Priloga ,,Našemu Listu" št. 9. V Kamniku, 3. marca 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ^Našega Lista" v kamniškem okraju brezj^lačen. Oglasi se racunajo tristopna petit-vi-sta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Sokol v Kamniku. Navzlic nasprotovanju.. ki ga nživa kamniški Sokol od gotove strani, venclar ta vrlo napreduje. Telovadne ure, ki se vrše vsak teden po trikrat, so dobro obiskane. Telovadci se pripravljajo uže za svoj prvi letošnji javni nastop, kakor tudi za izlet v Zugreb o priliki slavnosti zagrebškega Sokola. Želeti je pa, da se tega izleta udeleži tudi veeje štovilo bratov podpornikov in da se udeleže tudi prostih vaj, ki jih bo naš Sokol v Zagrebu izvajal. Velikega pomena je pač telovadba za razvoj telesa in ohranitev zdravja, posebno oni, kivsvojem poklieu prcsede cele dneve, bi morali negovati telovadbo. Saj se ni potreba udeleževati vratolomnih. vaj, a pregibanje telesa bi vsakenm le koristilo. Naj nikngar ne straši dej-stvo, da je v telovadnici malo prostora. Temu nedostatku bi se morda dalo na ta način odpomoči, da bi se ustano-vila dva teeaja. Eden tečaj naj bi bil namenjen za starejše člane in za lahko izpeljive vaje, drugi tečaj naj bi pa.po-sečali boljši telovadci in taki, ki se ne strašijo težkih vaj. Tako bi bilo tudi temu nedostatku pomagano Želeti bi toraj bilo, da se to prav kmalu uresniči in se tudi starejši člani vadijo v telovadbi. Zglasiti se je pri naeelniku telo-vadcev bratu Polaku, ki bo vse potrebno ukrenil in odločil potrebne ure. Toraj ne odlašati! Iz Domžal. Naši Tirolei so zelo skrbni za nernški značaj našega kraja. Ako bi šlo vse tako, kakor bi oni radi, potem bi nam Slovencem prav kmalu odklenkalo za večno v Domžalah, poča-i seveda tudi v okolici. Ni jim dovolj, da so nas gospodarski skoraj že zasužnili, oni ho-cejo, da vlada tudi v narodnem oziru v Domžalah nemški Herrenvolk neomejeno. V to jirn bo jako dobro služila njih gospodarska moč ,,Domžale so naše." Tega si danes skoro ne upamo več trditi in bati se je, da bomo v doglednem času še to izgubili, kar lahko danes še imenujemo svojo last. Majhna nada nam je sieer naš ,,Sokol" in čaka ga ogromco dela; ako nam res hoče pripomoči do tega, da bi se ljudstvo začelo bolje zavedati in upoštevati, da je vsak slovenski Domžalčan dolžan varovati in braniti svojo narodnost in ne hlapčevati Nemcu. Skoraj smo mnenja da se tudi naši Tirolci boje nekoliko Sokola, kajti kot protiutež ustanovili so si podmžnico ,.Sudmarke." Morda se 'boje nemški gospodje, da so sami Še preslabi pohrustati nas, zato jim je morala na pomoč priti nemška marka. Tako bode tudi hitreje šlo ponemčevanje in tako bo prej gotov nemški otočič v slovenskem morju. Siidmarka jim bo pošiljala iz dežel pruskega rajha vsako leto zvenečo podporo in Tirolci bodo še z večjim pogumomin veseljem hajlali in prirejali na račun Sloveneev provokatorične slav-nosti. Čuditi se je le, da naša država tako slepo neguje to izdajalsko pleme, ki že komaj pričakuje trenutka, ko bo lahko pozdravljala pruske pikelhaube. Nam mora biti konečno vseeno, če je naša država tako slepa. Iz tega se pa lahko ucimo, da moramo tudi mi drugače nasproti naši državni upravi nastopati, ako si hočemo pridobiti upošte-vanje. Da bi bili Tirolei ustanovili si MSiidmarko" z na-menom zbirati denarna sredstva in pomagati z njimi Nem-cem po drugodi, si pač ne moremo niisliti, dobro poznajoč njih izborni talent za grabiti. Nič bi ne imeli proti usta-novitvi ,,Sudmarke", ako bi nam ne bila ta srnrtna sovraž-nica in ako bi ,,Siidniarka" imela samo namen krepiti Nemce same. Kakor smo čuli, je kumoval temu krstu tudi naš župan in še nekaj drugih občinskih mož. Ako je to resnica, potem je pao to znak, kam jadramo. Sramota je za vsakega Slovenca. ki le nekoliko se cuti v sebi svoje rojstvo, pajdašiti se z našimi nasprotniki in pomagati na ta način ubijati nas. Tirolska bojazen. Dne 17. februvarja imeli so Tirolci maskarado. Za to maskarado so delali velike priprave, eelo e. kr. avstrijska žandarmerija je morala delati reklamo za njo. Isti dan je prišlo v Domžale 9 žandarjev, tako da jih je bilo z domačimi vred 12, ki so imeli težavno nalogo varovati nemške pustne našemljence. Kaj ne, kako so ti reveži stiskani! Žandarmerija ni imela seveda niti naj-manjšega povoda do kakega postopanja, Nas bi ta maska-rada čisto ni6 ne zanimala, ko bi ne bil naš gosp. župan pokaz.il zopet svojo naklonjenost Nemcem in svoje nem-škutarstvo. Župana so vabili Slovenci na razne veselice, a povsod je blestel s svojo odsotnostjo. Izgovarjal se je pri vsakem povabilu. da se ne namerava letos nobene veselice udeležiti. Fozabil je pristaviti: slovenske veselice, kajti drugače si ne moremo misliti, da bi ne ostal mož-beseda. ker se je Nemcem radevolje odzval in se udeležil njih marskarado. Tako je znova pokazal mržnjo do Slo-vencev, nasprotno pa svojo naklonjenost Nemcem. Tudi tako je prav, g. župan, le pridite s svojo nemš^itarsko barvo popolnoma na dan! Naša žandarmerija in uarodna enakopravnost. Če greš po Šutni, opaziš na vratih hiše, kjer je nastanjena naša žandarmerija, napis: ,,Glocke zur Gendanmerie." Slo-venskega napisa iščeš zastonj. Poleg tega je pa ta napis še le nov, torej bi morebitni izgovor, da je od nekdaj že tako, nikakor ne obveljal. Kakšni vplivi so zopet tukaj odločali, da je nepristranska c kr. avstrijska žandarmeiija pu^tila napraviti v popolnoma slovenskem kraju čisto nemški napis? To je naravnost izzivanje od c kr. korpo-racije, ki mora biti popolnoma nepristranska, najmanj si pa sme taka korporacija dovoljevati žaljenje Slovencev in jih takorekoe izzivati s takimi napisi. Ako so napisi namenjeni za ljudstvo, potem naj bodo taki, da jih bode ljudstvo tudi razumelo. Kako vraga naj kmctič ve, kaj pomeni ,,Glocke zur Gendarmerie." Če ima žandarmerija notranje napise v sami nemščini in v tej tudi uraduje, kar tudi ni pravično, ne moremo tega v pravični Avstriji pre-preciti, na vsak nacin pa zahtevamo, da se na zunaj ne demonstrira in se ne kaže, kakor bi bili že pod prusko pikelhaubo. Glavni vojaški nabor v nabornem okraju kamni-škem se vrši v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavar-stva in sicer dne 16. marca za mladeniče, ki so pri-stojni v občine: Volčji potok, Šmarca, Radomlje, Homec, Jarše. Domžale, Mengeš, Loka, Trzin, Depalavas, Dra gomelj, Račica, Palovče, Podhruška, Loke, Šmartin, Hru-ševka, Zg. Tuhinj Špitalič in Motnik. Dne 17. marca za mladeniče iz občin: Kanmik, Mekinje, Nevlje, Tunjice, Stranje, Županjenjive, Bistričica, Gozd, Podgorje, Križ, Moste, Mlaka, Suhadole, Kaplja vas, Klanec, Nasovče, La-hoviče, Zalog in Vodice. Naborna komisija začne uradovati vsaki dan točno ob devetih dopoldne. K nabom morajo priti mladeniči, ki, so rojeni v letih 1883, 1884 in 1885. Vsakdo mora priti umit, trezen in v pravem času pred naborno komisijo. Zupan ali njegov namestnik mora pri-peljati pred naborno komisijo naenkrat vse stavljence iz vseh treh razredov svoje občine in jih uvrstiti po starostnih razredih in srečkinih številkah. Zupani ali njih namestniki predstavljajo vsak dan svoje nabornike po tisti vrsti, kakoi* so občine zgoraj naštete. Kdor bi ne prišel k naboru ali bi prišel pozneje, kakor je bila na vrsti njegova domo-vinska občina, kaznovan bi bil zaradi tega prestopka in moral bi iti na svoje stroške k poznejšemu naboru v Ljub-ljano. Prošnje za olajšavo v spolnovanju dejanske vojaške službe se rešujejo vselej tisti dan, na kateri je bil doticnik k nabom poklican. Izgovor, da bi kdo ne vedel za nova-čenje ali da mu ni znan zakon, ne oprošča nikogar od postavne kazni. Domžalske demonstracije brez konca. Kmalu bo poteklo leto dni, kar so si dali Slovenci v Domžalah ne-koliko duška izzivanjem nemških Tirolcev. Uvedla se je grozna preiskava proti dozdevnim hudodelcem, ves državni aparat je moral delovati, da bi spravili kolikor mogoee mnogo Slovencev v temne celice. Najprvo je bilo obtoženih vse polno Slovencev in izjemoma tudi dva Nemca. Pri našem okr. glavarstvu so bili skoraj vsi obsojeni po nemali zaslugi okr. glav. Crona. Kazni sicer niso nastopili, ker je drž. posl. dr. Ferjlfičič pojasnil pri nainistrstvu krivice, katere so se godile Slovencem. Potem je začela postopati proti ovadencem deželna sodnija. Preiskava se je vlekla na dolgo in široko, konečno pa deželna sodnija pri najboljši volji ni našla vzroka kaznovati obtožence in je morala zadevo odstopiti okr. sodniji v Kamniku. Od vseh obtožencev ostala je le še šestorica, seveda vsi Slovenci proti katerim se bo v\ pondeljek vendar konečno izrekla sodba. — Nemci soj obtožbe prosti ^^^^^^^^^^^^^ Kamniški davčni urad je bil vsled odloka finančnega ministrstva uvrščen s 1. niarcem t. 1. med glavne davčne urade. Opozaijamo vse občinske urade in c. občinstvo, ki ima kakršenkoli opravek z imenovanim uradom, da na-slavlja vsa potrdila, pobotnice in druge listine na glavni davčni urad v Kamniku. i Okrajna bolniška blagajna v Kamniku se je pre- ^ selila s 1. marcem v poslopje, kjer je nastanjena okrajna sodnija in okr. glavarstvo. Uradne ure so za stranke vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. Popoldne in ob nedeljah in praznikih se za stranke ne uraduje. V Mestno hranilnico v Kamniku so v mesecu fe-bruaiju t. 1. vložile 203 stranke K 67 249 50; vzdignilo 144 sirank Iv 40.252 85; 9 strankam izplačalo se jo posojil K 9.400—; Stanje hranilnih vlog K 1,402.116-12; stanje hipotečnih posojil K 1.042.042*91; Denarni promet, kron 197.483 78. Izborno zalogo vsakovrstnih noyili in starih yin v sodih in steklenicah priporoča MiiTOH iliOLLEB pri F. Pečniku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke. iz raznih velikih tovarn. Stanje hranilnih vlog: nad 1,350.000 gC MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: nad 25.000 IC sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoci zlasti to, da vlagajo v to hraniliiioo tudi sodišla denar malolefnih otrok 111 VarOVailCeV. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in polom e. kr. požtne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5°/0 obresti in na ainortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.1 leta z obrestrui vred 3 K. Posoja se tudi na raenice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskaine A. Slatnar v Kamniku.