|> K O I, E T A K E C JE I) K I. A V S k I LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official-Organ Yu#o*lav Federation, S. 1*. — — (*la«ilo Jugoslovanske Soeialkicne Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. — NO. 1726. - s«. C. im?. rt t* p*t .1 uum. m. .um IM 4.- rt ctnfTMt rt s. "'»CHICAGO, ILL., 9. OKTOBRA (October 9), 1940. Publinhfcd Wcekly «t 2301 S. Lawndale Ave. ...LETO—VOL. XXXV. Tretji rajh vzrok pomanjkanja in bede v Jugoslaviji OBUPNE PRITOŽBE POSEBNO V SLOVENIJI HRVATSKI, DALMACIJI IN BOSNI NAD DRAGINJO. — "KOMUNISTIČNI" IZGREDI VODA NA MLIN HITLERJEVIH AMBICIJ ALI BODO MOGLI VZDRZATI? Na najbolj miren način si je Hitler podvrgel Jugoslavijo. Nobenega javnega ultimatuma ni l»i!o. Armade ni poslal vanjo. Le trgovske komisije so prišle v Beograd, ki so popolnoma zadostovale. Gospodarsko zasužnjenje V teku enega leta si je Nemci ia Jugoslavijo ekonomsko popolnoma upregla brez vojne, kakor si je, na primer Belgijo in Nizozemsko s pomočjo oborožene invazije. In kakor v vsaki deželi, ki je prišla pod nemško nadvlado, se je tudi v Jugoslaviji v korist Nemčije življenski standard silovito znižal in še hujše pride. Statistične primerjave Ameriški novinar Sam Bre-uer poroča v čikaški Tribuni v dveh depešah iz Beograda, da sc se dohodki, imovitejših slojev v Jugoslaviji pod nemškim pritiskom znižali za eno tretjino in revnih ljudi pa za polovico v primeri z dohodki pred enim letom. In ker so bili nizki ze prej je razumljivo, čemu toliko nezadovoljstva po vsi državi. Imovitejši so pustili uporabo avtov, ker ni gasolina iz Rumunije iti pritrgavati si morajo v vseh drugih ozirih, dočim revni stradajo tudi kruha, ki je vsded raznih primesi v moko, ki jih je določila vlada, postal skrajno slabe kakovosti. Tudi imo-vti sloji so prisiljeni jesti kruh drugega reda, poroča Brewer. Izvoz v Nemčijo se več* Na drugi strani se jugoslovanski izvoz v Nemčijo veča. Iz svojega raziskovanja piše, da je Nemčija dominirala jugoslovansko zunanjo trgovino že več let, ker ji je v zameno za živila in surovine lahko pošiljala blago, kakršnega je Jugoslavija potrebovala. A sedaj ji mora pošiljati take produkte, ki jih bi potrebovalo tudi jugot I slovansko ljudstvo, v zameno pa mora Jugoslavija vzeti tako robo, kakršno Nemčija lahko utrpi, pa če je ljudstvu Jugoslavije potrebna ali ne. Dalje je Nemčija Jugoslavijo primorala preurediti vrednost dinarja napram marki. Sedanja trgovina med njimi se vrši na podlagi določbe, da je marka vredna 17.82din. namesto 14.80, kot je bila prej. Ker Nemčija jemlje sedaj 46 od-j stotkov vsega jugoslovanskega izvoza in ji prodaja 47 odstotkov vsega importa, ki ga dobiva iz evropskih in drugih dežel, je jasno, kako zelo je ekonomski sistem Jugoslavije navezan (na "novi red", ki ga gradi v I Fvropi v prid "nemškega živ-j Ijenskega prostora" Hitlerjev režim. . I Z zvišanjem vrednosti nem« j i ške marke v primeri z dinarjem je ljudstvo Jugoslavije o-gromno na škodi, ker dobiva za svoje produkte manj, nem-j ške pa mora dražje plačevati. | Omenjeni novinar za primero I navaja, da enaka količina nemškega blaga, ki je prej kupila 1000 bušljev jugoslovanske pšenice, jo zdaj kupi 1200 buš-ijev. i (Nadaljevanje na 2. strani.) NEMCI, ITALIJANI, ŽIDI I. T. D., V VOLILNEM BOJU Prosvetna matica bo izdala knjigo "Senca preko pota" USPEŠNA METODA ZA ŠČUVANJE DELAVCEV DRUG PROTI DRUGEMU. — GLAVNI PROBLEM, KI JE BREZPOSELNOST, NAJBOLJ ODRIVAN. VOJNE HOMATIJE RAZDVAJAJO LJUDI — NORMAN THOMAS IN PROGRAM S. P. Prebivalci Londona ima ju stanovanja, ki pa jib fiUd nemških letalcev J morejo rabili !c po par ar na daa. Ostali ča. porabijo v zakloniščih in čakajo konca »tbe ali pa vojne. Marsikdo irmed njih sploh nima več stanovanja. Kajti ko se vrne. vidi tam. kjer je bila prej kisa, le raavaline. Na cornji j sliki je skupina Londončanov, ki »o utekli e predor podsemske aelezaice ia "počivajo", dokler jim sigaal ae aaaaaai, da je spet varao sunaj. Prosvetna matic« bo leto« za j članstvo pridruženih društev izdala v knjigi poveat "Senca pteko pota". Spisal jo je Ivan | Jontez. V minulih letih je Prosvetna niptica sodelovala v nabavljanju knjig t starokrajsko Cankarjevo družbo. Toda lani je bila ena knjiga, prevod povesti Maksim Gorkega. zaplenjena, • druga po je prišla vsled vojne i sem z veliko zamudo. Letos te neprilike ne bo. Knj go dobe društva pravočasno. V sedanji volilni kampanji mi priseljenci iz dežel, ki si jih se vsled vojnih razmer v Evropi spretno izrablja volilce raznih narodnosti z apeliranjem na takozvani narodni čut, na z\estobo očetnjavi, v vojne in v proti vojne namene. JA DOGODKOV l.\ PO SVETU Waltcr Citrine, generalni taj- del Hitler. Anglija se upira do-nik strokovnih unij v Angliji, ■ volitvi pošiljanja živil vanje, je povabljen od predsednika j ktr/matra, da bl bila to nepo- \Vm. Greena, da se udeleži konvencije Ameriške delavske federacije, ki bo v new Orle-ansu, La. Citrine je tud: tajnik ne, ako so vstopnice dražje kot 20 centov. Vsaka tiskarna mora po eno vrtopnico poslati merodajne-mu zveznemu davčnemu uradu s pojasnilom, koliko jih je sredna pomoč Nemčiji, ki je tiskala. Na vstopnicah mora bi-kriva ljudske bede v Evropi. Ui navedeno, koliko je davka Naj rajše ona vrnp ugrabljene j poleg vstopnine, zaloge živil, pravijo v Londo- Zakon o vstopnicah oprošča nu, kot pa da bi ji Američani od davka cerkvene in druge pomagali. Hoover izvaja, da je dobrodelne organizacije, kar bilo 30,000,000 ljudi v teh de- ie sicer za ostala društva in Nemci najglasnejši Najglasnejši pri tem ao Nemci. Seveda naciji in bundovci, a zdi se, da se nagibajo tudi mnogi drugi nemški volilci s 8 voj imi simpatijami k VVillkie-ju, čeprav izjavlja, da se je po izvolitvi pripravljen s Hitlerjem spoprijeti na kakršnemkoli i polju, ki si ga izbere. A med j Nemci sušljajo, da je to rekel Davek na vstopnice je bil le- kar tako, da je on nemškega tos spremenjen v tem, da je; pokolenja in ne bo dopustil u-treba od 1. julija dalje plače-; ničiti domovino njegovih de-vati^lc na vsakih 10c vstopni- j dov. Davek na vstopnice mednarodne zveze strokovnih I unij, v kateri je AFL in več1 unij CIO. Do Hitlerjevega pri-' , . . «... hoda na vlado Nemčije je bila »S?Auvozf" ■ mednarodna zv.eza strokovnih ^ njim. je 10.000,000 otrok, ni dobiček, krivično, toda po-unij mogočna organizacija, to- *ko »* dohe Vftaj za*1,n* P^- magati si ne morejo. Cerkve so Ha fflAi/pm ,'p nipnp hra,u>' Je nevarnost, da bo ka- močne, pa si znajo priboriti Naciji so proti Rooeeveltu zaradi njegovega prijateljstva do Anglije in njegovih govorov proti diktatorjema Nemčije in Italije. Ne pni ne drugi nimajo v takih nagnjenjih v mislih interesov te dežele, nego govore iz. njih le čustva in simpatije, ali pa sovraštvo do česa. Sčuvanje med Italijani Enako kot med Nemci se vrši klube, ki ne delujejo za privat- volilni boj med Italijani. Suš- ljajoča kampanja jim pripoveduje, da je demokratska stran- da fašizem je njene postojanke j, 12L AAA . , razbil v vsaki deželi fim si jih ** "f"'0™ ,*h. ™etev poje podvruel. Citrine bo imel vl^1 *lad- ,Je ?eJal v sv°J«m \ew Vorku tudi sestanke r. de- 0dK0V0ru,0mrn> kl ™*ProtUJe)o lavfkimi voditelji bejrunci. v/t je *i Zbora AFL in CIO pred zgodovinskimi odločitvami tikan je zelo užaljen, ker |ian-ki notranji minister Serrano Suner na svojem obisku v Rimu sveto stolico popolnoma ignoriral. Dosedaj si je izposloval avdijenco pri pape- njegovi akciji. Tisk v Italiji, ki j^ nekaj ted- pri vi legije. Sicer isti zakon določa oprostitve od davka tudi prireditve vzgojnega značaja, kot koncer- ka, posebno predsednik Roose-1 velt, sovražnik njihovega naroda. Se celo ko je v Nevv Yorku iskal nominacijo v primarnih volitvah kongresni k Marcanto- te in dramske predstave, a tudi nio za ponovno izvolitev, so nov priobčeval ostre napade na l*"*™* ™ V nailh ku ' (irčijo, si je sedaj izbral za tar- [U™ h ,ker ,ma£ P* rn tu H i TW»n ItalK.n.U i« J reditVe V kor^ »VOJ« blagaj- je podjarmil Hitler. Pripovedujejo jim, da je Roosevelt njihov zaščitnik, boritelj za svobodo in neizprosen sovražnik diktatorjev. Ako bo^poražen, bo to za imenovane narode velik udarec, dokazujejo Iskalci glasov.n Te metode so za enotnost a-meriškega ljudstva jako škodljive. K politični vzgoji volilcev nič ne prispevajo. Prerekanja za prazen nič Boji na sejah raznih narodnostnih organizacij, kakršen se je dogodil na shodu ''nemške fronte" v Chicagu v vprašanju, ali naj podpirajo Willkieja ali Roosevelta, so potrata časa kar se ameriške vnanje politike tiče. Kajti oba sta za podpiranje Anglije, oba za oboroževanje, oba govorita ostro proti diktatorjem in oba sta za obvezno vojaško službo. Ako torej glede homatij in vojne v Evropi ter ameriške naklonjenosti Angliji med njima ni razlike, je nesmiselno prepirati se o nečem kar ne obstoja. Omalovaževan problem Pametnejše bi bilo, Če bi se ti ljudje zanimali tudi za položaj v tej deželi, ki je v veliki negotovosti. Brezposelnih je vzlic oboroževanju Že zmerom milijone. VVillkie sicer o tem vprašanju mnogo govori in o-beta. da dobe pod njim vsi brezposelni delo v privatni industriji. Toda njegov program prav nič ne dokazuje, da se to zanj agitirali med Italijani z negž-no akcijo v Franciji, Belgiji in drugih deželah, ki jih je zase- katerih sta se na svojem zad-! njem sestanku posvetovala Hit-r in Mussolini. Tako poroča-G1 asom vira iz novega francoskega glavnega mesta jih bosta po vojni dala Rusiji, ako bo ostala nevtralna in prijateljska napram Berlinu (Nadaljevanje na 5. strani.) ke tuje vlade nima pravice u deležiti se primarnih volitev. Ker je komunistična stranka v Californiji zelo močna, je to zanjo velik udarec. dopovedovanjem, kako oster boj vrši v kongresu proti Roose-veltovi vojni politiki. Marcan-tonio je smatran za laborita. ! Izvoljen je bil prvotno na listi t American Labor Party, letos pa je iskal nominacije na njeni ; listi in prav tako na demokratski in republikanski. Na slednji je dobil večino, na demokratski pa bil poražen z malo večino. Mali narodi v kampanji Poleg med Nemci in Italijani se vrši kampanja z narodnimi gesli in še bolj s sušljanjem med Čehi. Poljaki, 2idi, Jugoslovani, Litvinci in med drugi- po starem. In ker ob enem propagira varčevanje pri vladnih izdatkih, bo hranil najbrže pri dajatvah brezposelnim. Za ameriško ljudstvo je važno, za kakšen program se odloči. če je za odpravo brezposelnosti — in to je najvažnejši problem te dežele, ki nujno kliče po rešitvi, si mora izbrati program. Kajti brez tega ae tudi mi ne bomo oteli fašizma, in demokracija bo naglo pojemala, čeprav jo vse stranke toliko naglašajo. Kajti odločevale bodo razmere, ne fraze. (Nadaljevanje r.a 5. strani.) Kako pa z vašim sosedom, rnancem, prijateljem ste mu ie kdaj priporočali, da se naj tudi on naroči na Proletarca 7 Ako ne, poskusite! Mehiška republika doživlja važne spremembe V so tedni Mehiki dobe 1. decembra novega predsednika. V zvezi mehiških unij (CTM) pa ie ob urad generalnega tajnika Lombardo Toledano, ki je svetovno znan delavski voditelj. Novi predsednik Mehike Avi-la Camaeho želi, da se pristaše boljševizma iztrebi iz uradov. Javnost ga v tem podpira posebno od kar je bil. umorjen Leon Trocki. Tako je bil potisnjen na stran tudi Toledano, ki je smatran za zaveznika boljševizma. Camaeho je oznanil ie v naprej, da morajo komunisti in njihovi pristaši iz vseh uradov m z vseh važnih pozicij v delavskem gibanju, kajti Mehika potrebuje ljudi, ki bodo zvesti nji, iv» tujim režimom Pri tem "čiič*nju"9 ki pa je brez krvi, mu pomaga tudi i^anii predsednik Lazaro CaHena*. Mehiški delavski voditelj Toledano, ki je potisnjen iz urada, je v ameriških unijskih krogih primerjan J. L. Lewisu. Pravijo, da je bil diktator in da se je brigal bolj kako pomagati boljševikom nego Mehiki. V resnici so taki očitki pretirani. Toledano velja za idealista. V Rusijo je verjel, ker jo je smatral za trdnjavo proletar-ske revolucije. Njena sedanja oportunist*čna vloga je kajpada lahko razmajala to vero tudi v njemu, kakor jo je med milijoni drugih. Izgleda, da bo Mehika krenila pod predsednikom Cama-chom bolj na konservativna pota. Tudi Toledanovo mesto je dobil nasprotnik kominteme. Piše se Fidel Velasquez. Povzpel se je na to mesto z borbo proti Toledanovim "komunističnim tendencam". Eksekutiva Ameriške delavske federacije je te spremembe v mehiškem delavskem gibanju jako vesela. Kajti Toledana je smatrala za Lewisovega ožjega zaveznika in s tem za nasprotnika AFL. Komunisti nimajo v Mehiki pod svojim imenom, kot trdi novinar Jose Gonzales, nikake-ga vpliva. Zato si ga iščejo pod drugimi znamkami., Uspevali •o s to taktiko nekaj časa. a Camaeho bo skrbel, pravi isti vir, da bodo razgaljeni. "Oljna situacija" v Mehiki je še nerešen problem. Na eni strani se pritožujejo delavci, na drugi s• vlada ti*udi obrat uspešno vršiti, a s tretje intri-g i rajo prejšnji lastniki, ki imajo v Mehiki, v Zed. driavah in v Angliji ogromen vpliv in lahko nagajajo. Glede vnanje politike novega predsednika Camacha pravijo, da je on pripravljen slediti Rooteveltu. Toda ne pa Willkieju, ako bo izvoljen. Doslej sta si bila sedanji predsednik Mehike Lazaro Cardenas in, Roosevelt velika prijatelja v njunih. stremljenjih. če bo Roosevelt še izvoljen, se odnošaji Mehike s Zed. državami ne bodo spremenili, razen če v Mehiki nastane kaka teika notranja kriza ali civilna vojna. Vsa znamenja pa kaiejo, da bo mehiška republika svoje teikoče premagala brez potresnih sunkov. TEŽAVNO, TODA POTREBNO DELO Seznam v štirih tednih poslanih naročnin od agitatorjev, objavljen v tej številki, jih izkazuje nad 80 več kakor prejšnji. To je dobro. Ni pa nič kaj razveseljivo, da je tudi sedaj zastopanih v njemu le 22 oseb. To je premalo. Posebno še, ko opažamo skoro v vsakem izkazu vedno le ena in ista imena. Kje so drugi? Na primer oni, ki oglašajo svojo naprednost povsod razen tam, kjer bi kaj zalegla. Noben delavski list, angleški ali pa v kakem drugem jeziku, ne more izhajati drugače kot s pomočjo agitatorjev. Napredek poslanih naročnin je v primeri s prejšnjim izkazom dober. Toda če bi bilo v njemn označenih namesto 22 recimo 44 agitatorjev, ali 50, ali 100, tedaj šele bi lahko rekli, da napredujemo. Tako pa ugotavljamo le, da mala skupina vzdržuje delo. katero zahteva veliko več moči. Kaj, če bi v prihodnjem izkazu — priobčuje se vsake štiri tedne, poskušali biti v njemu zastopani tudi oni, ki jih venomer vabimo v akcijo? PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jagoslovaaeka Delavska Tiskava« Druiba, Ckicaga, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah ta c«lo leto $3i00; ta pol leta $1.75; ta četrt leta fl.OO. Inozemstvo: ta celo leto $3.50; za pol ltta $8.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v na*«m uradu najpozneje do pondeljka ^J^^^epgol^e za priobčite v v itt vilki tekočega tod no Proletarec, October 9, 1940. TOTALNA VOJNA NIKOMUR NE PRIZANAŠA PROLETAREC Published every Wednes«iay by tht Jugoslav Workmen'» Publishing Co., ' " Inc. EsUblishtd 1906. Kditor.........................................................................Frank Zaits Business Manager...........................................Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler 8UBSCRIPTION RATES: United States: On« Year $3.00; Six Months $1.76; Throe Months $1.00. Foreijrn Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC Banket slovenske zadruge Weukefen, III. — Slovenska zadruga, ki posluje pod imenom The VVaukegan and North Chicago Co-operative Association, slavi dvajsetletnico poslovanja. Ta dogodek bo prazno-van na banketu, ki ga zadruga priredi v soboto 12. oktobra v SND. Poleg dobre postrežbe bomo šljenikl je veliko nejevolje, ker ne gre tako kakor žele, drugi pa razumejo, da delavsko gibanje v takih časih pač ne more pričakovati rožnatih tal. Opazovalec. * l V soboto na vinsko trgatev društva Slavije Chicago. — Grozdje je do- 1 'T1* " zorelo, v vinogradih ž<> večino, imeli tudi spored.« Na primer i » K?.Xnc točke in pa pozdrav-'™ pospravljeno n, pa ie v y- ne iiovore zadružnikov. Dalje drustv" 8l"v'Jf '" slike o zadružniitvu. tigaUv _ v.nskatr^tevpn. filmske Banket »e « prične ob 6:30 /večer. Pridite točno, da ničesar ne zamudite. Več o tej zadrugi je v angleškem delu Proletarca v*taj §te- vilki. sporeB pa je oznanjen v oglasu. vimo po domače, v soboto 12. oktobra. Trta z grozdjem in drugo sadje vas bo vabilo, kakor na prejšnjih prireditvah Sa&ega društva* Da, saj res. dvorana ni navedena! Pridite na vogal La\vn-dale in 27. ulice, k poslopju 2301 S. Lawndale Ave. T«Uphon«: ROCKWELL 2864. Na iliki ja p«t otrok is po Nemcih torpodlranega angleškega parrika "City of Benaras". Bili — v rotil- g/bika bojna ladja. V.l potniki na ladji so bili bagunci, Slovenci, bo V eni prihodnjih CHICAGO, ILL. čolnu na morja aeom dni, predno jik jo aaela aa- »a poti v Kaaatlu Nad 200 jik jo utonilo. V vojni na številk Proletarca. — P. morja je to *»daj nekaj vsakdanjega. --—— —^..........Naši kandidati v Da 1 jse poročilo o tej koope , , , rativni us anovi, ki je ena naj- «JPJ. »n stopite v dvorano. Na večjih te vrste med ameriškimi j vrhu bo plesna zabava, v sp, i-v ..ni nrihodniih nji pa trgatev z vsemi« nijami, ki se spodobijo ob takih dogodkih. Vstopnice so po 30c v pred- Socialna politika cerkve Nova trozveza proglasa sve- i?cspodarstva, ki ga je doseda-tu nov red. Začrtala sta ga nji liberalizem pritiral do ne-Mussolini in Hitler. Oziroma kakega anarhizma, sedaj samo Hitler, kajti il duče v gospodarstvu .-»ta važna je le še njegov podložnik in dva momenta, produkcija in mora k vsemu izreči le "ji". konzum. Pripovedujejo, da je Za ljudstva v Evropi je vzlic j bogata Jugoslavija, kakor u-želja po posvetnem uživanju. Kajti živ-1 temu važno, kakšen "nov red" ; stvarjena za novi red. Ta trdi-Iji je kratko, v večnosti pa nikdar ne se jim obeta. In razpravljajo o tev pa skoraj ne velja. Jugosla- .... .. .. . i__-__________— * - ..Sin ia uiipnrno ilu^ola nolfa 1 Včasi so cerkveni pridigarji prepričevali ljudi, da čimbolj bodo potrpežljivi in udano trpeli, večje bo njihovo zasluženje v nebesih. In ako jih obiskujejo nadloge, naj vedo, da jih Bog tepe, ker jih ima rad. Preizkuša jih, ali so voljni izpiti svoj kelih trpljenjs, kakor ga je izpraznil njihov Odrešenik, ali bodo tarnali in vrgli svoj dvom na bo«žjo modrost. Učili so jih pokorščine duhovni in deželski gosposki ter zvestobe gospodarju. Odvajali so jih od ijenje Človeka na zemlj mine. Naj se torej človek nanjo pripravlja kakor da bo že jutri umrl, in dela pa kot da bi večno živel. Revežem ao obljubljali raj, ampak vedno le na "onem svetu". Zase pa so si ga ustvarili že na tem. Posestva cerkve so se večala, gospodarji so bogateli, človek pa je garal in se pripravljal na posmrtno radovanje. To je bilo edino, kar si je zase nadejal dobrega, čeprav bo veselja deležen šele ko »e njegova duša izčisti v vicah. Da, vice so mu obljubovali, čeprav je bil še tako dober, in so mu prodajali maše, odpustke, blagoslovljeno vodo, molitve-iiike, sohe in svete podobe, da čim prej pride iz ognja. Milijarde dohodkov je imela cerkev in jih ima tudi v sedanjih časih. Toda njene metode so se spremenile. To je zasluga tistih, ki so učili, da si lah ho; raj ustvarijo tn na zemlji. Navduševali so jih za uporništvo proti izkoriščevalcem ln jim tolmačili da to, kar jih cerkev uči, je v korist onim, za katere garajo, v povračilo pa dobe bori vsakdanji kruh«. ' ' Pridigarji v cerkvah so proti tem učiteljem zatirane raje sicer rohneli, imenovali so jih za brezverce, antikriste, za sovražnike vladarja, za prekucuhe, ki vodijo ljudi v nesrečo in po ^rarti v pekel, kjer je večni stok in šklepetanje t zobmi. Toda luč prosvete in resnice je prodirala vzlic ogromnim oviram cerkve in njenih zaveznikov. Nastali so veliki preobrati in človek je res uvidel, da posvetne dobrine nteo napačna stvar. Ako niso pregrešne za duhovnike, čemu bi si jih tudi on ne želel. Papež Leon XIII. je rzprevidel, da stari pridigarski sistem ljudi ne bo obdržal na strani cerkve, pa je v posebni encikliki proglasil socialno politiko, ki naj bi od tedaj veljala katoliški cerkvi za navodilo, kako ljudi odvračati od mednarodnega, brezverskega socializma, kateri si je delavske mase v onih dneh mahoma osvajal. Leonu XIH. so s sličnimi enciklikami sledili tudi drugi papeži. Sedanji jo je izdal spremenjeno z ozirom na današnje humere. Namen jim je pridržati ljudstvo za cerkev. Posedujočim slojem ie vedno služi, toda v cerkvi vernike več ne uči pokornosti gospodarjem, pač pa o potrebi sloge med njimi in delavci v skupno dobro. Kadar si delavci s pomočjo organizacije kaj pridobe, pride cerkev zraven in si lasti del zasluge, če ne ves kredit za uspehe. Katoliški sociologi uče, da je bila cerkev vedno na strani zatiranih in revnih. Da, bila je, a ne zato, da jim pomaga, nego da jih pridrži tam kjer so bili, ne pa da se dvignejo. dele ko je cerkev uvidela, da mednarodnega delavskega gibanja ne bo zajezila s starimi sredstvi in z naukom v udsnost .'n pokorščino, ne z obljubami v posmrtno življenje, je sklenila ivkmovati s svojimi gesli o socialni pravičnosti. V resnici ona na tem polju le sledi. Gospodarji jo še podpirajo, kakor so jo v prošlosti, ker je še vedno branilka sistema krivic. Razlika je le, da morajo sedaj govoriti pridigarji tako, kakor da se oni bore za iztrebljenje socialnih zla, včasi pa So učili, da čimveč hudega pretrpiš, boljše bo plačilo po smrti. Kakšen naj bo ^novi red** v Evropi po vojni? tem javno kolikor smejo, drugače pa tajno. Kako težavno je pisati o tem, dokazuje članek v Delavski Politiki z dne 27. avgusta. Cenzor je črtal po njemu da kaj. A pustil je tole, kar priča, da so se tamošnji uredniki naučili v teh kritičnih časih tudi po ovinkih prilično povedati: . "O novem evropskem redu vedo mno#o pisati. Pozabljajo pa. da novi red ni srajca, ki jo vsak dan oblečemo in po vija je agrarna dježela, nekaj rud ima in nekaj premoga. Njena geografična lega pa ni gospodarsko tako ugodna, kakor trdijo nekateri. Nahaja se v zapuščenem kotu Evrope. Razvita Še ni dovolj, ima razmeroma malo industrije in na severu in severovzhodu se nahajajo dežele, ki ao tudi agrarne in močno konkurenčne. Pšenica, ki je pri nas veljala domala 200 din 100 kg. je bila postavljena na Reko v veliki mno- stalen/Ugodne so zanj sedanje Wisconsinu razmere. Napačno bi pa bilo, k , - če bi se pričakovalo, da je trg Milwaukee, Wis. — V držav-stalen ali kateremukoli druge- no zbornico je dobilo nominaci-mu gospodarstvu v eksploata- jo na listi progresivne stranke cijo. Naša tendenca mora biti 1« socialistov. Izven Milwau-res, da se ustvarijo med drža- kee.ia pa so na tiketu progre-vsmi enakopravni gospodarski sivne stranke večinoma lafol-sporazumi glede produkcije in lettovci. Socialistična organiza-konzuma, torej glede izmenja- cija je namreč vodilna napred-ve blaga, toda načela gospo- na politična skupina le v Mil-darskih podreditev bi ne mogli j waukeeju. Močno zaslombo odobravati. Jugoslavija ima ima tudi v Kenoshi m Racinu. svojo gospodarsko bodočnost V West Allisu je naglo zrasla ob Sredozemlju in v Orientu, z'in zmagala pred nekaj leti, to prodaji in 40c pri blagajni. Na svidenje med viniČarji in vinlčarkami prihodnjo soboto. Slavjan. zahodno in centralno Evropo jo bodo pa v bodoče vezale samo bolj prometne vezi, ki bodo vezale Evropo in Azijo. — To bi bilo tudi tedaj, če bi se opustile carinske meje in bi Evropa postala gospodarska enota v obliki zveznih držav.*' potrebi menjamo, da .sluJi .yi- P®.W«M» 100 kg Enako je jemu namenu; Novi rpd je jjo- !dn\*im *» *podarško-politična ' atvar. ,lii Jwo»lavija sedaj, je ne- spodarako-politič nšj bi se uveljavil po vseh evropskih deželah. Ali te dežele imajo vsaka svoje gospodarstvo, vsaka svoje gospodarske razmere, kmetijstvo, Vudarstvo ali industrijo. To gospodarstvo je odvisno (tu mnogo besed stalen in tudi o sedanji trgovini se lahko reče. da bi se morala štirikrat povprečno povečati, da bi postala krepka opora našega gospodarstva. ' Iz vseh teh razlogov in ker Jugoslavija od zunanje trgovi- Unijo aktorjev noče komunistov in nacijev i, ' » • Unija aktorjev (Actors' Eq-uity Association) je sklenila, da komunisti, naciji in fašisti ne smejo biti odborniki v njenih lokalnih, niti ne iupoelenl v njenih uradih. ,.N ilc - | *nti . t. m. ii. ,"tV' Znatno znižanje števila brezposelnih cenzuri ranih) od tal ali zem- n* ne ^ ™g}k ilvetj- lje. naravnih dobrin in ^ra. »ta v naiem ,roapodar»tvu pred- fline lege. ki je za gospodar-! vf,pm dve *tvarl- ~ P^neSevat' stvo ali ugodna ali manj ugo- dna. Od vseh teh stvari je odvisna uvedba načrtnega ali dirigiranega gospodarstva, če red Pospeševati je treba agrarno produkcijo in jo negovati, da bomo imeli kruh doma, ker sedaj znaša u-voz kmetiških produktov sko- ni bistveno v temelju izpreme-| . kakor izxo*> »n Pa predelavati moramo pričeti na- njen. Oznanjevalci novega reda pravijo, da za novi red ni važen ugoden socialni položaj ali standard prebivalstva, ampak le delo, produkcija, blago. S temi izjavami priznavajo, da pomeni napovedani novi red predvsem pospešeno izkoriščanje dela, (Od tu velik odstavek cenzuriran.) Z novim redom torej ne mislijo na novi red, ampak le na novo disciplino in kanalizacijo Še surovine doma. Z izvažanjem nepredelanih produktov, surovin, si napravljamo eno največjih škod. Tn sem ne spadajo samo rude, sem spada les, kože, volna, razna semena itd. Naše gospodarske reforme morajo torej iti v tem pravcu. Rekli smo, da je sedanji trg ne- da rezultat je ničev. Dotični takratni župan ni več naš, kakor tudi ne neki Svoboda v Raeinu, ki je prišel v županski urad kot socialist in kmalu prenehal biti član stranke. V Sheboyganu prevladuje nazadnjaštvo v splošnem in posebno še v slovenski naselbini. Socialisti v \ Wisconsinu , so morali vsled notranjih in zuna* njih vzrokov prenesti marsikaj in tudi njihova organizacija je silovito trpela. Meto Barger so omrežili. komunisti, Hoana ao poklicali v tako službo, katera, mu ne dopušča biti aktiven v stranki; a pomagal ji.tKVČijn bo spet mogel. Zamere so bile(,tu in Um, a vseeno, delo sodrut gov ni bilo zaman in živi, , Tako bo živel tudi klub št. Delavska tajnica Perkins ]:»^.dasiravno vsete udarce popravi v svojem statističnem po- •« neposredno:zelo čut . ročilu za avgust, da je dobilo J M*d nekaterimi člani in somi- delo v omenjenem mesecu 430,-000 brezposelnih. Posledica nižanju brezposelnosti so vojna naročila. Dne 3. novembra no konferenco v Waukegan V nedeljo 3. novembra ob 10. dop. se prične v Slovenskem narodnem domu v VVaukeganu konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice. To bo prvi sestanek po XII. zboru JSZ in Prosvetne matic?. Videli bomo, kaj se med nami da storiti, da bomo imeli več uspeha na prosvetnem polju in tudi volilni boj bo že domalepa končan. V teku je referendum, ki se tiče JSZ. Končan bo ta teden. Naj bo izid tak ali tak, na konferenci v VVaukeganu bomo morali ukrepati glede agitacije za pridobivanje Članov v klube, društevv Prosvetno matico, o agitacijj za Proletarca. o razpečevanju Koledarja itd. Ysa društva in klubi v tika-škem. ,milwau^kem in waukc-gapskem okrožju ter v mednih naselbinah so vabljena, da pošljejo Če le mogoče več kot enega zastopnika vsako. P. O Priporočite prijateljem, da si naroče Proletarca. Dijaštvo univerz v USSR V univerze v Sovjetski Uniji se je letos upisalo 194,000 dijakov. izmed teh 100,000 v medicinske fakultete. Poročajo tudi, da ie bilo letos otvorjenih 56 novih univerz. V Zed. državah pohaja v u-niverze in kolegije okrog pol-drug milijon dijakov, torej mnogo več kakor v USSR. Tretji rajh vzrok pomanjkanja in bede v Jugoslaviji PRISELJENCI V VSEH DRŽAVAH ČEZDALJE STROŽJE NADZIRANI Od meseca julija dalje mo-i nanje. Posebno na Nemce, med iliji časopisi v tujih katerimi sumi, da je največ (Nadaljevanje s 1, strani.) Brezmesni dnevi Nemčija^irja od Jugoslavije vse vrste živrl, posebno pa žita in mesnine. Vsled tega je jugo-V— aaro£aia«, ki jih poiljaja sa- \ slovanska vlada odredila tri AGITATORJI NA DELU Razumi, če moreš? Unija International Brotherhood of Teamsters, ki je največja unija v AFL, je na svoji konvenciji v začetku septembra v VVashingtonu soglasno sprejela resolucijo proti obvezni vojaški službi. To je bilo nekaj dni prej nego jo je kongres odobril in je postala zakon. Na isto konvencijo iste unije je bil povabljen tudi predsednik Roosevelt, ki je zagovornik konskripcije. Ista delegacija, ki je obsodila konskripcijo, je ob Rooseveltovem prihodu v dvorano vstala s sedežev in ploskala več minut. Ker je bil Rooseveltov govor oddajan po radiu, Je to stalo dvajset tisoč dolarjev. Ta račun Je plačala unija. Tudi Belgijci in Hollandci so bili absolutno proti vojni, a vojni se v*hc temu ni*> mogli ogniti. Saj so ljudje tudi proti ropanjem bi ubojem, toda ropar j: vseeno tavrlujejo svoj poael. Tiitl, ki pravijo, da nI med zavetniki in faiiatičiiimi deie-lami nobene raalike, morda lahko mirno spe, ne pa socialiat i in drugi !>udje v Evropi, kateri vedo, kaj jih čaka pod naciji. •topniki ia dragi afitatarji Pralatar-ca, ta ilala aa kaai polletnih aarai-nia. Namreč affftator, ki Milja an© caloUlna, ja Babalaian » tam ••srnama s dvema polletnima. X. IZKAZ Anton Jankovick, na afitaciji v lllinoiau in Wteco*«in« 30 Anton Zornik, Harmiaio, Pa. 25tt Jennie Dafarin, Clavaland, O. 22 Ckae. Poforcloc, Chieafa, III. 20 Martin Judnick. WaakaVan, III. 12 Frank Cvatan. TIra Hill, Pa. 12 Fraak ftoltaaar, Pueblo, Colo. S John Ko*in, Girard, Ohio ' S Mas Mart«, Buhl, Minn. S Joaeph Cvelbar, Sharon, Pa. S Aatan Shular, Arma, Kaneae S Joaeph Snojr, Bridffeport, O. 4 Joo Klarich. Detroit, Mich. 4 Frank Zaits, Cklcafo, III. 4 ChHetlna Padjavoriok, Mil- waakee. Wie. 4 Bartol Yarant, W Aliquippa. Pa. 3 Joe. Krmal, Barfattetown, Pa. 3 Jahn Bofatajr, Girard. O. 2 Jennie Jarala, Crafton, Pa. 2 Laka Gro«ar( Chkejo. III. 2 Make Katnik, Akron, Ohio 2 Joka Saklo, Craetad Butta, Colo. 1 Skupaj v tam iskasa 4 tedne, od 7 eept. do S. okt.) 1S7 4 naročnino. Prejinji iskss (4 tedne) 10S naročnin. brezmesne dneve, meso, ki ga s tem prihrani, pa gre v Nemčijo.' Zagrebu, Splitu in Dubrovniku so zahtevali, da Jugoslavija >klene zvezo z Rusijo, da jo bo slednja Ščitila pred nemškim izrabljanjem. Nemški .vladi so bile te demonstracije voda na mlin njene politike. Napravila je na Beograd še večji pritisk, zahtevala, da naj zatre "sabotažnike" Vzemimo za primero izvoz j in hujskanje proti Nemčiji, ali jugoslovanske pšenice v Nemčijo. V prvih šestih mesecih leta 1939 je ni šlo tja niti 50 ton, dočim je bilo izvožene v Nemčijo v prvih 6. mesecih tega leta 13,956 ton. Iz uradnih podatkov Brewer citira, da je stalo preživljanje povprečnega človeka v Jugoslaviji leta 1938 $813, lani $32 več, letos pa na podlagi cen prve polovice leta $1,106. Ker pa bo prišla napraviti red Hit ler jeva vojska. Rusija ni hotela Beogradu obljubiti nikake zaščite, pa se je moral udati in začeti preganjati svoje ljudi Nemčiji v prid. * Zanašanje na Rusijo je danes piškavo. Kajti Rusija mirno gleda, ko se nemška meja bolj in bolj širi ob nji. Sedaj si je Hitler podjarmil politično, ekonomsko in vojaško tudi Rumu- večinoma te vsote ne zmorejo nijo, dasi bi si jo Rusijs pred in se mezda ne viša zaeno z dražitvijo cen potrebščinam, se je letos že itak beden Življen-ski standard še bolj udri. Protesti proti draginji Posledica teh razmer so protesti, ki so se minule tedne dogajali posebno na Hrvatskem, \ Dalmaciji in v nekaterih drugih krajih, kjer so si ljudje u-pali na ulico. Demonstranti v nekaj tedni zlahka osvojila in se na tej strani zavarovala pred nemdko nevarnostjo. Rumunija pod HiUerjem pomeni toliko manj varnosti tudi za Jugosla vijo in ves ostali Balkan. "Novi red", ki ga gradi Hitler med evropskimi ljudstvi, pomeni za vse, razen za "izvoljeni arijski narodM, slabšanje Življenskih razmer in večanje zasužnjenja. "petokoloncev" in na komuniste raznih narodnosti. Teh se boji, da bi s sabotažnimi dejanji v raznih obratih napravili veliko škodo. Pri panamskem prekopu je ameriška oblast odslovila z raznih del vse tujce. Prišli so tja večinoma poslednja leta kot begunci. Največ je Nemcev, fe-hov, Spancev in Jugoslovanov. Četudi vsi ti begunci trdijo, da sovražijo diktatorja Nemčije in Italije, je lahko vendarle kdo med njimi, ki je nemški špijon in sabotažnik. In tako so bili zaradi take možnosti odslovi jeni tudi povsem nedolžni ljudje, ki morajo ven iz panamskepa pasa. Tole mi ne gre rajo v Braziliji časopisi v tujih jezikih prinašati del gradiva tudi v uradnem (portugalskem) jeziku. Dekret vlade sicer pravi, da drugojezični listi v Braziliji, ki že tehajajo, niso primorani pisati tudi v portugalščini, toda če tega ne store se jim ukine gotove privilegije. Dosedaj so smeli uvažati papir carine prosto. Tisti časopisi, ki ne bi bili urejevani tudi v portugalščini, pa po novi odredbi izgube to pravico. Prizadetih je 60 časopisov, med njimi 16 nemških, 8 japonskih. 8 italijanskih. 5 angleških in 5 španskih. V nekaterih manjših republikah v Južni Ameriki so časopise in radio sporede v tujih jezikih popolnoma prepovedali. V Braziliji je izmed tujih narodnosti nemška najbolj močna. Nemci v Braziliji so važen i * v v O faktor kulturno, gospodarsko JJ &lO VO • in politično. Zelo se trudijo, da ^ bi pridobili brazilsko vlado za čimtesnejšo ekonomsko in politično r.vezo s Hitlerjevo Nemčijo in bi že uspeli, če ne bi imele Zed. države in Anglija v Braziliji tako velikega vpliva in močnih gospodarskih interesov. -Aktivnosti drugih narodnosti čezdalje stroije nadzira tudi argentinska vlada. Tudi v Argentini so Nemci in Italijani največji skupini. Njihovi časopisi, organizacije in politiki delujejo v prid Nemiije in Italije in napadajo Anglijo ter imperializem Zed. držav. - Slovenci v Argentini imajo dva časopisa. Iz njune vsebine izgleda, da jima oblast ne dela ovir. V Zed. državah so tujerodne skupine po prejšnji svetovni Kako to, da je ljudem toliko vojni lahko spet svobodno delo- laftje živeti v pričkanju kakor vale. V sedanji situaciji pa je v razumevanju drug drugega oblast postala zopet pozorna in v prijateljstvu? VUKOVE ZAPU^IM: llVAN VUK: •v ■ PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE... Beležke iz popotnega dnevnika. (Nadaljevanje) Matevž je pokazal gospe Mariji z roko: "To je most, kaj? ... Pravijo, da je najdaljši v Evropi." "Da," je dejal Tein spremljevalec, ki se je pravkar vrnil 5 koloples*. "Dolg je 1525 metrov in je samo še znani most v Škotski, ki pelje čez zaliv Furth of Forth, daljši. Pančev-ski most ie visok povprečno 14 metrov, cia lahko parniki vozijo pod njim. Za temelj tega mostu -o porabili 16,331 ton cementa. Za železno konstrukcijo pa 19,100 ton. 2eleza se je porabilo 1736 ton. Kakor vidite, ima most 7 glavnih ogromnih jeklenih polparabelskih lokov in 8 silnih podpornih stebrov. Za opornike in za stranske priključne mostove so porabili 88,000 kubičnih metrov "betona. Na belgrajskem obrežju je priključen železobeton-ski most, ki se naslanja na o-gromne jeklene loke, dolg 135 m, jn ima 5 betonskih lokov. Na banatski strani pa je priključen most iz železobetona doljr 250 m in ima 8 odprtin. Del opornega stebra ki gleda iz vode, meri približno 10 m v višino, kar je okroglo četrtina vsega stebra. Po teži gleda iz vode samo še ena šestina celokupne teže opornika. Po stroških pa je stal zunanji del en milijon dinarjev, pretežni del, ki je v vodi, pa 10 milijonov dinarjev. Graditi so most začeli 1027. Stal je 340 milijonov od katerih je Jugoslavija plačala 90 milijonov. Ostalo pa je šlo na račun reparacij. Delali so ga tri leta s približno 600 delavci." "Mogočno delo," je pripomnil Zdravko. "Zares čudo moderne tehnike. Ali, težave so pa morale biti pri tem delu o-Rromne, če pogledam to globoko, mogočno Donavo. Gotovo si m pustila kar tako gospodariti v svojem kraljestvu?" "Po težavah, ki so bile pri fTaditvi", je rekel Tein spremljevalec, "presega ta most najbrže vse dosedanje evropske mostove. Donava je tu široka kakšnih 1200 m. -Povprečna globina pa je nekako 6 do 11 metrov, Dno Donave je premalo odporno, da bi kar tako prenašalo težo mogočnih stebrov. Sestavljeno je iz izredno fine-?a peska in blata. Treba je bilo vrtati v dno Donave, da se je naredilo odporno dno za stebre." Kakšni svedri pa so bili to," je vprašala Tea. "To je posebna vrtalna naprava, zopet zmaga tehnike. Zasidra se na tistem mestu, kjer l>i se imelo vrtati, ladja, na kateri so vrtalni stroji in naprave. Morali so tukaj zelo globoko vrtati, preden so prišli do globine, kjer je bila škrilja-sta gmota, pomešana s trdo glino. Ta plast je šele bila sposobna da nosi stebre." "Kako globoko so vrtali?" "Pravijo, da 28 metrov pod gladino Donave." Tea je široko odprla oči in rekla: "Kdo pa je delal v tej globini in pod vodo? Saj je to globina, večja kakor višina največje palače v Belgradu?!" . "Delavci," je kratko odgo-vovoril njen spremljevalec. "Ubogi ljudje," je tiho pripomnila Tea. "In ne samo kopati, tudi be-tonirati je trebalo vse to. Današnja tehnika pa je tako izpopolnjena, da tisto delo v tej globini ni preveč strašno." "Torej že prekašamo Egipčane in Babilonce in predpo-topne kulturne narode", se je odrezal Zdravko. "Piramide so zidali z velikimi pečinami v zrak," je dodala gospa Marija, "to je res, A mi ... Delamo skale pod vodo, kar je nekoliko več, kaj?" Tea se je nasmejala in tudi njen spremljevalec je tlesknil s prsti in nadaljeval: "Tehnika je že pred leti našla način, ki omogoča zgradbe pod vodo. To se vrši s pomočjo takozvanih kesonov. Francoizi temu pravijot caisson. Sicer je to draga reč in zamudna, vendar Zgradbe se delajo. V Evropi je bilo pod vodo s kesoni narejenih več zgradb. Vendar, kakor trde, baje niti Nemci do-sedaj niso gradili v tako silno globino." "Katera tvrdka pa je gradila ta most?" "Sedem nemških tvrdk je gradilo in vse pod vodstvom Siemens Bau-Union." Matevž je pripomnil: "Torej ima donavski pančev-ski most, kar se tiče globine temeljev, rekordno globino?" "Do sedaj v celi Evropi, da4" je odgovoril Tein spremljevalec. Gospa Marija je vprašala: "Kaj pa je pravzaprav tisto, kakor ste preje rekli: "ke- son?" "To so nekakšni plavajoči veliki zaboji, bodisi iz jekla ali iz železobetona. Podobni so šti-rioglatim barkam. Dno imajo šele nekako 2 metra in pol pod spodnjim robom. V širino so merili ti kesoni, ki so jih uporabljali pri pančevskem mostu, 12 in pol metra, v višino pa od 7 do 10 metrov. Tisti spodnji del pod dnom kesona je bil pravzaprav velika dvorana z STE ŽE GLASOVALI IN -SPOROČILI O IZIDU? Nekateri klubi še niso poslalrporoala o izidu glasovanja glede reorganizacije J. S. Z. in ne glasovnic. To morajo storiti najpozneje dne 12. oktobra. Referendum, ki ga te dni zaključujemo, je važen. Vsakdo je imel priložnost izraziti svoje mnenje in glasovati. Ko dobimo do omenjenega dne glasovnice vse v urad, jih bo pregledal in preštel nadzorni odbor JSZ in v prihodnjem Proletarcu bo objavljen rezultat. Tudi nekateri člani "at large" niso še vrnili glasovnic. Naj to store ne pozneje kot 12. oktobra. Kajti vse pozneie:poslane glasovnice bodo neveljavne. , Prosim torej, da to nalogo izvrše klubi kot posamezniki, ki tega še niso storili, čimprej. CHARLEC POGORELEC, tajnik JSZ nizkim stropom kajpada, dvo- potem je Donava, kakor da je rana brez dna." "Kako pa delajo v tej globini ljudje?" "Tu pa je treba nekoliko fizike," je rekel Tein spremljevalec. "Vi veste, če vzamemo, recimo steklenico brez dna to se pravi, da ji odbijemo dno. Vrat steklenice pa moramo dobro zamašiti z zamaškom. Sedaj napolnimo škaf z vodo. V vodo pogreznemo steklenico z odbitim dnom tako da je dno v vodi. Videli boste takoj, da voda ne prodre v steklenico več kakor četrt centimetra. Prile z Gorenjskega. Krepko je nagajala. Keson se je polagoma pogrezal v njeno dno, da bi našel prostor in da bi se začelo kopati. Ali dno Donave se je med tem, kakor nalašč, poglo bilo za cel meter in keson, kaj- t() Jesen pada, ni mogel sesti na dno! KNJIŽEVNI VESTNIK Prva knjiga iz serije Louisa Adamiča, ki vsebuje biografije priseljencev, izide 16. oktobra. Imenuje se "From Many Land«". Založila jo je knjigarna Harper & Brothers v Nevv Vorku. Stane $3.50 izvod. Ocena o nji bo v Proletarcu v angleščini prihodnji teden in nato v slovenščini. * "Senca preko poti" je naslov povesti, ki jo letos izda za članstvo pridruženih društev Prosvetna matica. Spisal jo je Ivan Jontez. Omenjena ustanova je izdala že mnogo knjig v tisoče izvodih. To bo po nekaj letih prvič, da knjiga spet izide v Ameriki. Zadnja leta jih je izdajala skupno s Cankarjevo družbo v Sloveniji, česar pa vsled vojne in cenzure ni več mogoče. * Josip Grdina v Cievelandu razpečava v slovenskih naselbinah svojo potopisno knjigo "Po širokem svetu". Stane s poštnino vred $2.85. Obsega 612 strani. Vsebuje tudi mnogo slik. Kakšna je vsebina, piscu te notice ni znano. « Slovensko- angleški besednjak, ki ga pripraylja že par let Zvonko Novak, bo šel v tisk GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Ali veste zakaj? čeprav je voda Donave tekla zelo počasi, je sila toka, ki se je zaletavala v stranico kesona, bila tako velika. da je voda z občutno silo tekla mimo obeh strani kesona in pod njim, in ta tok je odnašal dno. In čim nižje je lezel | Ameriški družinski koledar za leto 1941 bo izredno zanimiv, kar pričajo spisi sotrudni-kov. Imel bo tudi par spisov iz zgodovine ameriških Slovencev. Več o njegovi vsebini bo poročano v naslednjih številkah. pimo n. pr. na majhen okrogel ke'5on. tem močnejši je bil tok. košček deščice košček sveče, jo ki tekel P°<* fceaonam. Ko se prižgemo in čez njo povezne- torej keM)n približal že na 1 V nedeljo 20 oktobra mo steklenico brez dna in tako meter dnu je bil t*ko konferenca JSZ in PM vse skupaj pogreznemo v vodo. Deščica z gorečo svečo plava pod vodo in gori dokler ima kajpada v zraku, ki je v steklenici, kisika. Iz tega vidite, da voda radi zraka ki je v stekle-1 --------- niči, ne more izpolniti prostora Ustavi,i tok vode- , N« tisti v steklenici, čeprav je dno^od- *trani odrov. k» bili proti to- prto. Radi pritiska vode, ki sto- ku V(H*e' ji zunaj steklenice ali take po- z*f™tno **eno v obliki klina, sode, in čim globje se pogreza SedaJ .se i* moraI* voda deliti posoda v vodo, tembolj se sti- !n teči na obeh straneh stene močan, da je odnesel prav to- ^ ^^. liko peska in blata z dna, za v Kenmoru, OhlO kolikor se je keson pogreznil. \ Cleveland, O. — Sklep prej- kaj m to znamenito nagaja-!^nje konference JSZ in Pro- nje. Ah tehnika je poka-Uvetne matice, ki se je vršila v zala, da se ne da ustrašiti. ska zrak in temveč vode gre v posodo. V globini 29 m gre vode v posodo za dve tretjini. Pritisk 10 m globoko v vodi je enak pritisku ene atmosfere... Poglejmo še drug primer, da bomo vse razumeli. Naredimo na zamašku, ki je na vratu steklenice, luknjo. Potisnemo steklenico zopet v vodo. Sedaj od-mašimo narejeno luknjo v zamašku. Voda bo takoj skočila Girardu, O., je bil. da naj bo naše prihodnje zborovanje v nedeljo 20. oktobra v Kenmo-so napravili močno j ru na 2166 Manchester Rd. Tozadevno pismeno obvestilo s pozivom za izvolitev delegatov je bilo poslano vsem organizacijam, ki so včlanjene v nji. Ako katero društvo ni preje-. !,e poziva, naj mu služi v obve- Zdravko je zopet izpil koza- Rtilo ta dopis ter izvoli zastoo- in tako mimo odrov. S tem je bila v pasu med odri voda mirna in keson se je lahko vsedel na dno . . rec smederevčana in rekel: "Bogme. tako se godi, kjer se moči razdvoje."- "Ali niso našli nikakih izko-pin na dnu reke," je vprašala gospa Marija. "Pač. Med peskom so našli v steklenici do višine, kakor je o«^6™™ množine okostij pred-zunaj steklenice. S tem, da smo P°*0Pmh živali, mamutov, jele-vrhu steklenice odmašili nov in ^volov. Strokovnjaki so V nedeljo 20. OKTOBRA KAMPANJSKA PRIREDITEV Z IGRO, PETJEM IN GOVORI V »VOHAM S. ■». J. rilH M.O. ILL. m j« Vabi klub št. L J. S. Z. H-* na luknjo, je vodni pritisk potisnil zrak iz steklenice in njegov prostor je zavzela voda. Sedaj pa vrat steklenice vzemimo t usta in pihajmo samo počasi v steklenico. Videli boste, da bo padala voda v steklenici, kakor bo pač sapa. to je zrak, močan. če to delamo naprej in ne pustimo zraka uhajati iz te luknje, bo sapa odrinila iz steklenice vso vodo in če bo sape-zra-ka preveč, bo uhajal v drobnih mehurčkih skozi vodo na zunanji strani steklenice ... Vidite, naredili smo r-pljučami v steklenici isto, kar se godi pri ke-sonti na veliko a pomočjo zračnih črpalk. Zračne črpalke povečajo v kesonu pritisk zraka tako, da je močnejši kakor pritisk vode od zunaj in tako vodo izrine. Ce se tako v keson stalno dovaja zrak, lahko Živi v njem človek in lahko dela, kakor zunaj." "To se pravi, da je človek premagal naravno silo," je pripomnil Zdravko. "Vsaj pona-gajala bi." 1 Matevž je pravilno razumel Zdravkovo pripombo, zato je rekel: "Donava ni s Gorenjskega." Tea je zaploskala z rokami in vzkliknila: • "Ej, vi Slovenci!" Zdravko je izpil čašo smederevčana in rekel: "Gospodična, to je Ljubljančan, pa ne Gorenjec . . ." Tea se je zopet zasmejala, a Matevž je rekel pomirjevalno: "Odpustite mu, saj ne ve, kaj govoril" Tein spremljevalec je rekel: "če prav razumem, Gorenjci radi ponagajajo, a četudi se jim zo penita vi jo vsi tehnični pripomočki . . . Kaj.,.? No, izračunali, da so stare okrog 100.000 let." "Vseeno mora biti tisto kopanje težko in nevarno delo", je zmajala z glavo gospa Marija. (Dalje prihodnjič) Prebivalstvo Zed. držav Cenzus biro poroča, da izkazuje letošnje ljudsko štetje v Zed. državah 131,409,881 prebivalcev, ali 8,634,834 več ka-jKenmoru! kor pred 10. leti. nike na konferenco. , Ker se iz konferenčne blagajne stroškov delegatov vsled zamrznjene imovine ne bo moglo kriti, naj društva ta izdatek prevzamejo nase. Sicer ne bo velik, kajti Kenmore je blizu in naši ljudje so požrtvovalni. Na tem zborovanju se bo razpravljalo o raznih važnih zadevah. ki naj bi koristile delavskemu pokretu za izobrazbo ter zboljšanju razmer. Apeliram na vsa društva, včlanjena v tej ustanovi, da če ne več, naj vsako pošlje vsaj po enega zastopnika. Na ta način bo konferenca v resnici uspešna. Na svidenje 20. oktobra v PROSVETNA MATICA John Krebel, renče. tajnik Konfe- Herminie, Pa. Tone Zornik je bil kot po navadi tudi zadnja dva tedna zelo priden. Poslal je liy4 naročnine, še dva oglasa v koledar ter pisal po nadaljne pogodbene listine, ker z nabiranjem oglasov še ni gotov, kot pravi. Omeniti moram, da je z oglasi za koledar letos bolj uspešen kot pa je bil Še katerikrat prej. Waukegan, III. Tudi Martin Judnich ni prav nič zaostal z agflnostjo od prejšnjih izkazov. Poslal je 8 naročnin, med njimi nekaj novih. Dobro znamenje! Cleveland, O. Tudi naši cle-velandski sodruigi so bili aktivni zadnja dva ledna. Jože Lever je poslal članarino za klub "Delavec" št. 28 JSZ in zraven priložil 7 oglasov za koledar, Ivan Jotez še 3 oglase, Jennie Dagarin pa 9' naročnin, dočim je bil Tone Jankovich to pot res spet "večni popotnik", kajti obiskal je naselbine La Salle, VVaukegan, Chicago, Milwau-kee, Sheboygan in Kenoshu. Sicer se ni nič pohvalil z uspehom. Dobil je za Proletarca 30 naročnin, med njimi več novih. Chicago, III. Upravnik je dobil 12 naročnin in 11 oglasov za koledar. Na delu za oglasi so še Frank Udovich in Joe Oblak, od katerih pričakujemo dobrega uspeha. Akron, O. Od tu je poslal dve naročnini Maks Kotnik. Tudi za oglase pravi, da se bo potrudil, da jih nekaj dobi. Sharon, Pa. Jože Cvelbar je poslal 8 naročnin, med njimi rekaj novih. Zdaj je na delu z nabiranjem oglasov v koledar. Bridgeport. O. Jo4e Snoy je poslal še dva oglasa za koledar ter $15 podpore listu, ki jih je prispevala od prebitka piknika Konfereppa klubov JSZ in društev P. M. Diamondville, Wyo. Tone Tratnik, ki je bil zelo aktiven 7. nabiranjem oglasov za naš koledar, se je tudi letos potrudil in jih poslal dosedaj 5. Pravi, da ne sme zaostati v primeri s prejšnjimi leti. Zdi se nam, da kar Tone doseže v tako malem kraju kot je njegova okolica, bi naši sodrugi in somišljeniki morali še z večjo lahkoto v večjih naselbinah. Poskusite! Milvvaukee, Wia. Kristina Podjavoršek je poleg naročila za znamke za klub št. 37 JSZ poslala tudi 4 naročnine. Aliquippa, Pa. Bartol Yerant je poslal še en oglas za koledar in eno naročnino na list. Arma, Kans. Tone Shular tudi še eno naročnino. Crested Butte, Colo. John Su- . k le, naš simpatičar iz tega gorskega zakotja, je spet poslal eno naročnino. On rad stori kaj v prid Proletarca samo ako se mu nudi prilika zato. Chisholm, Minn. Od t'U je poslal Frank Klun dva oglasa za v koledar, iz bližnjega Buhla pa Maks Martz tri naročnine, I od teh eno novo. Ely, Minn. To mestece je sta-I ra napredna trdnjava. Tudi trgovci se vsako leto spomnijo našega koledarja, za kar po-! skrbi naš stari veteran' v delav-| skem gibanju John Teran. Po-islal je nadaljnih 14 oglasov ter i prvo naročilo za koledar. John [ kot tudi trgovci zaslužijo priznanje in podporo naših somišljenikov. Strabane, Pa. če je kdo mislil, da bo na.3 koledar brez o-glasov od tu, se je zmotil, kajti kjer so na delu taki delavci kot sta John Terčelj in John £ig-man, tam mora biti uspeh. Prvi jih je poslal že 9, od slednjega jih pa pričakujemo v kratkem. Burgett»town, Pa. Joseph Krmel je poleg naročila za znamke za klub st. 19 JSZ, poslal tudi tri naročnine. To bo vse za danes. Dodamo naj še toliko, da se naj vsi oni, ki nabirajo oglase za koledar, požurijo z agitacijo zanje, kajti čimprej jih bomo imeli tu, tem hitrejše bo koledar gotov. Urednik pravi, da bo skušal svoje najboljše, da bo koledar zunaj o pravem času, kar pomeni sredi novembra. Podvi-zajmo se i mi, da ne bo zadržka od naše strani. Vabilo na sejo kluba št. 27 Cleveland, O. — Seia kluba še. 27 JSZ se vrši v petek 11* oktobra ob 8. zvečer. Na dnevnem redu bomo imeli več važnih zadev, zato se opozarja vse ene sodruge in sodružice, ki na sejo radi pozabijo, da naj se je omenjenega dne gotoVo ude-f leže. " ri:b *'. i r.• John Krebel, tajnik. '' --- ..... ., , • 600,000 brezposelnih v N. Y. išče službe I'* I! V newyorški posredovalnici za službe je rejristriranih 600,-000 brezposelnih, ki iščejo dela. DEMOKRACIJA "V demokraciji je narod suveren, ker mu po zastopnikih pripada oblast. Suveren narod ni istoveten z večino; narod predstavlja večina in manjšina obenem, če večini pripada pravo, da zapoveduje, ima manjšina pravico, da ostane v opoziciji. Pravica opozicije je prav tako sveta in neoskrunlji-va kot pravica večine; opozicija je organ narodne suverenosti in je državi prav tako potrebna kot vlada." Guglielmo Ferrero. V fond Prosvetne matico so vplačala druitva, klubi JSZ in posamezniki v mesecih julij, avgust in september 1940 kot sledi: &/»*tlka in kraj d-uit t« 1, SNPJ, Chicago, 111. 7, SNPJ. Claridge, Pa. », SNPJ, Yale, Kansas 29, SNPJ, Thomas, W. Va. 59, SiNPJ, Ilepue. Illinois «0, SNPJ, Lloydel1, Pa. | Viola $ 6.00 2.00 fi.00 3.00 3.00 2.00 12.00 3.00 3.00 «.00 3.00 fl.00 3.00 3.00 6.00 3.00 3.00 65, SNPJ, Rrcery Hill, Kansas 3.00 126, SNPJ, Cleveland, O. 168, SNPJ, ConemauRh, Pa. 176, SNPJ, Piney Fork, O. 204, SNPJ, Luzorne, Pa. 206, SNPJ, Gross, Kansas 234, SNPJ, Milwaukee, Wia. 235, SNPJ. Newbur(r, Kansas 333, 9NPJ. Blaine, Ohio 449, SNPJ, Cicero, 111. 600, SNPJ, Johnstown, Pa. 48, SSPZ. Arma, Kanaas KLUBI J. S. Z. 3, Ogle*by, IU. 222, Girard, Ohio DRUGE ORGANIZACIJE POSAMEZNIKI Pevski i bor "Naprej", Detroit, Mich. ženski odsek zadr. prodajalne, Wauke*an, 111 Ivan Babnik, Cleveland, O. Joseph Bubnich, Trinidad, Colo. Nemščina prodira Presenetljivi uspehi Nemčije v sedanji vojni so v Jugoslaviji izbrisali vse proti-nemške vplive. Nemščina je postala v mnogih šolah za pouk obligaten jezik. Vrh tega je vlada dovolila ustanovitev zasebnih nemških realnih gimnazij v Beogradu in Zagrebu, v katere se smejo poleg nemških dijakov vpisati "z dovoljenjem oblasti tudi otroci slovanskih staršev." In n Zagreba se je razširila J po Jugoslaviji vest, da so otroci hrvatskega voditelja dr. Mačka posečali nem&ko evangelj-sko (luteransko) šolo. Nemcem je zelo zrasel greben tudi v Mariboru, Celju, Ptuju in LJubljani. Registriranje tujcev v Chicagu V Chicagu se je do konca septembra registriralo okrog 75000 takozvanih tujcev (ali-ens), kakor zahteva zakon. Cenijo, da jih je v tem mestu še ____ nad 100,000 ki se še niso prija- •Skupaj $101.00 vili. To lahko store do določe- TAJNiiTvo p. m. 1 nega datuma v decembru. 1.00 6.00 IN 6.00 6.00 3.00 3.00 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 1. ■ 2. ■ 3. 4. ■ 5. ■ 6. ■ 7. ■ 8. ■ 9. ■ 10. ■ ■ 20-LETN0 PROSLAVO % BANKETOM priredi WAUKEGAN-NORTH CHICAGO CO-OPERATIVE ASSOCIATION \Yaukegan, III. V SOBOTO 12. OKTOBRA V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU Pričetek banketa ob 6:30 zvečer. SPORED: Zbrane pesmi, poje Slovenski pevski zbor. Pozdravni govor. Jacob Liukku, gl. ravnatelj Co-op Trading Co. Govor, Herbert Katt. gl. ravnatelj Racine Consumers Co-op. Solospev, Edward A. Udovich. -Pozdrav zastopnice druftva it. 119 SNPJ. Nastop ustanoviteljev in prvih odbornikov. Pozdravi zastopnikov SND, ženskega zadruine*a odseka in Kreditne unije. Solospev, Dorothy Judnich. Kratki nagovori predsednika In ravnatelja zadruge. Filmske slike t letnega zadružnega piknika. Občinstvo je vabljeno na čimvečjo udeležbo. • O KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • komisij«. "Kot primer smisla | za red in disciplino navaja dr. Hicanič tudi to, da etoje ljudje v dolgih vrstah pred trgovinami, ko čakaja na nakupe," pue Nc vinski biro jugoslovanska jati, toda z naročilom, da naj i omenjeni list. Večina ljudi-ma tra, da je čakanje v procesijah pred trgovinami po več ur znamenje nereda in nezmožnosti delo sproti vršiti. Tak "red in disciplino" imajo «edaj pred trgovinami v Franciji. Ampak JAČANJE AMERIŠKE MORNARICE vlade je poročal, da so v Ru- Švici 110 povzroča sporov z dik-siji prvo obletnico pakta s Hit- j tatorjem v Rimu. lerjem praznovali z napadi na Anglijo. Dotična vest, objavlje- na v jugoslovanskih listih koncem avgusta, se glasi: Socialisti v Sloveniji niti pred cenzuro ne skrivajo, da so njih-ne simpatije na strani Anglije Krščanska civlizacija na Slo- CHctnici tovjetsko-nemskega »po-ta:v*na proslavljajo ruski listi 1 »•• hkimi članki pod napisom Datum likega sg odo v in tke g a pomena. An-i vaškem "mahoma" napreduje, cleski ir francoski provokatorji »o «*D. P," pcrOČa, da nOVi slova-Lcteli, da bi »e bili spoprijeli Nemčija notrarui minister 6ajno in v kolikor morejo, pridno (gospodinje si žele nazaj prej "vrtajo" proti nacijski Nemčiji, f njih razmer, ko je prišla v in SSSR. Toda politiki Stalina in Hit-I rja j« uspelo, da je bila sklenjena med obema driavama prijateljska pogodba, ki ureja od nosa je obeh driav sa desetletja. Mach obljublja tistim občinam, ki se bodo do določenega datuma iznebile vseh Židov, visoka odlikovanja in častna prizna-Za bivše "antifašiste" je to nja. Na tisti dan bodo po vsi močan poper tukaj in tam. Slovaški velike narodne slavno- sti. Je zares zanimivo, kako Slovaški diktator dr. Tuka je >najo vlade ki nastale proti ob priliki slovesnosti v zahvalo! ijudski vo|jif vleči isto ljudstvo za "Obilno žetev", ki se je vr- /a nos šila v Bratislavi, hvalil Hitlerja, ki je "odrešil" slovaški na- Rusija je sedaj kakor razbr-rod izpod "tujega jarma". Da- zdano dekle. Nekdo jo bo do- Ije se je zahvalil stvarniku za blagostanje, ki ga uživa Slovaška, in Še posebno pa, ker ji je I* prodajalno, bila vljudno po-strežona in zadovoljno odšla, čakati v dolgih vrstah, ko greš kupiti krompir, meso, kruh, solato itd., ie morda red in "disciplina", toda prijetno to ni. Jugoslaviji se bo odslej do-J bro godilo. To sodimo iz člankov v katoliškem časopisju, ki se radosti zatona prostozidar-! stva v Petrčkovi "kraljevini. Ono tolmači, da je framason-stvo ali prostozidarstvo strup, ki je okužil Francijo in jo u-propastil. Jugoslavija se je te nevarnosti otela. Toda kaj, če vseeno propade? Saj so padle tudi .dežele, ki so bile močno katoliške. Radnički Glasnik oznanja, da je napisal v njegov koledar Leo Fisher "mojsterski članek o izdajalski vlogi socialistov v prejšnji in sedanji imperialistični vojni'*. — Kajne, Če bi socialisti rajše pomagali Hitlerju in Mussoliniju, pa jih komunistični uredniki ne bi dolžili izdajalske vloge! Ameriški komunisti so v pro-] v "Bogoljubu", da je Francija pagandi proti kakršnikoli po-propadla vsled brezverske šo- moči Angliji tako glasni, kakor le. Potem bi morale propasti reakcionarna McCormickova tudi Zed. države, kajti tudi pri Chicago Tribune. Potemtakem ras je cerkev ločena od drža-! je tudi dinastija industrije pove. Mar Hitler zato zmaguje. Ijedelskih strojev proti "impe- Z^ispik V^pdftpp^jske Kpnference Prosvetne matice in JSZ. t UITTIvc «T Konferenca zastopnikov dru-] . Nace 2lemberger vpraša ka-štev Prosvetne matice in članov, ko je urejeno glede piknika, ki JSZ z delokrogom v vzhodnem! se prične po tej seji. Omenja, Ohiu in VVest Virginiji se je vr-,da je bilo na prejšnji seji sklenila 22. sept. v Bartonu, O., na njeno dati prebitek v korist tarmi s. J. Skoffa. Pričela se Jt dopoldne. Konference, klub št. 11 pa je to prenaredil, da se ga da v tj. bil, o tem so fantje, ki ji ponujajo svojo ljubezen, prepričani. Knako si mislijo diplomati o po- ohranil mir. V resnici je Slova- Sovjetski Uniji. Hitler jo snubi ška v vojni na strani Nemčije, skupno z Mussolinijem in ja-čeprav ne z vojaštvom, ker Hit-1 ponskim „mjkadom, na drugi ler slovaških soldatov sedaj ne i strani pa ji mežikata in vabita potrebuje. | k sebi Anglija in vlada Zed. I držav. Moskvi se ta vloga jako "Slovenski List" v Argentini dopatie. Da-li se bo znala čuva-kliče na odgovornost one "pan-! ti v nyu je drujro vprašanje, slaviste", ki so svoje slovanstvo xa<*e|nost je vrgla stran že oddevali z boljševiško [- ed jetom in pravili, da le v nji je rešitev za Slovane. V članku na prvi j Kanonik Jos. Šimenc razlaga strani pravi: "...Kako naj sedaj obratloiijo ljudem, pa naj bodo njihovi poslušalci se tako naivni, temu vodijo boljše« viki svojo politiko v najlepšem sklada s rujavimi nacisti in črnimi fasisti? Oboroževalni načrt, ki ga je odobril svesni kongres, določa, da stan« jo Zedin jene drsa ve, če potrebno, na morju jačja sila kot vse dmge drsa v« skupaj. Na gornji sliki je nova amariika podmornica MMackar*r. V gradnji Je sedaj voč novih vojnih ladij ko kdaj prej v »godov»n, t« desele. V NEDELJO 20. OKTOBRA JE V CHICAGU NAŠ DAN Kako naj obeazloie, da Je U njihova sa ščitnica mu spraviti Slovanov, ki jih hoče sedaj s vsemi !TiU sredstvi rasnaroditi? Ali nismo čitali. pa dm je governer po Nemčiji sn.ed.ne L 1q„ n # • _ Demokracija kakr- konference Joseph 8noy.- Za predsednika izvoljen Joseph fckoff, za zapisnikarja Nace Žlemberger.Navaočih je približno 30 zastopnikov. Zapisnik prejšnje seje preči-tan in sprejet. Dopisi.—Prečita se pismo u-pravnika Proletarca Chas. Pogorelca, ki vpraša za oglas v Am. druž. koledar. Se odobri, da se da kot po navadi. Tajnik Snoy poroča, da je v konferenčni blagajni približno $82. Ali knjigo je pozabil doma. Sklenjeno, da jo pregleda nadzorni odbor kluba št. 11. Nato Snoy obširno izvaja, da ima Proletarec kot običajno ob svojih rednih dohodkih velik primanjkljaj, ki ga je treba kriti, Če hočemo listu zagotoviti bodočnost. Dalje je s. Snov poročal o poteku XII. rednega zbora J. S. Z., katerega se je udeležil, in izrazil upanje, da bo v prenovljeni obliki samostojno boljše napredovala. Z njim enako soglaša s svojimi argumenti John Vitez. Nace Žlemberger ugovarja in je volil nasprotno ker je so • JU »vili Iioopiuniv nti j t ov- K * 1 • V I • • ialbt&n« rtr.nka rn.dn.rod- g||a |)| mOrala Dltl u nrcruniVMiMiu H« si'it.v *ifn obraslose. da je ta nj.hova ! ^ . , vcwko ^o! |n če bo rialisUČni Vojni". Mussolini v tej vojni tepen, ko- ji" komunistov tk •• ■ - -----—i bo veleč. g. kanonik ftime«vc, rialia&čkom ratu" namreč samo odru nudil komedijo v obliki Iz Mo\enije se ie izselil prfit'vzroki IJa Htimvonh* I on, ki udrihajo po Angliji. ; ,Rttre socialnega značaja. ! . "ft Itvo v Tta.IIji Je cerkVeno. • ai . »?. . . i- • '< • . Katoličanom v Zed. državah ^e še ni posrečilo izvoliti predsednika svoje vere. Dobili pa Glasilo KSKJ z dne 2. okto- ] Ven|.et nekaj časa prisluškovala, ,irej]H in sedmo uro. FRANCOZI SE NE BODO PUSTILI UNIČITI kazati. Zato je tem bolj hitela in je tudi Jurija priganjala, naj bolj nabira. Ko mu je pa zaupala svojo skrb zaradi mame in očeta, se je poredno odrejal: "Morebiti naju mama od zdaj naprej no bo več tako na-kiestila. Ce bi na to ne mislil, bi že prej pustil vse skupaj in šel nazaj. Kdo bi nabiral sam od sebe!" Podvizala sta se; šole nobeden od njiju ne bi rad zamudil. Pot domov bo zamudnejša, treba bo nositi vreče. Nekatere žene so že odhajale t svojimi tovori, kmalu so se pa vsi plazilci na nasipu pobrali bolj proti cesti in je tudi Francka t Jurijem ucvrla z njimi. V vrečah sta imela že kar dosti koksa, tudi lačna in premražena sta že bila, Mikalo ju je domov. Nad nasipom je piskala lokomotiva, zapeljala je čisto na kraj vagonček z razžarjeno *moto. Bil je strnjen izlitek žlindre, naplavine iz ponve v martinarni, odpadek pri taljenju železa. "Svinjo bodo zvalili, svinjo!" so klicali koksa rji. Svinja, razžarjena gmota, «e je kmalu potakalila po nasi- ^agm ^mrs/m i £ Al ■AA { ^ > J^^^^k Sv - . JB V ^ifiam '.ii ll JEr jmL, Efi ^^^^^HSH,^ Mi iaS jJ j.-t % • . W Jugoslavija Nemčiji poliljatifft£MCf, ITALIJANI, ZlDI živila in rude ne da bi kaj * bila zanje, le stari nemški dolg se ji niža. h nekega poročila iz Pesniške doline na Štajerskem citiramo tole notico, ki pa je bila na enem kraju cenzurirana in ni mogoče razbrati, kaj je cenzor črtal: ITI). V VOLILNEM HOJIJ ' (Nadaljevanje z 1. strani.) Program §oc. strank« Konstruktiven, zadosten in izvedljiv program za rešitev ekonnomskih ran te dežele nu-"Že ponovno smo opozarjali, di socialistična stranka. Njen da bi bilo neobhodno potrebno predsedniški kandidat je Nor-organtzirati aprovizacijo in s man Thomas. Ob enem je soc. tem zagotoviti vsaj najnujnej-1 stranka odločno proti vojni in še življenake potrebščine mest- proti oboroževanju v mirnem nemu in okoliškemu prebival- času v takem obsegu, da vrže stvu. Pomanjkanje živil je pri normalno gospodarsko življe-na* povsem nepotrebno, ne ozi- nje s tira. Skupin« fraacosluk mornar)«« s ladje Normandie i« s drugih franco tkih paraikov, ki počivajo v New Vork«, j« ponudila ivsj« sposabnosti in življenja Angliji, v namenu, da ji pnmaga poraziti HitUrja in • Um osvo-boditi »vojn dafelo iapod njegovega podjarmljnnja. Nekaj ismed teh jih je na gornji »liki. NOTICE IZ JUGOSLAVIJE O POMANKANJU ŽIVIL V Zagrebu imajo že vse to ckolice mnogo premalo. Zna- raje se na izvoz v inozemstvo. Prepričani smo, da je v naši državi še vedno na razpolago dovolj žita in moke, zlasti pa krušne moke. le poiskati bi jo bilo treba in odvzeti pijavkam in verižnikom, ki bogatijo na račun najbednejših ljudskih slojev, katerim je po večini kruh edina vsakdanja prehrana. — Med prebivalstvom se širi nezadovoljstvo, zato nikakor ni prav, da se ne podvzame vse, kar bi lahko preprečilo te nezdrave pojave pri nas. Ponovno Tisti, ki so torej res proti vojni, za odpravo brezposelnosti in za preureditev ameriškega gospodarstva po načrtu socialistične stranke, imajo priložnost to svoje stališče izraziti s Um, da glasu jejo za Thomasa in Kruegerja. Moderniziranje m Sarajeva .. ... ... i Ljubljana ni edino meato v apeliramo na pm ojne oblasti, j„„„„,„vijij ki jma .-nebotič- da nujno organu.rajo aprovi- nik.._ G "d d, „ Sarajevu zaejo .n » tem preakrbo pre-; T podvzetja ae je ,otn nj_ hrane preblvalatvu. h4e druKi ko{ mU!<)imanska ver. V Celju so revne družine a- ska zajednica. Pa so včasi tr-pelirale na oblaat, naj kaj stori tiili, kako so mohamedanci sta- zanje v pogledu kuriva. Premog se je že lansko leto silovi-enako drva. Le- ^ jv nuiaiu puinfio.iirt jHj HHH1- . - ..i " . j I ...----7 —~ m0gae je že lans pu. Prekopicavala se je zletela j|H>letje v*llk* tefcave vsled po- 1 cilno je, da je in tudi lansko i to podra*il in ena v Savo, takoj nato je pa močno mailjkanjtt avgu-, leto. baš v tem času zmanjkalo top je ^ ^labAe zažarelo in hudo tresknilo ka-! Mta 2 dovoljenjem vlade me- sladkorja, čeprav ga je bilo še 'oodo Kladnj in če se ni kdo prebudil in ju pogrešil. Vse je bilo tiho, mirne duše sta lahko odprla drvarnico in v^ela iz nje dve vreči. Na vzhodu, doli' zk Stolom, se je svitalo, jasno nebo je obetalo lep dan. A bilo je dokaj hladno, skoraj mrzlo. Francka in Jurij sta se s hitro hojo sku^ sala ogreti. Naglo sta *e bližala Seroietotn, '- kmalu je' bila za rokopitni! "D. P." poroča, da bo novi nebotičnik stal na mestu, kjer je sedaj neka stara. Revni ljudje že skoro razpadla mošeja. Pred kor bi padla bomba. Iz reke je 'glavarstvo .ap^ilo v j nekoliko več na razpolago, ka- Kri^ Te• "oW I l^eVUt^ nih .me°d' visoko brizgnila voda. potem «e I ad «kro* 4v°;°"° k«W °^avU. v Bvwpi> u katereg8 „ oirreva. jednjce „iaaovai M t0, Ua se Umne! je. in vse je bilo kakor,v /^ed"°fU ™>.-jve«y,h kocinah m g« kon.u-, jc celo nekateri giti amerUkj naj ^ ma4ej M™"* M izpadi«. - Sele nova normalnih razmerah vreden j četrt kilograma. Baš sedaj pa ■ „ ... . , 'unrava verske aaiodnico približno 2c). Ampak ta zaple-'gospodinje vkuhavajo sadje in V S1«^*"«' Je na pragu ob- uPr"v» zajeanice. nitev, »torjena vsled skrajne j bi v to svrho potrebovale več upa 30.000 Ukatilnih delavcev, sladkorja kakor obi£a)no, pa ai Presojanje dogodkov doma In po svetu „ (Nadaljevanje s l/s^rani.) in Kimu. Govorila sta tudi o Gibraltarju, ki bi ga rada Španija. Na meji med Bolgarijo in Turčijo se dogajajo spopadi med stra-žami. Včasi so taki incidenti namenoma vprizorjeni. Ako ima kaka vlada namen zaplesti drugo v vojno, so obmejni spopadi lahko zadosten vzrok za nov oborožen konflikt, kateremu se bi Turčija rada ognila,' pa jo druge sile potiskajo vanj. Papež ki je v Italiji izgubil političen in državni vpliv, se mora vzlic termi včasi oglasiti, da svet ne pozabi nanj. In tako je prttlo k njemu v Vatikan 6. oktobra k pobožnostim 14,000 italijanskih deklet, katerim je pridigal, kako veliko greha po-vzročuje nedostojna obleka. Naj se torej oblačijo tako kot »e za verna dekleta spodobi. Ako je moda drugačna, naj se ne ravnajo po nji, kajti ženske se vse preveč udajajo v sužen-stvo mode, je dejal papež. Italija v trjovinski propagadni ni skopa V Milan\j v Italiji izhaja ča-popls z imenom "Ital-Jug". Posvečen je propagandi za pospeševanje trgovine med Italijo in Jugoslavijo. Tiskan je v srbohrvaščini in italijanščini. Italiji se sijajno izplačuje. Francka in Jurij sta se oprtala 2 vrečami in se odpravila domov. Težko sta nosila, manj bi, . , H! morala nabrati in prej oditi. javlfj° obu,pno ■J™.*4? not'- potrebe, je zadostovala le za par dni. Listi po Hrvatskem ob- ker tovarne, v katerih so bili na čelu katere stoje ljudje bolj modernih nazorov, ki imajo tu- Pridobite prijatelja, da »e naroči na Proletarca. kratkim so časopisi Pogosto sta počivala Ko sta ae te' da manika najbolj slanine,! da je sladkorja v naši državi bližala hiši kier so stanovali nia8ti (>,ja. pa tudi kruha, to-; dovolj na razpolago in naj se so ju ^e srečevali ^ro*i s ^>1- ^ U««™ najbolj i gospodinje radi tega ne vzne-^* ™tno ^»o «aža siimi torbami. Začudeno so ju PotrebuJe- , j mirjajo po nepotrebnem. Vsak ^toda kdaj ga dobi. s« .n-uiavnii __; i v Halpameten konzument razume. vprašanja. Prometne zve- ' ! ' K* s zaoosleni np doh#> »nrovln n^ gospodarskega duha v sebi, ga ne morejo |^« omogočila tak preokret v na, oziroma angledka blokada, mišljenju sarajevskih muslima-Jugoslavija je v tej stiski naro-jnov Med tem Je muslimanska gledali jn spraševali, če ne poj-1 V Dalmaciji pridelpvajo ve- Pameten deta v šolo. Ona dva sta pa Hko olja. Pa jel?kar Iznenada molče nosila vreči, se potila in izginilo (seveda v Nemčijo), pij ma tovarna in pri'bblhišici Irivila pod njima. Pred hišo ju Neki lisf je tam smeJ vsled ne-la zavila pod veliki, črni nasip, j Je ugledal M?rko. Bil je tudi paznosti cenzorja tole priobči-Nekaj žensk in otrok je že la- namenjen v šolo, a je stekel na- ti: "Dalmacija je brez olja! že gre,u! Mlada koksarja sta morala spet počiti. Preden sta znova pograbila vsak svojo vrečo, da bi ju ponesla k drvarnici, je pa padki ia peči semkaj. Tu ga tako rekoč' fcavržejo, revnim Jeseničanom. ki nimajo denarja za gorivo, pa dobro pride v ognjiščih, Seve, morajo ga nabrati, kar ni tako lahko. Nad nasipom zmeraj vozijo male lokomotive, ki dovažajo odpadke, jih spuščajo v Savo in v vrbje. Največkrat so še goreči, zato *e po nasipu razlije ognjen plaz kakor da bi bruhnil mali ognjenik. Tu in tam se je še kadilo od poslednjih odpadkov. Francka je krenila tjakaj, kjer je bilo največ koksarjev. Med njimi se ji je zdelo Še naj-j ju nestrpno išče. l»olj varno. Najrajši bi nabrala Jurij je sestro ze jo med tema deželama slabe celo v normalnih razmerah. Čeprav je ruski bombaž geo-gr&fično Jugoalavijj bližji nego Verska zajednica zgradila .že eno hišo s poslovnimi in stanovanjskimi lokali. Počasi nastaja nova muslimanska čaršija poleg zgodovinsko znamenite stare turške čaršije, ki sestoji iz samih lesenih kolib. Kar se ga bo iz Sovjetske Unije. kov, zlasti tudi sladkorja, ka-Clovek bi tega ne" verjel in v"en-11ere** dov<>,i pridelamo doma.i dar je res." Nato dotični list M«<* vrsticami v gornji na- h,tr^ ,n boljšega, kakor pa citira časopis "Novosti", ki so itiw' Je rečeno, da sladkorja pripisale: "Olja je v Dalmaciji' maIUkuje zato, ker ga mora naenkrat zmanjkalo in ni ga : Jugoslavija, hočeš nočeš, poši-bilo več mogoče dobiti za ceno ! Matl Nemčiji. "Izvoljeno" ljud- Mirko že Drioelial očeta Ni-" 0(1 din' 17 do 20» amP*k ^a^0 1 ima V*Č Prednost- ker ^lo^^l^o^U verižniško ceno 30 din ^ - — — (60c) liter... Krompir je tudi Staj«r»lw gre ameriški, bi ga iz Amerike, če! ^ ^ 14 nadstropnega nebo-ne bi bilo vojne.' dobila veliko t,čnika. »e bo mogoče v Saraje- vu obrestoval nekoliko boljše kot pa ljubljanski, ki je last Pokojninskega zavoda za meičence. mnogo sa- nič dobrega, ko je pa spoznal, kje sta bila, se je celo nasmehnil. "Kaj vama je padlo v glavo?" je zarohnel prvi hip. "Po koks sva šla, da ne bomo, .. %T . . .. A . A , , . v mrzlem" se je odrezala I Ja' temu tole do- d je veseli, če jih morejo poslati ' ^tavl ia • "Coi in M Ak/Iha La t ia mairari rt n >\A I ^ n.i« nh < T: Francka. "Povedala bi prej. Mama va- Mok« manjka. V Omišu se nahaja tovarna testenin "Četi-1 ___ na'*. Nima moke in je odpustila sto delavcev. Vlada naznanja Slodkorna produkcija naredbo o tipiziranju moke. y Jugoslaviji Vojvodinski mlini pa so ustavi- na- dva din (4c) dražji za kilo- dla v sasidn^Nemčiln TmnTk 'li obratovanje, dokler ne izide v Jugoslaviji porabi povpre- gram kakor lani." otemTobU^laD Z il,aredba « tipih moke In cenah, ^^ manj kot 6 kg slad. Je sares čudno! V Varaždi-! lo na način, kakor da tre^mJ i ^ da novih tipov moke ne bo- ^ na leto ali Po ameHiki nu na Hrvatskem so se dogodi- rajhu sploh ni za jabolka iz Ju- do P^^ aUrih li izgredi vsled pomanjkanja I *oalavije in da morajo biti lju- ™luimalmh cenah. Tako P^- : . _______.^ 'haja do paradoksa, da mlini Potrebuje prebivalstvo Jugosla- novega žita nočejo mleti, zalog vi->e 800 vagonov sladkorja na koks kar spodaj, pa je morala laziti po nasipu in Juri je neje-\ oljno capljal za njo. Noge so se jima udirale v grueč, težko sta se vzpenjala kvišku. Potem "ta pa le začela nabirati in ko je bilo vendarle nekaj koksa v vrečah in se je že popolnoma zdanilo, zadovoljno pogledala drug drugega. Bila sta enih misli, češ, pa bodo le vi- la, da pojde še po koks. zadovoljno dregnil. Oče ju je nagnal, naj ?e umijeta in odpravita v šolo. Vreče je sam pospravil. Mirku je naročil, naj spotoma pogleda po mami in ji pove, da sta potepenca spet doma. Potem je stopil v hišo in jima zabičal, naj drugič nikar nc poskušata, še kaj takega. Jurij je bil zadovoljen, Francka pa je obljubi- stavlja: "Saj je res čudno,-ko Ua magari na pol zastonj. Ti ■■ pa imamo tu dve tovarni za|*ta notica, ki je na par krajih "tare moke pa nfV° datl na olje in ga je bilo v obema še do močno cenzurirana, se v naj- i Tako je z mlini* tako najbolj nedolžni obliki takole brže 2 v«l«*rgovci. Oboji bi radi višje cene, kakor so sedaj. In ,, t , , zato manjka moke. Tukaj so Al. bodo jabolka, ki bodo šla potrebne reforme. (Ostali del inozemstvo, cenejša, kot pajtega poročila cenzuriran.) nedavna dovolj v zalogi." Ni pa smel dotični list povedati,' £lasi: da je bila jugoslovanska vlada p rim orana poslati vse tisto olje Nemčiji in Italiji. deli doma, da sva za rabo. V tovarni je zatulila sirena in oznanila šesto uro. Nekaterim je bilo to znamenje za začetek dela, drugim za odhod iz tovarne. Francka je pa pomiflli-. <'a so zdaj doma že vstali in m pogrešili. Najrajši bi šla na-ni jim marala prizadejati k likih skrbi. Z na pol prazno vrečo se pa tudi ni hotela pri- "Samo, da bom smela v šolo! Mama pravi, da me ne bo več pustila. "Nič se ne boj!" Francka je bila vesela kakor že dolgo ne. Naglo je ubrala proti Šoli, zasopla je prihitela na dvorišče, ko je že zvonilo, zadnja je stopila v razred, o-pravičila se je in potem zadovoljno sedla v klop. * < ........I.............................. VINSKA TRGATEV DRUŠTVA Sliivijtt V SOBOTO I SNPJ OKTOBRA V DVORANI SNPJ NA LAWNDA|.E AVE. C HI4 ACiO, ILL OBILO ZABAVE, — PLES V OBEH DVORANAH, j Glejte o tem dopis v tej številki/ za domačo porabo? Tako se Rudarjem v Trbovljah in so- človek vprašuje, ko Čita v ča-sednih krajih gre težko, poseb- sopisih vesti o tržnih cenah v no upokojencem. "D. P." piše naših mestih. Jabolka stanejo o tem: "Na pobudo župana s. po din 4 do 6 din za kg. Ne-Klenovška (Trbovlje) in Malo- davno tega pa smo čitali, da vrha (Hrastnik) so župani iz bodo izvozniki prodajali jabol-rudarskih revirjev dne 23. av- ka v Nemčijo po 2,60 din za kg gusta obiskali bana dr. Natla- ta še jih bodo težko prodajali, čena in rudarskega glavarja, ker je sadje tudi drugod dobro katerima so razložili nevzdr- obrodilo, tako da Nemčija ni žen položaj starih in novih ru- navezana na naš uvoz. V tej darskih upokojence/ vsled ne- domnevi nas potrjuje tudi prestamo naraščajoče draginje, sklep Prizada, ki obljublja iz-Na obeh mestih je bilo župa- voznikom naAih' -jafcolk po 25 nom obljubljeno, da bo poskrb- din nagrade za vsakih 100 Wg ljeno za pomoč tem revežem, jabolk izvoženih v Nemčijo. Upokojenci se nadejajo, da se (Od tu je mnogo besed cenzu-bodo te obljube tudi izpolnile." riranih.) Ukreniti je teeba, da — To je vse, kar je "D. P." ; bomo doma jedli naile sadje po smela poročati o obisku župa- i istih cenah kot v i-nozematvti, nov iz rudarskih revirjev pri vsaj pa preprečiti špekulacijo banu Natlačenu. Vsa stvar iz-jua račun kmeta in fconzumen-gleda tako, kakor da mu o rev- ta. * V stiski za bombaž je Jugoslavija aklenila dogovor s Turčijo, da ga ji slednja pošlje 3000 ton, nekaj pa ga je obljubila dati Italija, ki je bil prvotno itak namenjen Jugoslaviji, a ga je italijanska mornarica zaplenila za "vojni kontrabant"! in ga pridržala zase. A vse te dobavit ve so za potrebe jugoslovanske tekstilne industrije veliko premajhne. V večini o-bratov delajo le do tri dni na teden, ostale tovarne pa ao začasno obrat popolnoma .ustavile. mesec, ali 9600 vagonov na leto, pridela pa ga 12,000 vagonov. Vzlic temu, da ima odvi-šek. pa sladkorja sedaj mno-gokje v Jugoslaviji ni dobiti. Vlada ga je prisiljena pošiljati Nemčiji in Italiji. Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko pri* hranite ;|ščini ljudi, radi katerih j<» prišla predenj deputacija, ni bilo čisto nič znano, pa mu je bilo hudo in je obljubil, kakor je pač običaj. In Sedaj se reveži nadejajo, da bo obljuba tudi izpolnjena. V Mariboru manjka sladkorja. O tem je značilna tale notica iz ondotnega lista: "V zadnjem času je vedno hujše glede nabave aladkorja. Kakor smo informirani, bi bili mariborski veletrgovci morali dobiti okrog 15 vagonov sladkorja, prispeli pa Mi samo trije vagoni, kar je seveda za potrebe Maribora in Glad je huda »tvar. V Jugoslaviji, ki lahko pridela eaae več kot dovolj, ga ljudstvo čuti se celo sedaj, ko kmetje pobirajo z zemlje svoje pridelke. Vzrok pomanjkanju pa je ig-; voz. Stara Srbija je bila bivši kajzerjevi Nemčiji in Franc-Jožefovi Avstriji precej dolžna, pa je leta 1918 pe tistam dolgu napravila križ, Hitler pa se je na dotična posojila in kra-dite spomnil in neizprosne tirja * obrestmi vred. Nedavno je spet poslal v Beograd komisijo, da se domeni o tem. Na račun tistih obveznosti mora sedanja Sprememba radio ure, ki jo vodi J. R. Palindech '0 Jugoslovanska radio ura, ki jo vodi John R. Palandech v Chicagu, bo s pričetkom prihodnje sobote oddajana ob 1:30 do 2:30 popoldne s po-ttaje WHIP, 1480 kilocycles. Dotlej se je ta spored oddajal Od 8. do 4. ure. Torej prihodnjo »obeto se prične ob 1:30. Litim lo PALANDECITS YU60SLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:J0 to 2:30 P.M. STATION WH1P 1480 kilocycles (First Stal ion on Vmir Dial) Featuring a program of Yugoal*v Folk Music OKTOBER CHICAGO, ILI--DramsUa pred. •tava kluba it. 1 JSZ ▼ nedeljo 20, oktobra e dvorani SNPJ. » i • ~ 4 NOVEMBER WAUKEGAN, ILL. — Kooferenca klubov JSZ in dralltT Proive ne mm. i tiče e nedelje 3. novembra ▼ SND. CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v četrtek 21. novembra koncert »oc. Zarie v SND, St. Clair Ave. VVAUKEGAN, ILL. — Kart na u-beva kluba it. 45 JSZ v soboto 23. rov v SND. CHICAGO, ILL. — Koncert Save, t nedeljo 24, novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO.—Zabava kluba Sloven-•ki center v petek 6. decembra. CLEVELAND, O. — Klub it. 49 JSZ priredi »vojo letno plesno veselico dne 25. dec. svečer v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu. CHICAGO. ILL. — Silvestrova sa. bava kluba it. 1 JSZ v Masonic Tem -ple, 23 r d St. in Millard Ave. 1»41. , MAREC CHICAGO. ILL. — Priredba v korist Proletarca v nedeljo 2. marca e dvorani SNPJ. APRIL CHICAGO, ILL. Koncert Save, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. Unije Angliji dale velika Vojna posojila tlhije angleških delavcev pomagajo v vojni proti Hitlerju t.udj finančno. Iz svojih blaga-jen m posodile vladi ie blizu štiri milijone dolarjev. St« naročnino na Proletarca obnovili? PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDNOTI J ! NAROČITE SI DNEVNIK ; i "PROSVKTA" j Stane mm calo lota $6.00, pal leta $3 00 Ustanavljajte /tovs druitvs. Deset tlsnov(tf) je trebs xs novo društvo. Nsslov t* Hit In ts tajništvo js: 26S7 S. Lawndale Ave. . CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00? 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dally Tal. Canal 1100 \Vcdnesday snd Sundsy by sppointments only * Residence Tel.t Crawf«rd S440 1 If no ansvrer — C aH Austin 5700 POSLUŠAJTE V vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9, do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. ................. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tsl. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugo*lav VVeekly Devoted to tbe lnter~*t of the Workers OKFIC1AL ORGAN OF Yugosl«v Federation S. P. PROLETARE( "•Si EDUCATION . ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTM NO. 1726. PublUhad We«kly at 2301 So. Lawn w«il he on the agenda. Visitors likewiae are vvelcume to the session*. Jokn K rebel, Sec'y. fHE MARCH OF LABOR it Waukegan and North Chicago Co-op Association to Mark 20 Years of Progress with Huge Banquet Movies/ chofpl and vocal selections on ii . II 1 . i/.ki r*_____i r-. Main address by Herbert Kotit, General Racine Consumers Co-operative mk WAUJCEGAN. ILL,—The WaufcL-gan and North Chicago Op-Opefativs Association, probably the largeat Slovene Rochdale Co-operativ« in the eountrj, wil1 eelebrate twenty years of successfol co-operative business with a bantjuet and program at the Slovene Home, Saturday evening, October 12, beginning at 6:30 P. M. The co-op idea vvas first brought to light among the Slovene community of North Chicago and Waukegan through the SNPJ lodge« organized here, a vvomen'« SNPJ lodge. "Moška Enakopravnost" having pioneered the field. It vvaa on Feb. 22, 1920, that the proposal to eatabliah a co-operative store was first made. The idoa ap-pealed to the members of this lodge and they invited other fraternal groups to diseuss vrith them the feasi-bi)ity of setting up a store of their own. On April 13, a meeting was held for this purpose. 26 persons repre-senting 10 groups, among which were included th? local lodges of the three major Slovene fraternal organiza-tions—SNPJ, JSKJ, KSKJ—vvere present and decided to proceed with the undertaking. Temporary officers were elected; plans made to interest other people in the venture; and a committee was appointed to seek in-formation and advice from the more experienced co-operators of the near-by Co-operative Trading Com-pany. On Aug. 17, after a summer of many meetings and intensive promo-tional work, some 225 members in-corporated themselves as the Wauke-gan and North Chicago Co-operative Association. The authorised capital-ization vvas $10,000 and shares were set at $25 each. Actual business was commenced on Sept. 13, 1920, after the stock and equipment of a private grocer had been purchased. The new society made steady progress and soon outgrew its original quarters. Sales for 1921, the first lull year of operation, were $68,515.- 18. In three years the volume more than doubled. By the end of 1924 land was purchased and a $30.000 store building and warehouse constructed. In its new location the ao-ciety grew even more rapidly and for 1929 sales fell just short of the quar-ter-million mark. Despite a heavy set-back caused by the depresaion, the Association opened its first brsneh store on April 30, 1933. Four years later the building housing the store was purchased by the society. ln 1934, the second branch store was opened. At present the society has 497 members and operates 3 stores. During the 20 years of its exiat-ence, the Co-operstive Association has returned to ita members snd customers some $65.000, for sn sver. age of better than $8,000 a year. Meanwhile the society has been C«rryinj$ on'« *H-pen even in organizing a union, vvhen love ia involved. Grace learns unionism fast vvhen her truck-driving tough, BiH, vvants it that way. The bosa at the XYZ Clothing Company is then put on the skids and another unionized shop sees the light of day. You vvill not be compelled to j»jt through a long, serious program, um both playa are. short and hilarious, and vvill offaet aome of the other numbers on-the program. Some of the proceeds vvill be uaed to help de-fray campaign ezpense. Curtain time vvill be 3 p. m. PuceP« orcheatra vvill be on hand to make the hali ring vvith polka.« and fox-trots in the evening.^ Tickets are «elling at 40c for both the afternoon program and evening dancing. You can get them from any member of Branch No. 1, or at the Proletarec Office, 2301 So. Lavvndale ave. You can have tickets reserved at the door by calling Rockvvell 28G4. Consumers Congress To Convene Oct. 14 CHICAGO. — Elected represent-atives of America'« million parti-c i pa nt« in democratically controlled commerce vvill meet Oct. 14-19 in the nation'« Co-op capital—Chicago—to diacuaa their half billion dollar a year business. The formal meeetings of the Con-gresa vvill be given over to a thorough presentation and discussion of the "four comerstones" of the Co-operative Movement—recreation, education, business and finance. VISITORS CHICAGO.—Winding up an exten-sive tour for nevv subseribers in Wia-consin and Illinois, Anton Jankovich. one of Proletarec'a key-men, left Chicago last vveek. Tone turned in a bateh of subseriptions and accom-pliahed good work for Cankar'a Herald and Prosveta likevviae. Visitors from Minnesota last week were: Miss Olga Chernogoy, St. Paul, and Mra. J. A. Chernogoy, Eve-leth. I have learned by much observa-tion, that nothing will satisfy a patriot but a plače.—Juniut. FROM MANY LANDS — . By Loui« Adamič Like My America, Louis Adamic's nevv b«/ok, the firat of a series of independent books to be collectively known as the Nation of Nations seriea, ia a book without a plot. Elach chapter ia a complete atory of immigrant life «n itself. and the whole can be taken as a aingle stcu-y vvritten from actual experienc«s of the many peaple vvho have oo-operated ia fur-nishing the author with material. On the first page vve find these lines by Carl SSndburg about the im* migrants: ' 1 i .'»t k Ij n t Fron. aix continenta. seven aea«, and several archipelagoes From pointa of land raoved to wind and water Out of where they used to be to vvhere they are, The people of the earth marched and travelled To gather on a great plain. This verse from "The People Yes" teli« the author'a atory. From Many Lands, if I correctly understand Adamic's plan for his forthcomihg books. ia composed of tke kind of material his future book vvill contain. For it is vvith this type of storie« the author hopes to bring the attention of America to the im-portance of her immigrant popula-tion. Official United States statistics of immigrrants admitted to America from ali countries of the vvorld for each fiscal year, are given in a special table. "The Old Alien by the Kitehen VVindovv," in vvhich ia told the atory of Tone Kmet, a Slovene peasant immigrant. ia included under "Figures in the American Maze." This story ap-peared prevk>us!y as an article in the Saturday Evening Post this summer. Among the many charactera figur-ing each ln a aeperate story are: F.liot SteinWger, vvorld-famous der-matologist. son of an immigrant mil-lionaire meat packer; Manda Evan-ich, a fierce American patriot from THE MISSING UNK NLRB Probing Chorges Of Chicago Guild CHICAGO. —The National Labor Relations Board is investigating charges made by the Chicago Nevvs-paper Guild prior to the Sept. 20 eleetion in the Herald-American editorial and commercial departments, vhich the Guild loat to tvvo company-Hponaored AFL unions. The Board has not yet certified the AFL unions as exclusive bargaining agenciea pending results of the investigation. The company failed to comply vvith the Board order issued at the time of the atrike settlement, continuing to favor the AFL plant uniona.The Guild made tvvo efforta to hold up the eleetion until the company favoritism stopped, first before the date vvas set and prior to the holding of the eleetion. There is no royal road to anything. —One thing at a time, and ali things in suceesaion. That vvhich grovvs slow. ly endurea.—J. G. Holland. Croatia, vvho bore thirteen aons; "Ma" Kara« from Bohemia, now a leading citizen oi Escanaba, Mich. and a host of "others, each in hia own *ay typical of vvhat the immigrant esperietlced and accompliahed in this country, and the problema faced by American-born children of immigrant pa renta. "Plymouth Ročk and Ellis Island," Hummarv of a lecture delivered before about one hundred audiences ali over the Untted States by the author hi the period betvveen eajly October, 198*;} and earty May, 1940, and published in practically every Jugoslav publication and hi many leading English periodicals, ia included as a separate chapter. tn thia lecture Adamič aet« forth his suggestion* for making America "safe for differences,"—differences in belief« and differences in the ways of life found among the 38,000,000 immigranta vvho have chosen this country for their home during the laat 100 yeara. "The majority of the nevv Američana are not subjectively identified *ith America as a state, a culture, or an idea, although most of them vvant to be, even desperately so; but the stream of prejudice that runs through our national atmosphere makes it hard for them to achieve that identi-fication," Adamič vvrites. "I find that most of the nevv people when thcy say *we/ don*t mean *we Americans' or 'we the people in this town,* hut 4we vvho live in this sretion and are of Poliah br Armen-ian, etc., origin in backjround.' When they say 'Americans,' they don't mean themselves. "The majority are on the defensive, are oppressed by feeliners of inferior-ity, tens of millions of them; and, in conaequence, they hang back and tend to be what Mencken used to call 'assistant Americans* and to suppress their ambitions and keep away from the main stream of American life. They are 'manrinal* people, economle-nlly, sociall.v and culturally. and are geared not to the expansive and creative impulses of America, but to the fear and confusion-prompted trends to contract and narrovv dovvn." What is to be done to remedy this condition? Adamič asks, and gives a« an answer aetion that has been lindertaken by himself and a group of others organized in Nevv York and el*ewhere under the name Common Council for American Unity, vvhich nims to project some of the idea« mentionrd in "Plymouth Ročk and Ellis Island" into a "long-range. statesmanlike movement, vvhich vvill enliat education, literature, the movies, radio, and other cultural forces." Under aponsorship of the Common Council for American Unity and funds granted by the Carnegie Cor-] orntion of Nevv York, the new masraitine, Common Ground, begin publication recently, vvith Louia Adamič as editor. Publication of From Many Lands was likewiae made possible by a grant from ths Car-negie Corporation, the author tells ua. A revised edition of The Broadside — a questionnaire to immigranta, tvhieh appeared in full and ahbreviat-ed form initially in several hundred immigrant and foreign - language ncwspapers during the vvinter of 1938-39—ia also included in the nevr book. Through thia questionnaire. vvhich vvas widely distributed and publiahed, Adamič undoubtedly received volum- PEACE GROUPS CALL DAY OF MOURNING Nine organizationa of the non-in-tervention bloc of peace organization« have called a Da v of National j Mourning for October 16, 1940, the date of regiatration for conscription. Parades, processions, demonstra-tions and mass meetings on campuses and in local communities vvill launch the drive for repeal of the conscrip-j tion bili. The vvearing of the tradition-i al blacit vvill warn against ^he losa of 1 Ubefties Under cttnacrlption. Groups sponaoring this damonstra-tion are the National Council of Methodipt Youth, Progressive Študent'« League, Keep America Out o/ War Congress, I,abor Committee o^ KAOWO, Catholic Worker, War Reg-iaters League, Wonien's international League. tor Peace and Freedom, Young Peoples Socialiat League and Vouth Committee Against War. Toman Library Forum CHICAGO—Regular schedule of maeting on alternative Fridays vvill be resumed on Friday, Oct. 18, at the Toman Library, vvith a round-table discussion -on "Youth in the Modern Democracy." The Toman Branch Library is located at 27th Street and Pulaski Road. Admirfsion to the lectures i« free. They begin at 8:30 p. m. AN OLD VVARRIOR STILL OPTIMISTIC Charles Edvvard Russel, author. otator, humanitarian, celebrated his 80th birthday in Washington last week. Ali hia life he has fought for the "underdog." He has vvon glorious vietories and suffered erushing defeat«, but he i8 atill an optimiat—stili sure the right vvill ultimately triumph. "In th^ long run, there i« no sueh thing a* retrofereaaion," Mr. Russell jjoclaivs. ''Democrucj- is »eared today, V vit U was jual as badlv scared vvhen the K4Volution of 1848 was crushed in Europe and vvhen the French Re-pubHc vvas overturned by Napoleon m: "But this lasted only a fevi- vesrs, and thert' the forvrard impetus began azain. Man'a progrees is slovv. lt move« in la wavering line, aeonnd and around. But, over the centuries it is alway« fomvard and never backward." IKITELLIGENCEIS FOUND TRAITOF ■_ THE "RADICALS /i CHANGES TO WEEKLY YORK.—Advance, official J organ of the Amalgamated Clothing W orkers of America, published monthly until last vveek. vvill appear weekly, beginning vvith the October 1 st issue. The immediate purpose of the change is to keep members of the union posted on the political iasue« in the present campaign as fully and as frequently as possible. If you vvant to know hovv low this blessed profit s.vstem has fallen, just consider that even the nevv vvorld war isn't helping the poor old thing on ita feet again. —American Guardian To recommend thrift to the poor ia both grote*que and insulting. It ia like advising a man vvho is starving to eat less. — Otcar Wild«. es of material in ansvver to the queations put to immigranta and their American-born descendents. questions for old-stock Americans, and general questions. The last 36 pages of the book contain some of the more interesting replies Adamič received in ansvver to his Broadside. AU relating experiences of their coming here and gettinz acquainUd vvith America. The follovving ia a typical passage fmm one of the lettera: "My father vvas bom in vvhat ia now Lithuania; then it vvaa in Ruasia. The men in the family had been tin-smiths for generations. There vvas little opportunity for sdvancement in the old country: they vvere Jevvs. "Stories about the vvonders of America reached the little village in Lithuania. In 1888 my grandfather aet out to verify them. He vvent to vvork us a tinsmith in Nevv York. He vvas employed on one of the earlier sky-aerapera. In two yeara he returned to Lithuania to get hia family. My father was than a young man of nineteen. an apprentice in the family trade.. , Eight pages of striking pietures ahowing realistic acenea of immi-grsnta arriving at Ellk Ialand, add value to the book. From Many I^inda la published by Harper Sk Brothers, Nevv York. Priče $3.50. Josapli Dra«W. A recent report to the American Psychological Association by Good-win Watson of Columbia University stated that a study of "radicals" shovved them moat !ikely to be "edu-cated, intellieent. non-religious, apt to be native-born." Watson said that investigation showed "radicala" are most common in the 20 to 40 age group, and more !ikely to be in artistic or professional work than in business or industry. Any ideas that the "radical" is likely to be unemployed, or mentallv or physically maladjusted were also l dispelled by \Vatson. Big factors ho I diseovered were education and atti-tude tovvard religion. Big business leadera may have an inkling of the firat fact, for they have tried ever since free education vvas begun to hamper or destroy it. As for religion, he prepared a table shovving "religious origins" among those studied, vvith this result: Radical Neutral Conser-vative Catholic 7% 55"t 38rV ProtesUnt IS* 53% Jevrish 25% 61% 14r; Non- Religious 47% 41% -'12% Unemployment and misery were found to have little or no connection vvith "radical" thinking. CHARACTER He'a measured not by social rank When character'a the test, Nor by his earthly pomp or show. Displaying vvealth possessed. He'a measured by his justice right, His fairness at his play, His squareness in ali dealings made. Hia honest. upright way. —Jouineyman Baktr, London. CAMPAIGN RALLY PROGRAM and DANCE sponsored by BRANCH NO. 1 J. S. F. at SNPJ Hali. 2«5» S. LawndaU Ave. SUNDAY, OCTOBER 20, 1940 VARIETY PROGRAM Beginning at 3 p. m. Ticket: 40c in advance, 50c at th« door Dancing after tka program