR 2 36 143 107 22 97 75 43 11 4 12 37 25 5 8 10 27 - 18 - v. Klemenčlč_Prostorski dejavniki... - 19 - Karta 2 prikazuje strukturo anketirancev po: - starosti, - izobrazbi, - poklicu in delovnem mestu. Starostna struktura anketirancev je zelo ugodna, saj je kar 87 oseb starih do 29 let, 32 od 30 do 39 let in 23 nad 40 let. Starostna struktura anketirancev, ki so zaposleni v Železarni Ravne, pa je naslednja: 77 (69,4%) je starih do 29 let, 23 (20,7%) od 30-39 let in le 10 (9%) nad 40 let. (tabela 13) Izobrazbena in poklicna struktura se kažeta v delovnem mestu. Od 111 anketirancev, zaposlenih v Železami Ravne, je kar 69 (62,2%), zaposlenih pri obdelavi kovin..Od teh je le 16 (23,2%) priučenih, drugi imajo ustrezno kovinsko šolo. Večina jih je tudi osebno pripravljenih za delo v PC (tabela 13), v. Klemenčlč Prostorski dejavniki... Tabela 13: V ŽELEZARNI RAVNE ZAPOSLENI ANKETIRANCI GLEDE NA DELOVNO MESTO, STAROST IN OSEBNO PRIPRAVLJENOST ZA ORGANIZIRANJE PROIZVODNIH CELIC starost okoli- delovno do 30 nad ška mesto 29 - 39 40 nase!. Čma čma kader za sk. 51 13 5 21 48 69 obdelavo kovin P D 11 30 4 9 1 2 9 8 7 33 16 41 N 10 - 2 4 8 12 tehnično- sk 10 4 2 3 13 16 vodstveni kader P D 3 3 2 2 1 1 1 1 5 5 6 6 N H - - 1 3 4 administra- sk 6 3 1 2 8 10 tivni kader P D 2 3 2 - 1 2 4 2 5 N 1 1 1 1 2 3 kader za sk 8 3 2 5 8 13 vzdrževanje P 3 2 _ 4 1 5 D 4 1 1 1 5 6 N 1 - 1 - 2 2 druga sk 2 - 1 - 3 3 delovna P mesta r D ~ ¦ N 2 - 1 - 3 3 skupaj sk 77 23 11 31 80 111 P 19 8 2 14 15 29 D 40 14 4 11 m 58 N 18 1 5 6 18 24 P - pripravljen za org. PC D - pripravljen za org. PC N - ni pripravljen, ne ve poleg dela nudi tudi prostor nudi le delo - 20 - v. Klemenčlč_Prostorski dejavniki... - 21 - Karta 3 prikazuje stavbni fond anketiranih gospodinjstev glede na: - vrsto stanovanja (hiše), - izkoriščenost in možnost razširitve stanovanja (hiše), - vrsto gospodarskega poslopja, - izkoriščenost ter možnost razširitve gospodarskega poslopja. Največje število (45) gospodinjstev v KS Cma prebiva v bloku, sledijo enodmžinske hiše (41), kmečke hiše (22) in starejše večstanovanjske hiše (20). Od zaposlenih v Železami Ravne (tabela 14) pa jih v črni 15 prebiva v kmečkih hišah, v okoliških naseljih pa 13, od teh je po mnenju lastnikov 5 nezadostno izkoriščenih ali se jih da razširiti. Enodružinskih hiš je 34,v naselju Cma 29 in v okoliških naseljih 5. Od teh jih je 9 še možno povečati oziroma niso polno izkoriščene (kar 6 v naselju Čma). 34 gospodinjstev prebiva v bloku, v starejših večstanovanjskih hišah pa 14 gospodinjstev. Izkoristiti je mogoče le dva objekta. Največje število gospodinjstev nima gospodarskega poslopja (61) (tabela 14), največ teh pa je v samem naselju Čma; 15 gospodinjstev ima hlev, 10 garažo, oboje (hlev in garažo) ima 8 gospodinjstev; ostala gospodarska poslopja pa imajo tri gospodinjstva. Izkoriščenost in možnost povečave je osnovana na osebni presoji anketiranca. v. Klemenčlč Prostorski dejanikl. Tabela 14: STAVBNI FOND ANKETIRANIH GOSPODINJSTEV S ČLANI ZAPOSLENIMI V ŽELEZARNI RAVNE -5 > 1 ! (O Ji: >0} ° o! ¦ n ;»! K) m C o s- O) g g >w I •s a. o ¦o L. •g STANOVANJA (HISE) kmečka hiša sk 1 2 3 2 5 13 15 2 _ 2 n 1 1 1 2 5 5 enodružinska sk 1 1 1 1 1 ¦ 5 34 29 12 5 4 8 hiša n 1 1 1 3 9 1 1 2 2 blok sk n - - 2 - 1 3 34 31 4 - - - 27 star. več. sk _ 1 _ _ _ 1 14 13 9 4 stanov, hiša n 2 1 1 1 skupaj stano- vanj (hiš) sk 2 4 6 3 7 22 97 75 25 5 8 10 27 n 1 2 1 2 2 8 16 8 2 1 3 2 GOSPODARSKA POSLOPJA (po gospodinjstvih) ni gosp. _ 1 1 _ 1 3 61 58 17 2 7 9 23 poslopja hlev s sk 1 _ 4 1 3 9 15 6 3 1 1 1 skednjem n 1 1 2 3 1 3 garaža sk 1 1 - - _ 2 11 9 4 1 - _ 4 n 3 3 1 1 1 hlev s skedn. sk _ 2 1 2 2 7 • 8 1 1 _ _ _ _ in garaža n 2 2 2 druga gosp. sk _ _ _ - 1 1 2 1 - 1 _ poslopja n skup. gospod. sk 2 3 5 3 6 19 36 17 8 3 1 1 4 z gosp. posl. n 1 2 1 4 8 ,4 2 1 1 št. hlevov 1 2 5 3 5 16 23 7 4 1 1 1 _ št. garaž 1 3 1 2 2 9 18 9 5 - - - 4 sk - skupno število gospodinjstev z določeno vrsto objekta n - število neizkoriščenih objektov ali objektov z možnostjo razširitve - 22 - v. Klemenčlč_Prostorski dejavniki... -23- Karta 4 prikazuje Infratstrukturo anketiranih gospodinjstev glede na: - opremljenost gospodinjstev z vodo, elektriko, kanalizacijo, telefonom in avtomobilom, - prometno dostopnost, - izgubo časa pri potovanju na delo. Kmstije so sorazmerno dobro infrastruktumo opremljene. Le 2 imata samo vodo in elektriko (Podpeca, Koprivna), največ jih ima vodo, elektriko in avtomobil (6), 2 kmetiji pa imata tudi telefon (Ludranski vrh št. 20 in št. 5). Med eno- in dvodružinskimi hišami ter bloki je 5 gospodinjstev, ki imajo le vodo in elektriko, 24, ki imajo tudi urejeno kanalizacijo, 14, ki imajo vodo, elektriko in avtomobil, 29, ki imajo 4 različne elemente infrastruktume opranijenosti, ostala gospodinjstva (16) pa imajo vseh 5 elementov. Vsi ti podatki se nanašajo le na anketirane, ki so zaposleni v Železami Ravne. Ob tem lahko navedemo še podatek, da ima od 138 anketiranih gospodinjstev telefon le 27. Izguba časa pri potovanju na delo je v tesni korelaciji s samo oddaljenostjo bivališča gospodinjstva, kvaliteto cestišča in prevoza. Karta 5 je sintetska in prikazuje primemost anketiranih gospodinjstev za organizacijo PC glede na: - vrsto, izkoriščenost in možnost razširitve stanovanja (hiše), - vrsto, izkoriščenost in možnost razširitve gospodarskega poslopja^ - opremljenost in prometno dostopnost gospodinjstva, - poklic in delovno mesto anketiranca. u Po analizi podatkov in kart smo izdelali širši izbor primemih lokacij za organiziranje PC (karta 6) ter naredili njihov seznam z vsemi podatki. v. Klemenčlč_Prostorski dejavniki... Ločili smo jih tudi glede na vrsto objekta, v katerem prebivajo: - kmetija (s kmečkim gospodarstvom), - kmečka hiša (brez kmečkega gospodarstva), - enodružinska hiša, - starejša večstanovanjska hiša, - brezposelni na kmetiji. - 2J* - Glede na vrednosti omenjenih kriterijev smo jih po metodi postopnega izločanja razvrstili v 6 kategorij primernosti: - najbolj primerni za organiziranje PC (imajo primeren prostor in primeren poklic), - primerni (imajo primeren prostor, poklic ni najbolj primeren, potrebna prekvalifikacija), - nimajo ustreznega prostora (a so zainteresirani in imajo ustrezen poklic), - tehnično - administrativni kader (s primernim prostorom ali pa so zainteresirani za organizacijo PC), - niso pripravljeni za organiziranje PC na svojem čomu (čeprav imajo za to primeren prostor in poklic), - brezposelni (s primernim prostorom, a nimajo primernega poklica. - 25 - v. Klemenčlč__Prostorski dejavniki... Nadaljnje proučevanje po dopolnjenih metodah bo poleg podobe posameznih možnih lokacij podalo celoten sistem lokacij. Vendar je treba že vnaprej poudariti, da bomo morali geografi pri svojih proučevanjih, na osnovi izkušenj prve faze, metodološko izpopolniti in poglobiti raziskavo, da bo dala tudi odgovore na tiste dejavnike, ki so povezani s predpisi varovanja prostora, njegove namenske izrabe, razvoja naselij, ekonomske utaneljenosti, in pa glede na celoten kompleks takega oblikovanja kultume pokrajine. To narekuje tretja industrijska revolucija - to je faza, ki mora aktivirati območja, podvržaia praznjenju (s samotnimi kmetijami poseljena hribovska obrobna območja KS Čme), in ki bo hkrati ponovno zagotavljala bolj »lakomemo poselitev in lokacijo proizvodnih in neproizvodnih dejavnosti. To pa pomeni tak razvoj kultume pokrajine (rabe prostora), ki bo razkrajal že prenaseljena in zaradi onesnaženosti zraka, hrupa in sploh preveč intenzivne prepletenosti lokacij bivalnih in proizvodnih funkcij za življenje človeka manj primema območja koncentracije. Zavedamo se, da bo pri tem pomanbno vlogo igral izbor izdelka in tehnologija proizvodnje, saj so prav od tega odvisni poraba energije, onesnaženost.ozračja, hrup, zunanji videz pokrajine ter sploh socialni, gospodarski in regionalni razvoj območja. Pri našem proučevanju prostorskih dejavnikov se seveda nismo mogli dotakniti tehnične in ekonomske plati organiziranja PC, kar tudi ne sodi v naše področje. Zato bomo poskušali v nadaljnjih raziskavah - 26 - n. ZAKLJUČEK Čeprav ni bila izvedena globalna analiza za celotno dolino in niso bile proučene kmetije, ki nimajo zaposlenih v Železami Ravne, lahko že v tej prvi fazi dela ugotovimo, da v KS Čma obstaja sorazmemo veliko število lokacij, primemih za organizacijo dislociranih PC. Še posebej pomembno je, da gre za lokacije delavcev, zaposlenih v Železami Ravne, ki razpolagajo z ustreznimi objekti. v. Klemenčlč_Prostorski dejavniki... VIRI: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji, 31.3.1981. Zavod SRS za statistiko, Ljubljana - 27 - vključiti med sodelavce še vrsto specialistov iz vrst industrijskih psihologov, tehnologov, ekonomistov, etnologov. Ti bodo s svojih vidikov kritično preverili in dopolnili kompleksnost zasnovanih lokacij za organiziranje PC z vidika varovanja kultume in naravne dediščine ter vključevanja celotnega kompleksa dejavnosti v razmeščanje PC, kar naj bi vodilo k oblikovanju višje razvite kultume pokrajine.