5» 19« PiSfmBapiacan i sitimi r ^urnima) v rrstu, v peteic 21. avgusta 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L Izhaja, izvzemSi pondeljek. v tak dan zjutraj^* -o: ulica sv. Frančiška A«5kcga št 20, I. nadstropje. Dopisi naj -doištvu. Ne*- * i pisma sc ne sprejemajo. rokopisi »e ^ Dr. Janko Vovk. Lastnik tiskarna EdiV^V^^fckarne Edf . ! znaša za mesec L 7.—, 3 mesece L vf^frf ' 32— « ^-^tj l^*1 *Za inozemstvo mesečno 5 lir več- —* ^f^SjT'- loi*tir« 111 Posamezne šterilke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širok osti ene kol ne (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Ogla* naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli«* .» sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-51 Prebivalstvo JugoM* V prejšnji Srbiji se je vršilo ljudsko Štetje vsakih pet let. Tako bi ^ biloimelo vršiti ljudsko štetje v letu 1915., kar pa je preprečila svetovna vojna. Pa tudi podatke štetja v letu 1910. je popolnoma uničila sovražna zasedba dežele. Zato je ju-tfoslovenska vlada v letu 1921. odredila ljudsko štetje, ki pa tudi ne odgovarja povsem današnjemu stanju, ker so bila tedaj nekatera ozemlja kraljevine še podrejena vojaški oblasti druge države. Sedaj je državna tiskarna v Sarajevu o štetju leta 1921. natisnila študijo «Pred-hodni rezultati popisa prebivalstva v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev^, ki jih je v glavnem sestavil ravnatelj državnega irada za statistiko, dr. Dragiša M. Dfuric. Jurfoslovenska država se razteza preko površine 248.987 kvadratnih kilometrov. Stoie 12,017.323 prebivalcev. Od teh »e 5,893.547 moškega, 6,123.776 ženskega spola. V primeru s stanjem leta 1910. se je prebivalstvo — vsled grozot vojne — skrčilo v Srbiji za 11.8 odstotkov, v Crni-dori pa za 16.2. Na vsem prostoru kraljevine je bilo v letu 1921. 608 444 prebivalcev manje, nego pred vojno. Povprečno prihaja v vsej državi 48.3 duš na kvadratni kilometer. V severni Srbiji, v Hrvatski-Slavoniji, Sloveniji in Vojvodini prekorača število prebivalstva to sredino od 53.2 do 70.1. Ne dosega pa je v Bosni in Hercegovini (36.9), v Makedoniji (32.3), na Črnigori (20.7) na kvadratni kilometer. Socijalni značaj prebivalstva se izraza v dejstvu, da 35 odstotkov vkupnosti živ: v občinafi izpod 2000 prebivalcev, 31.4 odstotkov v občinah z 2000 do 5000 prebivalcev in 17.4 odstotkov v občinah s 5000 do 10.000 prebivalcev. V teh številkah je izražen kmečki in podeželski značaj prebivalstva. Okroglo šteto živi le vsak petdeseti jugoslovenski državljan v mestih z nad 100.000 prebivalcev. To so tri mest^j. Beograd, Zagreb in Subotica. Ljubljana in Sarajevo štejeta nad 50.000 prebivalcev. Dvanajst drugih mest ima nad 20.000 prebivalcev. Dr. Djurić zagotavlja, da se je pri štetju obračala posebna pažnja povsem zanesljivi ugotovitvi narodnosti. Avstrijska statistika je poznala raztegljivi poj m cobče-valnega jezika*. In tista Madžarska, še bolj proslula, je Bosance, Bunjevce, Dalmatince, Ilirce, Krašovane in Šokce izklju-čala iz rubrike «srbo-hrvatsko» ter jih navajala v rubriki <-drugi jeziki -. Jugoslo-venska statistika pa šteje skupno, kar je skupnega, ter je dovolila vsakomur, da se svobodno priglasi, ne k občevalnemu, marveč k materinskemu jeziku. Hermann Wendel pripominja v svoji razpravi k tej študiji: <-Vprašanje je seveda, ali ni v praksi vendarle kak posamezen štetveni organ na rahlo pritiskal državnemu jeziku v prilog? Nekatere narodne manjšine so se po popisu v letu 1921. pritoževale v tem smislu.* Bistveno pa so podatki gotovo veljavni: da je namreč 82.9 odstotkov srbsko-hr-vatskega ali slovenskega materinskega jezika, da so torej Jugosloveni. Razen teh šteje kraljestvo 4.3 odstotka Nemcev, 3.9 Madžarov, 3.7 Albancev, 1.9 Romunov, 1.5 drugih Slovanov (med temi precej Slovakov), 0.1 Italijanov in 1.7 drugih. V vseh predelih dežele tvorijo Jugosloveni absolutno večino, ki se giblje med 81.3 do 98.8 od sto. Edina izjema je narodno šarena Vojvodina, kjer tvorijo Srbi, Hrvati in Slo- i venci 37.8 odstotkov prebivalstva poleg 27.7 Madžarov, 23.8 Nemcev in 12.4 Romunov, ki tvorijo skupno relativno večino, j V Makedoniji tvorijo Albanci četrtino prebivalstva, 28.4 od sto, na Črnigori pa 8.4. j Po prevratu v letu 1918. se je po odseljevanju in priseljevanju razmerje jugoslo-venskega napram drugim jezikom zbolj- < šalo. V Sloveniji se kaže napram letu 1910. ; prirastek za 8 od sto, v Vojvodini za 6. ; Jako razvidno je predočena tudi razlika i verah. 46.6 odstotkov prebivalstva so pravoslavni, 39.4 katoličani, 11.1 mahome-danci. Protestantov je 1.8 od sto, Židov 0.5, grško-katoliške vere —. V Srbiji in na Črnigori je pravoslavje daleč pretežno, v Bosni in Hercegovini tvori 43.9, v Vojvodini 34.4, v Hrvatski in Slavoniji 24.1, v Dalmaciji 17 odstotkov, v Sloveniji pa le 0.6. Prebivalstvo Dalmacije, Hrvatske-SIavonije in Vojvodine je katoliško po absolutni večini, dočim je Slovenija skoro izključno katoliška. V Makedoniji so muslimani blizu absolutne večine. V Bosni in Hercegovini tvoflfo 31 odstotkov prebivalstva, na Črnigori pa 11.4. Protestanti tvorijo 9.7 odstotkov. To Dj uričevo delo pridobiva znatno na veljavnosti s tem, da se tudi v francoskem besedilu na priloženih kartogramih označujejo temeljne črte te prebivalstvene statistike o jugoslovenski državi. S tem je potegnjen zapah vsakemu širjenju potvor-/enih podatkov, kakor se je doslej ^ado prakticiralo od nasprotnih strani. ' Izvolitev gdanskega senata GDANSKO, 20. Gdanski parlament je izvolil nove senatorje. Večino senatorjev dobili socijalisti, katoličani in liberalci. Socijalisti kot najmočnejša skupina predlagajo) za senatnega podpredsednika g. Gehla, bivšega člana nemškega državnega < bora. Senatorji bodo položili prisego kon- , JCem teč A tedna ~ Fašistovski glas o nettunskih konvencijah Ultratašiatovski «Te vere» o jugosloven-skem «ultranaci jonaiizmu» — Konvencije so ugodne za Italijo RIM, 20. «Tevere», ki je glasilo faši-stovskih ekstremista v, piše o razpoloženju v Beogradu radi nettunskih konvencij naslednje: aJugoslavija je nestrpna in izpremen-ljiva; to so pač napake premlade države, ki je brez izkušnje. Mi mislimo, da bo še enkrat prevladoval razum starega državnika Pašiča in o nettunskih konvencijah ne bo treba v starši poslali v Viareggio v kopeli. Neri > se je tu nastanil pri neki znani družini, ki • mu je svetovala, naj se obrne z molitvijo t za ozdravljenje na čudodelno podobo Ma-■ tere božje. Bolnika so mučile strašne bo-' lečine in se je toliko bolj oprijel zadnjega upanja na čudežno ozdravljenje. V tem upanju se je podal v nedeljo v cerkev sv. Andreja, kjer je izpostavljena čudodelna Mati božja. Tu se je naslonil ob steber ter goreče molil. Nenadoma se je čutil nenavadno ganjenega; zapustil je cerkev s popolnoma drugačnim obraaom. Naslednjega dne se je podal kakor navadno k morju. Tedaj pa ni, kakor druge dneve, legel na pesek, ampak je v veliko začudenje svoje sestre in drugih navzočnih zagnal od sebe berglje. Sestra ga je začudeno vprašala, ali je znorel. Brat je odgovoril: «Pustite me! Mati božja me je ozdravila.«* Nato je pričel prav dobro hoditi brez bergelj. Nastal je pretresljiv prizor. Vsi na-vzočni so pričeli jokati. O dogodku pričajo vse osebe, ki so se nahajale v kopališču, kjer se je to zgodilo. Berglje je mladenič nesel v cerkev in jih poklonil Materi božji. Radiotelefonski aparati za kralja m Mus-sotinija ukradeni PARIZ, 20. Neka ameriška družba je hotela darovati italijanskemu kralju in ministrskemu predsedniku Mussoliniju vsakemu po en radiotelefonski aparat. Aparata je pripeljal s seboj predsednik družbe ter ju pustil v Le Havre-u dne 4. julija. Zaboj je bil naslovljen, v italijanskem jeziku na družbo «Italia» v Milanu. Po povratku v Ameriko je bil omenjeni predsednik obveščen, da je zaboj izginil. On je mnenja, da je bil zaboj ukraden in je radi tega naznanil vso zadevo policiji Zedinjene države ne pristopajo k varnoftt-nema pakt« PARIZ, 20. Agencija Havas je prejela iz Washingtona: Uradni krogi pravijo, da Zedinjene države ne bodo pristopile k varnostnemu paktu. Pazljivo bodo zasledovale sleherno gibanje za konsolidacijo : evropskega miru; vprašanje varnostnega i pakta smatrajo za zadevo zgolj evropskih I velesil i MM ml ia ML attttn in odmevi v Beogradu Konferenca delegacije za Društvo narodov ZAGREB, 20. Zadnje dni je bilo lahko registrirati razne izjave in pojave, ki streme za temf da pride do združenja med jugoslovanskim Sokolom in separatističnim hrvatskim. Starešinstvo JSS je že dalo primeren odgovor^ na glasujoč, da edino jugoslovensko Sokolstvo hrani in varuje čiste ideje Sokolov Tyrša in Ftignerja. Od gotovih strani pa so se lansirale v javnost misli za združitev. Zjiačilen članek o Sokolstvu in fanatičen ifcbrun na jugoslovensko Sokolstvo objavlja danes glavni organ Radićeve stranke «Dom». Med drugim piše pod naslovom k Štirje člani vlade na sokolskem zletu in 40001etnici>>, da je zunanji minister dr. M. Ninčić na svečanem obedu hrvatskega Sokola izrazil željo, naj bi se hrvatski Sokol združil z •ostalo sokolsko omladino, obrano pod imenom «Jugoslovenski Sokol». Radičev «Dom.» pristavlja k tej izjavi: «To je zelo plemenita želja, toda nemogoča. V hrvat. Sokolu je res tudi gospoda, v kateri ni nič £okokkega, razun enostavnega, tako le-oega in prisrčnega kroja, jugoslovenski Sokoli pa nosijo samo ime, v stvari pa so jastrebi in čuki... Združenje hrvatskega Sokola z jugoslovenskim, pravzaprav z batinjaško-orjunaško organizacijo bi pomen jalo smrt prave in zdrave sokolske ideje*. BEOGRAD, 20. (Izv.) Beograjska javnost še vedno posveča veliko pozornost Stjepanu Radiću. Dan^s je- Radić obiska prostore ^Jadranske Straže». Tu je govoril tudi o važnosti jugoslovenske države. Rekel je1, da je Jugosavija postala pomor* ska država. š V ministrstvu za zunanje zadeve se je vršila konferenca jugoslovenske delegacije za Društvo narodov. Konference so se u-deležili: dr. Ninčić, dr. Vasa Jovanovič, dr. Laza Markovič in Stjepan Radić; peti delegat dr. Milutin Jovanovič je kct poslanik ostal v Bernu. Konferenca je trajala od 10. do 13. ure. Člani so prejeli pismena navodila za zaseJ danje in so bili oddeljeni jkrsameznim sekcijam. Stjepan Radič pride v 5. sekcijo (za socijalna vprašanja); njegov namestnik je dr. Laza Marković, ki je dodeljen k 3. sekciji (za varnostni pakt in razorožitev). Markovića nadomestil je v 3. sekciji Stjepan Radić. Delegacija je prejela vsa potrebna navodila za slučaj, da pride na dnevni red vprašanje narodnih manjšin. Delegacija odpotuje 2- ali 3. septembra. Prej bodo izmenjana mnenja med zastopniki Male antante;" Od 17. do 18. ure se je Radić razgovar-jal s predsednikom radikalskega kluba Zivkovičem. Novinarjem je izjavil, da sta razgovarjala o strankarskih vprašanjih. Na vprašanje, ali še dolgo ostane v Beogradu, je RailO sklenjeno na pravoslavnih cerkev STOCKHOLM, 20. Danes je pričel stockhofmskt cerkveni kongres, kateremu prisostvuje 630 delegatov. Ti zastopajo protestantske in pravoslavhe cerkve 35 držav. Na kongres so prišli tudi sovjetski cerkveni zastopniki. Po verski cerimoniji [ v stolni cerkvi je otvoril kongres kralj Gustav ob navzočnosti kraljice, članov vlade in zastopnikov diplomatskega zbora. Kongresiste je pozdravil v angleškem jeziku. Po dovršeni cerimoniji so bili udeleženci povabljeni na obed v kraljevsko palačo. Kongres je pričel svoja dela poldne. Umor boljševiškega generala BEOGRAD, 20. «Politika» javlja iz Bukarešte: Na romunsko-ruski meji je bil ub it general rdeče armade Katovski. Novo sovjetsko družinsko pravo. MOSKVA, 20. Vlada je rat.fici rala novi zakonik o druž'nskem pravu, po katerem se bo moraio odslej ravnati vse druž nsko in zakon, sko življen;« v Rusiji. Zakonsko življenje teme-Iji na popolni svobodi odnošajev med zakonci. Novi zakon določuje, da imata zakonca popolno osebno svobodo. Ako se preseli mož ni treba, da mu sledi žena in obratno Razpo-roka je mogoča le z medsebojnim pritrdilom Starši morajo skrbeti za svoje otroke v vsakem slučaju. Otroci pa so dolžni pomagati staršem, ako so ti" nesposobni za delo in ako • ne prejemajo državne podpore. Kitajska proti angleški in japonski plovbi. HONKONG, 20. Kitajske oblast so prepo vedale angleškim in japonskim Hdjam dohod v kitajska pristanišča. Ladje drugih držav smejo pristati v vsaki luki, izvzemši Honkong, aka so jih preje pre skali stražniki protiimperijali stične unije. Cičerin. gre na počitnice RIM, 20. Listi poročajo, da je sovjetsko poslaništvo v Rimu vzelo v najem vilo na otoku Capri, kamor pride v par dneh sovjetski zunanji minister Cičerin E VESTI grne belo zaveso izpred plošče, in pevci za-pojejo ganljivo «Vtgred se po v; ne*. Ni bilo očesa, katero ni zarosilo ob besedat «al* prijatelja spet nazaj...ko so odmevale 00 .sivih skal. Nato opravita cerkveni obred gg. kaplana ii Jesenic in Ljubljane. Po cekvenem opravili zapoje možki oktet spet žaloslinko in nate sledi govor zastopnika filozofske fakultete g Bartol-a, kateri opisuje pok. Jug-a kot znan« stvenika in še govor g<. Klemenčiča — kot zastopnika rojakov pokojnega Juga. * Ob končani slovesnosti se razlega izpod ponosnega triglavskega velikana še tretja ža-lostinka ^Blagor mu» in s solzami v očeh zapuščajo turistinje in turisti prostor, kjer ostane znamenje, ki jih bo spominjalo na kraj, kjer j« preminul najboljši med najbolj mi turisti. ČelioslovoSkl tisk o slavnostni v Zagrebu Slavnosti povodom 1000-letnice hrvatskega kraljestva v Zagrebu so izzvale velik odmer v čehoslovaškem tisku. 2e dlje časa so prinašali razni listi članke in študije o zgodovinski pomembnosti hrvatskega kraljestva. Posebno so naglašali važnost, ki jo je imela za Hrvate tradicija državne samoobrane — tradicija, katere sledovi se še danes nahajajo v hrvatskem političnem mišljenju. Hrvatski milenium se slavi ravno v času preokreta Radićeve stranke od zanikanja jugoslovenske države k državotvornosti, od hrvat&ke državnopravne abstinence k politični zajednici s Srbi in Slovenci. Te zajednice naj nikakor ne moti še vedna ohranjena živa zavest nepretrgane 1000-1etn« tradicije hrvatske državne misli. Nasprotno, Hrvatje bi se morali že z obzitom na svojo —------.EDINOST, zgodovino smatrali kot nosilce državnotvorne ideje, ki jo je pred tisoč leti z ujedinjenjem dveh Jugoalovenskih kneževin, Dalmacije in Posavine, pokrenil prvi hrvatski in jugoslovcn-tki kralj Tomislav, in katero so z največjimi hrvatskimi in slovenskimi ljudmi prevzele največje državniške in kulturne osebnosti Srbije od časov Karadjordja pa do kralja Petra I., Velikega osvoboditelja. «CeSkoslovenska Republika* zaključuje svoji članek z besedami: «Po-rabljamo to priliko kratkega pogleda na tisoč- | letnico hrvatskega narodnega življenja, da na 1 predvečer zagrebških slavnosti ponovno po- ! zdravimo idejo jugoslovanskega edinstva m svobode, ki je imela tudi pri Hrvatih hrabrih In požrtvovalnih pobornikov.« «Narodni Osvo-bozeni*, glasilo čeških legionarjev, ugotavlja, «da je 1000-leinica poiit. iffidicija zadostna legitimacija naroda za njegovo narodno zavest in ' Vzpodbudno samozaupanje. Narod, ki se je ta- ; koj na začetku srednjega veka znal organizi- j rati v samostalno državo, ki je kraj vse nevo- ' lje stoletij mogel ohraniti svojo politično samostalnost, četudi ne v popolnosti, a vendar v zadostni meri, ne da bi bile nikakor prizadete nje pravne podlage: tak narod se more z upravičenim ponosom ozirati na svojo prošlost in opravičeno zahtevati spoštovanje vsega civiliziranega sveta. Zasluga malih narodov srednje fagovzbodne Evropa je, da so odbijali navale a zija t sitih barbarov in rešili križ pred polumesecem. Iz teh razlogov se ti narodi n*so mori; posvečati kulturnemu ustvarjanju v tisti meri, kakor so se mogli zapadni evropski narodi!» To ugotovitev v Češkem tisku priporočamo v resno razmišljanje vsem tistim, ki imajo vedno polna usta o «balkan.zmu» Jugoslovenov, mesto da bi jim bili neminljivo hvaležni! Ker Jugosloveni so bili. ki so s stoletnimi žrtvami in potoki krvi omogočali zapadni Evropi kulturen razvoj s tem, da so bili antemurale chri-stianitatis», predzidje krščanstva in so s tem rešili evropsko civilizacijo. Truvnbšcev triumff Nedavno je dr. Trumbič, prvi jugoslovenski minister za vnanje stvari ;n sedaj neizprosen cpozicijonalen gromovnik, obiskal Split, kjer je mel velik govor. Zagrebški «Hrvat» je govor 1 v svoiih poročilih o triumfalnem spreie-mu, o 5000 udeležnikov na shodu, o neopisnem navdušenju in o cvetju, s katerim so obsipali i Trumbića. Nosili da so ga na ramenih. To po- j ročilo ie prešlo seveda tud. v inozemski tisk, ki jc govoril o Trumbičevem shodu kot velikem političnem dogodku posebne simptoma- | tične pomembnosti, ker da je to dokaz, da Split odobrava politiko Hrvatske zaiednice. A , kako je bilo v resnici? Celo Hrvatski zaiedni- , ci prijazni splitski dnevnik ^Hrvatska Sloga» j je govoril le o 400 zborovalcev, nič o cvetju, j mč-o nošenju na ramenih. Kje je resnica? Ali j fe pr šla iz Zagreba, ali iz Splita? Tako se piše i danes politična zgodovina! Ob tej priliki pripominjamo, da šte^e Split ; 30 528 prebivalcev. Samo v tem letu še je Split povečal za 900 prebivalcev. ZAHVALA, Šentjakobska Čitalnica se napri-icnejše zahvaljuje vsem, ki so ji šli pri njenem gostovanju v Idriji na roko. tako «Dramatičnemu društvu«, še posebe g. Baitu in gdfcni Krapševi, vsem. ki so dali igralcem brezplačno prenočišča na razpolago, dalje cenjenim gostiteljem na Črnem Vrhu ter vsem poznanim in nepoznanim dobrotnikom. — Odbor. M uroda Pol. dr. „Edinost" v Trstu Vdova učitelja F. J. — Gorica: Posredovali smo pri tržaškemu kr šolskemu skrbništvu v Vaš: zadevi ter zvedeli, da ,e bil tozadeven j akt odposlan že dne 21. juhja t. 1. pod proto-kolno št. 13151 na: Direzione Generale depc-siti e prestiti, Div. VIII. Sez. f. — Roma. Sku-faite o9ebno pospešiti rešitev. Krajevni odbor — Slavina: Prejeli priporočeno negativen odlok Jere vd. Krneli in za sestavo utemeljenega rekurza potrebujemo podrobns podatke. V stvari ne poznamo drugega. kakor razne datume, kedaj so bile njene prošnje odposlane na pristojne oblasti. V glavnem >e treba ovreči trditev, da je pokojci invalid umrl vsied navadn h bolezenskih fak- , torjev, ki se na noben način ne nanašajo na j vojaško službovanje; priskrbite nam zdravni- ! ško spričevalo smrti in bolezni. Naznanite nam j tudi točen datum kedaj je bil stranki vročen ta i negativen odlok. H. F, — Matenjavas: Od Vašega krajevnega j odbora zročeno nam vlogo v svrho posredo- i van a za zopetni sprejem v službo ne moremo rešiti, ker niso dani predpogoj in bi mi v se-dantih časih ne mogli ničesar opraviti. — Dokumenti se nahajajo v naši pisarni, katere lahko tukaj dvignete ozir. pooblastite koga, da j jih za Vas dvigne. — Osrednie tainiMvo. — Slovesna sv. maša v Barkovijah, Na , splošno žel:o Barkovljanov bo bral v nedeljo J ob 7 uri zlatomašnik rnons. Anton Kjuder slovesno mašo v barkovljanski cerkvi. — Stavka v lesnih skladiščih pod Skednjem Neprestano naraščanje draginie v zadnjem Času je povzročilo tudi med delavci v lesnih skladiščih pod Skednjem živahno giban e, stremeče po povišaniu plač To gibanje je bilo povsem upravičeno, kajti dočim težaki v prosti luki in drugod že davno dobivajo po 35 L dnevne plače, so težaki v lesnih skladiščih I ostali pri starih plačah, lir 26 30 dnevno. — i Umljivo je torej, da so se ti težaki začeli po-tegova ti za izenačbo v dninah napram drugim delavcem iste kategorije. Ker niso vpisanj v nobeno delavsko organizacijo, so lesni težaki pretekli teden imenovali svoje zaupnike, ki so v petek predložili delodajalcem sledeče zahteve: 1) Povišanje dnin od L 26.30 na L 35.—. 2) Od plače se ne smeio odtrgati nikaki odbitki, prispevke za bolnilko blagajno morajo plačati delodajalci. 3) Za vsako naduro dela se mora delavcem plačati 5 L. Delodajalci sprva niso brezpogojno odbili zahtev delavcev; obljubili so, da bodo odgovorili naslednji pondeljek. Toda v ponedeljek so namesto obljubljenega odgovora sprožili predlog, naj delavci počakajo za mesec dni, češ, da sa bodo tekom tega časa odločili. — Delavci niso Loteli spreleti tega predloga, ker so se bali — in menda ne neupravičeno — da bodo delodajalci v tem času ustavili dovoz lesa in da b: potem, ker bi bilo delo mogoče , tudi radi nestanovitnega vremena itak ome-{jeno, lahko brez posebne škode zlomili even-j tuelno stavko Zato so delavci, preko 300 po številu, v pondčljfck opoldne zapustiti delo in pričel stavkati. Že naslednji dan so bili zaupniki delavcev pripravljeni pričeti pogajanja z ; delodajalci, toda ti so kratkomalo odklonili vsaka pogajan a, češ, da niso delavci organ:-, žira ni v nikakem sindikatu. Delavci so bili pripravljeni ustanoviti svoj avtonomni sindikat, toda delodajalci niso bili s tem zadovoljni, češ. da priznajo samo fašistovski sindikat ter da bi se le z le-tem pogajali. Kmalu po izbruhu stavke so delodajalci dali prilepiti letake, v katerih so pozvali delavce, naj se takoj ! vrnejo na delo, sicer da bodo vsi odpuščeni. Ker je ta poziv ostal skoro popolnoma brezuspešen. so lesni trgovci najeli kakih 100 težakov, ki so bili poklicani v ta namen celo iz Vidma in drugih krajev v starih italijanskih pokrajinah. S tem je bila stavka, vsaj moralno, I zlomljena. Stavku joči, po ogromni večini dni- j narji z negotovim zaslužkom, vsi neorganizira- I ni in zato nesposobni za daljši odpor, so se ' morali udati na milost in nemilost ne da bi i kaj dosegli. Ker so vsi odpuščeni, pojdejo baje danes na 1 trg; mnogi bodo bržkone zopet sprejeti, a ne- i malo bo tistih, ki bodo ostali brez kruha na cesti, ker so že nadomeščeni. Lesni težaki bo- , do baje odslej plačani po zmožnosti; prejemali bodo, če bo velika sila za delo, lahko po 35 ' lir, pa tudi samo po 20 in še manj lir dnevno, j V tem oziru bodo potemtakem popolnoma odvisni od dobre volje delodajalcev. Pri neki"! večji firmi je bilo sicer že prej nameščenih ne- ' koliko 17-19letnih težakov, ki so prejemali 1 povprečno od 12—15 lir dnevno. Tekom stavke je prišlo v lesnih skladiščih do malih incidentov, počilo je tudi par strelov, j a ni bil nihče ranjen. Orožniki so aretirali 3 stavkujoče, a so iih že naslednji dan zopet iz- i pustili na svobodo. — Upravništvo užftninskejta davka sporo- i ča, da se osrednji davčni urad preseli v pon- j deljek, 24. t. m. iz ulice Madonna del Mare 1 13 v svoje nove prostore pri glavnem uhodu 1 v prosto luko Viktorja Emanuela III. — Nalezljive bolesni v našem mestu. V času od 9. VIII. do 15. VIII' 1925 so bili v našem ' mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davi-ca 3, škrlatica 7, trebušni legar 17. Umrli sta dve osebi na škrlatici in dve na legarju. Drullvmt vtsti — D. K. N. Tommaeeo. Tem potom javljamo članstvu, da se nahajajo začasno naši lokali na j Korzu Garibaldi 31/1. v prostorih e kot pijan taval z negotovimi koraki po ulici; izmučen obraz m prašni, raztrgani čevlji so pričali, da je mladenič prišel od daleč. Nenadoma je neznani potnik omahnil, se zgrudil kraj ce- ; ste na tla in obležal. Navzodni so ooklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je na mah spoznal, da mladenič ni bolan, temveč strašno sestradan! Ko je z zdravniško pomočjo prišel nekoliko k sebi, se je revež izkazal za 29-letnega brezposelnega kramarja Andreja Andreia Jacherlo. m povedal, da je prišel peš i iz Reke ter da že več dni ni skoro n:č jedel. : Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga okrepčali, nato je zopet: nastopil svojo trnjevo pot, negotovo in brez j cilja. i — Požar ▼ prosti laki V. E. m. Sinoči okoli 20. ure so nekateri finančni stražniki zapaz?h, da se vali iz hangarja 5t 10 v prosti luki V. E. , III gost dim Kmalu so ugotovili, da je izbruhnil ogenj v skladišču kave tvrdke Pressel, ki i se nahaja v tretjem nadstropju. O dogodku je bi i a tako obveščena postaja mestnih gasilcev,. odkoder sta bila odposlana na lice mesta dva ( voza z gasile pod poveUstvom poročnika Uxe. Gasilci so dognali, da gori kakih 150 vreč kav- ( nih luskin. V par minutah so napeljali na ogenj številne vodne curke in kmalu je bil požar omejen. Ker je pa bilo treba razkopali goreči sklad, v katerem je še tki ogenj, je gašenje, pri katerem so pomagali tudi oroiniki, trajalo do polnoči Ogenj jc nniCtl mnogo vreč kavnih luskin, ki pa predstavljajo neznatno vrednost. Znatno škodo pa je povzročila voda, ki je de. loma pokvarila mnogo vreč kave. Škoda ni bila še precenjena. Vesti s Goriškega — Vodi bi se vsak hmftčJ 24-letni uradnik pri odvetniku Arveno Trota, Kočevar Anton, je najel javen avtomobil, s katerim se je vozaril okrog dokler mu ni prijetna avtomobilska vožnja postala zoprna. Ko ?e šofer zahteval svoje plačilo, ga je Kočevar napotil v pisarno svojega šefa, češ, da dobi tam plačilo. Ko se je šofer javil z računom pred odv. Troda, mu je ta izjavil, da on ni dal Kočevar,-u nika-kega naročila, da naj se fura okrog z avtomobilom in da se Kočevar tudi ne nahaja več pri njem v službi. Ker ni bilo mogoče iztisniti iz Kočevarja nikakega denarja, ga je šofer naznanil orožnikom, ki so ga prepeljali v goriške zapore. — Iz samostana v samostan. Pred samosta-stanom na Sv. Gori je pozvonil mlad in ponižen mladenič, 24-letni Adolf Škarabot iz Via Rabatta, ki je poprosil patra-gvardjana, da naj ga spremne v*samostan med novice, ker J se hoče odtegniti šumu posvetnega Življenja, j Videč ponižnega mladeniča je pater-gvardjan ugodil njegovi želji ter ga je sprejel v samostansko ozidje. Čez nekaj dni pa ni bilo več ponižnega novica in ž njim je izginilo tudi j 2.400 samostanskih lir, katere je, kakor se je j pozneje izkazalo, škarabot uporabil za nakup ; najrazličnejših stvari. Vsled ovadbe ,patra-gvardjana so orožniki odtegnili Skarabota po-, svetnemu življenju ter ga sprejeli v samostansko ozidje goriških zaporov. — Živi mrtvec, O Valentinu Michelus-u iz j Gorice so pred par dnevi poročali goriški in : tudi negoriški listi ki imajo v Gorici svoje j marljive dopisnike, da je storil žalostno smrt. (Po njihovem opisovanju se ga je pokojni Mi-; chelus tako nalezeL da je obležal v -nezavesti na neki goriški ulici, odkoder so ga prenesli na njegovo posteljo, kjer je zadet od srčne ; kapi izdihnil svojo pijano dušo. Pa glej strah : in grozo! Čez par dini se je pokojni Michelus zopet pokazal na goriških ulicah, in v gori-| ških gostilnah, medtem ko so ga vsi goriški j in tudi mnogi negoriški listi proglasili za i mrtvega. Radi Michelusovega vstajenja od (mrtvih vlada v goriških časnikarskih krogih .velika potrtost. ! — Častna afera goriškega časnikarja. Pred dnevi smo poročali, da je predsednik tržaške ',«Edere» inž. Riccardo de Haag poslal goriške-j mu časnikarju Sofroniju Pocarini svoje zastop-; nike, ker se je čutil užaljenega radi članka | «Verdetto», priobčenega dne 1. avgusta t. 1. ' v tedniku «Voce di Gorizia». Kakor poroča ! sedaj poseben protokol, sestavljen med za-. stopniki obeh prizadetih, je bila častna afera ' mirno poravnana in sicer na ta način, da sta 1 si oba nasprotnika izmenjala gentilmanske poklone. I — S. K. -Sparta*. Dne 23. t. m. ob 10. uri zjutraj se vrši izredni občni zbor S. K, «Spar- J ta* v Gorici v klubovi h prostorih v ulici S-Giovanni št. 7 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila odbornikov o dosedanjem delovanju J kluba. 2. Izvolitev novega odbora. 3. Slučajno- , sli. — Članstvo je vabljeno, da se izrednega ' občnega zbora polnoštevllno udeleži. Odbor. ( i ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI | i — Iz Vogerskega (p. Godal), V nedeljo, dne , 123. t. m. ob 16. uri priredi naše «Bralno in I kmetsko društvo Lijak« veKko vrtno veselico ' v prijetn? vrtni senci g. HvaliČa z izbranim sporedom: 1. 1 Ocvirk. Moja pomlad, poje pevski zbor iz Vogerskega. 2. I. Kociančič «Slovo», poje pevski zbor iz Vogerskega. 3. ; F. Kimovec ^Izgubljeni cvet», poje pevski j zbor iz Vogerskega. 2. I. Kocjančič «Slovo», ! poje pevski zbor iz Vogerskega. 3) F. Kimovec j «Izgubljeni cvet», poje pevski zbor iz 5t. Petra. 4. V. Vodopivec »Pogted v nedolžno oko» j po e pevski zbor iz Št. Petra. 5. Igra ^Poslednji mož» v treh dejanjih. 6. V. Vodopivec «Svar-jenje«, poje pevski zbor h Vogerskega. 7. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor; Iz triaike pokrallne — BaS pri Knežaku, V nedeljo dne 23. t. m. priredi dramatično drultvo «Kalc» na Baču ; veliko vrtno veselico. Sodelujejo razna društva z burkami, petjem in koncerti. Ples. Številni paviljoni. Otomanska kavarna. Komične filmske predstave. K obilni udeležbi vabi odbor. Vesti Iz Istre ~ — Iz Ricmaof. Pravo lice «čudnega obje-| ma», o katerem ye poročala včerajšnja «Edi- nost», ;e nekoliko drugačna, kakor ono, ki ga ; je stresel iz svoje fantastične, a vendar le. še i premalo prebrisane glavice, ljubeznivi Ivan ; Furlanič(«La Sera» ga imenuje Francesco) v j mestni bolnici. Imenovani prerok poznan v Ricmanjih pod imenom Pepi de Ritti in njegova nad vse lvubezniva žena Viktorva bivata v naš: vasi že nekaj let in se venomer prepirata, pijančujeta ter pohujšujeta; iz kletvin imata ! pa gotovo diplomo ali celo doktorat. Tako 1 sta tudi v torek zvečer imela v tem smislu pravi ohcet — oba sta se ga namreč močno ■navlekla in se končno začela obdelavati s E' estmi in nožem —, kateri je imel za moža a; «čudne» posledice. Porezala ga j« prav umetno, da je moral naslednjega dne v bolm- i co. Vse to ni tedaj kmatrati kot vroč Ijube-, ženski objem. — Naslednjega dne so prišli na ' dom orožniki poizvedovat o dogodku in istočasno prišli na s^gd njunemu poštenemu «kšeftu». Privlekli so namreč na svetlo — iz kemičnega nadlaborator a — precejšnjo množino steklemičič, ki so vsebovale čudežna «zdravilz|»,j preparirana od njiju nadarjenih glav. Steklenice nosijo lepo izdelane etikete. Snov teh zdravi! efeste« bs;s iz slaka, sdf6-bot;a, glavic od česna ter krvi «krot modrask*. «Zdravila* sta z velikim uspehom razpečavala po Istri in Krasu ter za ogol ufani denar neprestano popivala. Poleg tega so našli orožniki «aparat» za odpravo ploda. — Mimogrede bodi omenjeno, da sta oba goljufa, s starim o-čeiom vred, prodajala o suši vodo, ki teče skozi njih polje, po 1 L škaf. Sedaj bosta gotovo v obilni meri prejela zasluženo plačilo ; za svoje pregrehe. — Žena je pred enim letom ustrahovala nekatere tuk. prebivalce s tem da i bode poklicala svoje tovariše-faiiste, da na-j pravijo pri ščavlh red in ev. požgejo «sum~ liiye» hiše. Bila je takrat «vneta» fašistka, se' daj se pa baje udejstvuje kot komunistka*. DAROVI Spominja/te se -Šolskega društva« ob veselih in tužnih prilikah! — Šolskemu društvu darujejo koprski >u-j bilant: v gostilni pri Lojzetu v Dornbergu preostalih 10 L. Srčna hvala! USTNICA UREDNIŠTVA — V, B. - D. Včeraj smo sporočili dan začetka šolskega leta še na nekaterih srednjih Šolah v Ljubljani. Najbrže se začne šolsko leto na realni gimnaziji istočasno kakor na ostalih srednjih šolah. Če zvemo kaj natančnejšega, Vam bomo sporočili. 111 MALI OGLASI J jj iTf——WlTI I »II »| I >IMB M | BI | M PRIZMAHČNE daljnoglede kupuje Giusto ' Hirsch, optik, Via Mazzini 36. 1110 . HRASTOV GOZD, velik, na Krasu, se proda takoj za popolno sečnjo. Pojasnila pod «Seč-nja» na upravništvo. 1167 DVE GOSPODIČNI in dva mladeniča sprejme tovarna Brus, Vrdela, Brandcžija 781. 1168 DEKLE, adravo-močno 16-18 letno, išče Mi-chellazzi, via Ciamican (prej Armeni) šte-vilka 7/IV._ UČENEC, močen kdrav poštenih kmetskih starišev , ki je dovršil vsaj ljudsko šolo, ali ,še bolje, ako ima že nekaj mesecev trgovske prakse, sprejme se v trgovino mešanega blaga in pekarno takoj, kje, pove Upravništvo. 1166 HIŠNA, poštena, dobi dobro mesto pri odlični družini. Naslov pri upravništvu. 1159 KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v zalogi izvrstno domače vipavsko vino. Cena: Namizno vino: Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej. 1144 KINEMATOGRAF1ČNI aparat «Ika», popoln^ in vse pritikline proda po nizki ceni Ing. RigJji & M. Vidovich Trst Via San ta 8 (vogal Via Porporella) 1165 VINO črno in belo, istrsko, prvovrstno v vsaki množini in po zmernih cenah prodaja J. Race, hangar, pomol Venezia, Trst. 1160 Naročajte in lirike „EDINOST" Dober svet kateremu morate slediti, ako ste ljubitelji prihranka, je sledeči: Potrudite se takoj do čevljarnice Alla Babilonia Via Becclterle št* 4 kjer lahko nakupite dobre visoke ali nizke {revije moške od L 35.— do L 45.— ženske „ „ 10.— „ „ 35.— otroške „ „ 5.— „ „ 30.— Freskrbite se pravočasno. 6oi BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo-ri slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 Zaloga tati! Vipavsko, istrski rsSošk in kraški teran. N* debelo in za družine Viato XX setteKi« bf« 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Giullaitl 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (*7) _FR, ŽTRAMC&B. Shtattna jS5 grozdje ia i* Stiskalnice za tropine. Mi Mlatllnice In ventlia- Elk"za 'n vsa" ,n8- & M. Miti plačuje 61 ALOJZIJ POUK, Piazza Gcribsldi 2 prvo nadstropje | Pazite na naslov! (03> Pazite na naslovi Županstvo Čepevan razpisuje službo zafrsnsga občinskega tajnika Ponudbe ustmeno na županstvu. — Plača po dogovoru, nastop takoj. ČEPOVAN, 13. 8. 1925. župan: Savle. AUTOMOBILNA PROGA Trst-Lokev-DivačaSenožeče Lastnik R. Brunelli & C.f Trst, Via U. Foscblo Carage Vedle, Telefon št. 606 VO^NI RED: Ceni Ur Vožnja POSTAJE j »gžaia , Ctna U — 17.30 f Trst, (p. Obccdan) f> 8.45 I G.80 3.80 18.- Bazovica 8.15 6 — 6— 18.15 Lokev 8.— 3.80 7.50 18 30 DivaCa 7.45 2.30 9.80 19.— i Senožeče | 7.15 — Cena minimalna za vožnjo L, 2. Listki za tja in nazaj : Tu -Senožeče in obratna L 17.— Trst-Di »ii in 8b:»'!»o 1 14.-539 LASTNIK. AKo Ruarijo ml oisraz mozofčki madeži pege trdnice efeBis bule tvori eczemš in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Pertinax»f ki je gotevo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 66 Briljante, bisere, dragulja platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujtino p najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Portld dl Chiozza it. 19 tretje nadsfr. Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 5 _PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: 0«) Mo€ preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vook. Baron ni nič odgovoril; poslušal je samo napol, laicaj taiinstvene besede hišnega gospodarja so ga silno razburile. Ta ga jc nazval z imenom Adž«nitra in ga prepoznal; torej je bil on tisti Adžmitra v prejSnjem življenju in zopet se mu je odkrivala stranica popolnoma nepoznane preteklosti, ki je pa istočasno živela v njegovem podzavednem spominu, zakaj vse, kar je tu videl, se mu je zdelo znano. Kdo pa je pravzaprav?... — Učenik, kdo sem bil tedaj, ko sem nosil ime, s katerim me je narval učen>ak in kako me je mogel prepoznati? — je vzkliknil z začudenjem Pavel bo-risovič in zagrabil roko gospoda Žeralda, ki je lavno-kar stopil iz kopeli. — .Bodi potrpežljiv, sin moj; nestrpnost je znak nepopolnosti, Pusti, da se oblečem in tudi ti se okopi j i. Bodi uverjen, da če sem te pripeljal semkaj, sem to storil, da se ti odkrije ta oddaljena preteklost; toda iniciativo prepuščam Balaramu, on ima pravico dvigniti zaveso, ki ti zakriva dogodke preteklosti. Baron je molčal; vedel je, da sta bili poslušnost in potrpežljivost obvezni za vsakega vedoželjneja, toda njegovi možgani so mrzlično delali, da bi uredili in ulovili nejasne slike, ki so trumoma vstajale v baronovi domišljiji. Večerjali so v dvorani z višnjevimi stebri, a Balarama je posedel barona zraven sebe na častno, vzvišeno mesto in ga ves čas opazoval. Baron se je čutil v zadregi, bil je potrt in samo mučna radovednost ga je odvračala od težkih misli. Posoda je bila kovinska in ravno tako nenavadnega izdelka kakor arhitektura hiie, a časa z vinom, ki je stala pred njim, je bila iz masivnega zlata, rezljana in okrašena z dragocenimi kamni ter je predstavljala dragoceno umetnino. Tudi jedila niso bila prav nič podobna onim, ki jih je navadno užival. Najprej so prinesli v malih srebrnih skledicah temno tekočino, o kateri je baron mislil, da je juha, no foapod ~ Id, ki je bral njegove misli, mu je povedal, da j. - kuhana zelenjava debelih listov, ki raste v senci in ki ima okus po mesu, kadar je skuhana. Sadje in majhni, temni, lahki hlebci, vse je bilo izvrstnega okusa, toda popolnoma neznano. Med baronom in hišnim gospodarjem se je iztegnil ogromen tiger, ki je požrl nekaj majhnih hlebcev iz roke svojega gospoda. Baron je že videl to žival pri delovni mizi Balarama; tedaj je tiger ležal, se leno iztegoval in ni se zmenil za vstopivše goste. Toda bližina strašne, divje živali mu je bila prav neprijetna, m vsakikrat, ko so se zelene oči zveri ustavile na njem, ga je izpreletel po životu mraz. Ko pa ni tiger v ničemer kazal sovražnosti in ker je bil baron v resnici pogumen, se je umiril in vprašal, če ga more pobožati. Starec mu je z dobrodušnim nasmehom to dovolil; in ko je baron pogladil tigrovo glavo, ae je žival prijazno stisnila k njemu, mu lizala roko in radostno zarjula, kar se je pod svodom razlegalo kakor grmenje. Po jedi sta oba indijska učenca kakor bi mignil pospravila po mizi, a stari učenjak, ki se je vlegel na svoje ležišče, je bil videti, kakor da se je globoko zamislil. Končno se je dvignil in njegov pogled se je zopet ustavil na bledem in razburjenem obrazu Pavla Boriaoviča. _ Kako velika in čudodelna je vsemogočnost Najvišjega Bitja, Stvarnika vsega sveta, in kako bi se človek ne sključil v prah pred Njegovo modrostjo! — je pobožno izpregovoril starec {] Duše, la I^ie^ ustvar1;g, življenjem: nič se ne izguoi » novi obleki se je tvoja duša, Adznntra, vrnila v to kaznovano mesto. Osemnajst tisoč let je minilo, odkar ie to nesrečno mesto pokopano pod zemljo... Bilo je boda to in gosto naseljeno; v njem so kraljevah mo-tfočni vladarji, ponosne kaste so se borile za oblast, tu so se borila človeška čuvstva od nainižjih do najvišjih. In od vsega tega življenja, vse slave in vsega bogastva je ostalo le nekaj praznih zgradb in astralni ostanki prošlosti. In v to grobnico te je privedla Višja volja, kralj Adžmitra, da spoznaš do korenike strašno Karmo, ki te je imela v mrežah v vseh dobah tvojega bitja vštevši tvoje sedanje življenje... Umolknil je in se poglobil v globoke misii in nihče med prisotnimi si ni upal prekiniti njegovo molčanje. — Moram razmisliti in zbrati misli; a jutri, ko se dobro odpočijete, ti povem zgodbo mrtvega mesta in njegovega kralja Adžmitre. Vstal je, se poslovil od gostov, se nizko priklonil baronu in odšel. Gospod Zerald se je podal s svojima učencema v odkazano jim sobo, kjer so bile priprav-*, I jene postelje.