GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. se bode tembolj kadar se zv£ resnica o naših zgubali, kar vedno ne bodo zamogli prikrivati. Ako kak mož kakor general King zatrjuje, da so Filipinci zmožni Be sami vladati ; da je narod dobro izšolan in inteligenten, ter veliko bolj zasluži glasovalno pravico kakor Kubanci, ali pa naši zamorci, toraj bi moralo prepričanje nadkriljevati, da naš poskus domačine z ognjem in mečem podvreči, ni le surovo in bar-barično, temveč nepolitično in zelo nespametno. Potem se bode pa tudi McKinley zgubil raz političnega površja. V a n c j u v e e r, B.C.. 28. juu. Po izjavah nedavno iz Manile na Japonsko dospevšega Louis de Ll-wa, lahko vojska na Filipinah š-t leta traja. Mož trdi, daje imenih o zgubah Amerikancev popačen, in da je do sedaj najmanj 5000 Ameri kancev padlo in v lazaretih umrlo. padla; neki ženski je priletel kos železa v obraz in jo hudo poškodoval. Ko so potniki zbežali, je množica voz na kosce razbila. Po tem dogodku so ustavili promet na Central Ave. črti. Trideset policajev je patruliralo zjutraj na Wilson in Clark Ave. Broadway, Pearl in Union cestah. Policijski ravnatelj pravi, da bode imel zadosti moštva vzdržati red, vojaštva pa ue potrebujejo. Onih 100 delavcev, kteri so pri Cleveland Foundry Co. ostavili de-1», se na njihovo zahtevo odsloviti delovodjo, ker se je vozil v skfcbovem vozu, niso ozirali, je da-zop^t prijelo za delo. Delovodja pri delu. Skabovi sprevodih, F. Couuor, kteri je včeraj obljubil, da hoče mesto zapustiti, je prišel danes zopet na delo. Ko ga je množica napadla, ustrelil je štirikrat med ljudstvo, k BreČi pa uikogar zadel. Ušel je z vozom pretečemu maščevanju. Izgradi se ponavljajo. Cleveland, O., 29. junija. Napadi na vozove poulične železnice Big Consolidated Co., ktere vo» dijo ueunijski motormani in sprevodniki, ee še vedno ponavljajo. Voz Fairfield črte je danes večer ob 7i uri na vogalu Professor in JeiTer-son Str. napadlo kak:h 1000 mož, Komiukterja in vodjo kamnali, da sta pobeguila, voz pa popolnoma razbili. Ravno tako bo razbili voz na Clark in Scoville Ave., enaka oBoda je doleteia dva vozova "Wilson Ave. Valj a vn ice zaprte. Chicago, 111., 27. julija. Tukajšnji uradniki „American Tin Plate Co." nočejo nič vedeti o tem, da pri njih poslujoči delavci nameravajo štrajka ti, ker je spodletela konferenca v Pittsburgu, radi novega določila o plači. Isti uradniki pa priznavajo, da hoče družba va-tjavnice začasno zapreti in ne preje zopet odpreti, dokler se ne bodo na obeh straneh radi plače zjedinili. Podpredsednik omenjene družbe je rekel danes : ,,Odbor delavcev je prišel sem in zahteval za 20 odstotkov višjo plačo toda kolikor nam znano, odbor ni imel pooblastila manj sprejeti. Mi smo predlagali, toliko plačati, kakor jednake tovarne za izdelovanje železa in jekla, namreč zvišanje plače za 11 odstotkov. Ker pogodba med družbo in delavci 30. junija poteče, nismo mogli nič druzega storiti, kakor urediti, da se tovarne zaprejo, dokler bodo unije glasovale. Do štrajka po mojem mnenju ne bode prišlo.'* Strajk v klavnicah se še le pričenja. Chicago, 111., 27. junija. Najmanj 2000 mož je danes v klavnicah štrajkalo. Veliki trgovci z mesom pravijo, da so svojim delavcem dovolili višje plače, in da je štrajk pri kraju. To pa ni res, kajti število štrajkarjev se množi od dne do dne m štrajk se še le prav pričenja. Wheeling, W. Va., 27 junija. Uradniki od Wheeling Railway Co-so imeli danes z zastopniki štrajku-jočih služabnikov Trolley železnice posvetovanje. Ko Be je isto zaključilo, je bilo čuti, daje konec štrajka blizu. Družba je pripravljena orga-nizacijoštrajkarjevpripoznatiinjim zvišati plačo. Colorado Springs, 27. junija. Štrajkujoči topilničarji po vsej Coloradi odobravajo korak Smelters unije št 33, ktera je državno razsodišče prosila za posredovanje. V Pueblo se štrajk bliža koncu, ker sti obe stranki nekoliko odnehali in sklenili, ne čakati na odlok višjega sodišča glede osemurnega zakona. V Lead vil le se še vedno bojujejo z vstrajnostjo. Dopisi Krain Town, 31 inn., 24. junija. Kakor so že nekteri nemški in angleški listi naznanili, da se bode naša pošta (dosedaj Gates) s prvim dnem meseca julija nazivaia: MSt. Anthony P. O.", naznar:tm to tudi jaz rojakom, ko ta ali rugi piše znancem v Krain Town pa tudi Vašemu opravništvu, da s 1. julijem prenaredi naslov. >"aš župnik in jako konservativni poštar sta vzradoščena, da je nju prošnja bila uslišana v Washingtonu in se jima nazivanje pošte bolje prilega „St. Anthony", nego zgodovinsko ime Gates, ime generala za meščanske vojne. Da pa ovčice v župniji ohrani „udane", ustanovil je naš žup-uik knjižnico nabožnih pripovednih knjig, člani plačajo po dolar na leto za uporabo knjig. Tudi vse ,,nepotrebne" časopise je prepovedal v naročitev ta gospod. Izborna reklama ! Ubogajo ga v tem posvetnem delu v slobodnej deželi le ljudje z staroveškimi nazori. Obžalovanja so vredni ljudje prizadeti po uimah in druzih vremenskih nezgodah, kakor čitamo poslednji čas v ,,Glas Narodu" o vremenskih pojavih iz raznih krajev.. Tudi tu pri nas smo imeli mnogo neprijetnih dni, kajti deževalo je kar tri tedne skupaj in padlo zelo mnogo dežja. Pota so naposled postala že tako slaba in mučna, da so konji imeli dovolj vleči prazen voz. Gramoza (šodra) za pota posuti pri nas ni povaodi dobiti, zato -> vdažev-nem vremenu prav težavna in ,,mehka". Sedaj, ko je nekaj časa lepše vreme, je pa že druga nadloga nad nami in Bicer — komarji. Te živalice ae je po kalužah in Bparjeni deževnici toliko izcimilo, da nam je, kakor tudi živini, reB v pravo nadlogo; gosenic, tega ostudnega mrčesa, pa hvala letos ni pri nas. Žita, kjer ni prenizko polje, so kaj lepa, pšenica je do malega v klasju. Tudi sena bode dovolj, ker po za-dostnej vlagi rada trava raste, le koruza je vsled obile moče zelo zakasnela ; da bi le toče ne bilo. V štev. 48 „Glas Naroda" je med darovalci tudi neka dama iz našega kraja, no, jaz jo takoj vganem, ker je za narodnost zelo vneta in tudi prava rodoljubkinja, zato jo pa tudi javno pohvalim. V Ameriki je mnogo tudi imovitih Slovencev, nekaj jih tudi earn poznam in bo se tudi od rojakov nalezli denarjev, ali kedaj smo še čitali njih imena v kakem izkazu daril; čitalci, ali jih Vi kaj poznate? Jaz nikogar, pa menda jih še sram ni. Da bi podpirali slovensko književnost ali časopise, o temu še govora ni, ker najljubše jim je: sam svoj žep. Tudi premožnih farmerjev Be manjka, kterim je slovenski list deveta briga, pač pa imajo nemške in angleške liste, akoravno jih nihče ne čita. Ako ga opozoriš za milodar v resnici obožnemu rojaku, pa ti pravi: „Town, County, ali država podpira ubožne." Ni dvoma, da se tega „blažilnega" duha navza-mejo v tuji literaturi. Sedaj pa gospod urednik, jenjam, in sicer iz dveh uzrokov: prvič, da mi Vi kaj ne črtate, ali celo ne vržete dopis v žrelo koša; drugič pa moram janjati, ker se mi je v vročini črnilo osušilo, zato žal, nemore biti ta dopis v celoti kakor sem ga nameraval v pričetku pisanja. Ako pojde po sreči, pa drugič kaj več. Se to : V Albany, Minn., poročili bo se zaporedoma dya učitelja in trgovski pomočnik, vsak je bil pa kruljev na nogi, pa so vendar dobro stopili na noge. J. Š—r. O str a j kih. Železnični delavci nezadovoljni. Jersey City, N. J., 26. jun. Znamenja nezadovoljnosti služabnikov Delaware Lackawaua & We stern železnice se množijo od dn< do dne in videti je, da je kriza ž« blizu. Kakor pravijo, bi bilo žt skoraj prišlo do štraika, ako se bi bili domislili nekega dogodkp pred 22. leti. Bilo je leta 1877., ko so kurilc: družbe štrajkali. Že je bilo videti, da bodo zmagali, ko so jih strojevodje pustili na cedilu, ker so hipoma zopet pričeli delati. Od tistega časa še ni vladalo prijazno razmerje med omenjenimo delavskima skupinama. To sovraštvo se je plodilo od leta do leta in kurilci so se kar naravnost izrekli, da bodo porabili prvo priliko, se nad strojevodji maščevati. Sedaj, tako namreč zagotavljajo, je sovraštvo že ponehalo. Mnogo takrat udeleženih je že pomrlo, nekteri so šli v druge kraj'1 in veliko kurilcev je postalo strojevodje. Zato trdijo, ako pride sedaj do štrajka, da bode splošen, Valjavnice bodo zaprli. Pittsburg, Pa., 29. junija. Ker so obravnave v Cliicagu plačo delavcev v valjavnicah regulirati spodletele, se pripravljajo vse valjavnice dežele delo ustaviti in jutri o polunoči bodo tovarne zaprli. 50.000 mož bode zgubilo delo. Kako dolgo bode to trajalo, ne more nihče vedeti. Odposlali so ua vsa društva okrožnice, v kterih naznanjajo neuspeh zborovanja v Chica-gi in pričakujejo, da dobe do ponedeljka odgovore. Nemarajo za varnostne svetilnice. Wilkesbarre, Pa., 29. juu. V premogokopu„Dorrance" Lehigh Valley Co. je nad sto premogarjev šlo na štrajk, ker so bili prisiljeni rabiti novo varstveno svetilnico. Ti ljudje so delali na takozvanej Baltimore žili, ktera ima baje veliko plina in se vsled tega prigodil^ mnogo nezgod. Družba je zato sklenila odpraviti odprte svetilnice in vpeljati Wolfove varstvene svetilnice. Družba daje svetilnice in olje, ali delavci so se izjavili, da dajo tako malo svetlobe, da raje delajo pri nevarnih odprtih svetil-nicah. Družba seje odločila vpeljati varnostne svetilnico in štrajkarje nadomestiti z drugimi delavci, ako se ne vdajo. Več škabov pretepli. Cleveland, O., 27. junija. Dva skaba iz Chicage, motormana C. L. Holtraya in sprevodnika J. Donniona, je včeraj večer ljuta množica v South Brooklynu hudo pretepla, ker sta se upirala zapustiti voz, na kterem sta stala. Donniona so z gorjačami pretepli in kamen ga je zadel v obraz, da je nezavesten padel na tla. Motormana so tudi na glavi poškodovali in ob jubil je, nič več delati za to družbo, dokler ne bode štrajk končau. Voz, na kterem Bta Be skaba pripeljala je množica razbila. Se več izgredov. C 1 e v e 1 a n d, O., 28 junija. Razburjena množica še vedno kamena voiove z skabi, jih preobrača in razbija. Nek tak voz, v kterem je bilo 25 potnikov je množica na- Iz naših Mih kolonij. Nadejati se je bojev. Manila, 27. junija. Kakor je videti bodo v par dnevih zopet večji boji mnd Ameribanci in vstaši, ker se Filipinci v velikih množinah zbirajo v bližji San Fernande. Danes zjutraj Pta dospela prHvožna parnika „H"oker*' in ,,Grant". Pomanjkanje poljskega orodja. H a v a n 28. junija. Na čelu delegacije jh prišel tianes Gomez, civilni guverner pokrajine Santa Clara h g> ii talu Brooku in mu potožil, da deželno prebivalstvo imenovane pokrajine mora lakote poginiti, ako mu ne dajo na razpolago poljedelskega orodja. Kapetan Fenton, kteri je v Cien-fogos pustil streljati na mirne meščane, ker so se branili razgra-jočih častnikov, je odstavljen. Z g u b a v bitkah napačna. Manila, 28. junija. Jedeu naj-odličnejših v Manili bivajočih Fi-lipincev ie dobil od Aguinalda, kteri je *edaj v Tarlaci, ustmeno naročilo r politiškem in vojaškem položaju v Manili obširno poročati. To tolmačijo na dvojni način: Morebiti misli Aguinaldo ustaviti sovražnosti, ali pa hoče vedeti od kod dobivajo Amerikanci svoje potrebščine. Rad bi namreč oskrbel svoje lastno moštvo, ktero pomanjkanje trpi, iz takih priBtanov, ktere ne stražijo Amerikanci. Tudi iz druzih virov se skuša Aguinaldo poučiti o njoči in zdravstvenem stanju amerikanske vojne. Na jugu so Filipinci še precej mirni. V San Fernandu pa, kjer se Filipinci očividuo pripravljajo na nove bitke, vlada marljivo delovanje. Danes je prišel general Rio del Pinar z 2000 Filipinci v San Fernando. Svadrona 4. konjiškega polka j«1- na poti v Morong. Topni-čarka „Xapidau", na kterem se je švadrona voziia, je našla pri Mun-tiulupi vtvrjnno malo krdelo Fili-pincev. Topničarka je streljala ua nje z šrapneli in vstaši so se umaknili iz utvrdbe. Potem so se konjiki izkrcali. Washington, 28. junija. Vojni tajnik Alger in glavni pribočnik Corbin sta imela danes z McKinley-em konferenco, v kterej so sklenili vojno na Filipinah pomnožiti na 40.000 mož in še več, ako bi bilo potreba. Osnovali bodo sedem novih prostovoljnih polkov od teb dva na Filipinah od dosluženih regularnih in prostovoljcev. Javen poziv za prostovoljce ne bodo izdali. Nabiranje novincev bodo oskrbovali regularni uabiralni uradniki. V ka^ih osm;h tednih upajo spraviti skupaj zadostno število, da jih zamorejo poslati v Manilo. Pred prihodnjo jesenjo pa jih ne bodo mogli postaviti v boj. Vlada še vedno noče priznati, da je pomnoženje Bedajne vojne na Filipinah dokaz nemožnosti Amerikancev ukrotiti Aguinaldo ve vstaše. Vabilo nanarock S to štev.'poteklo je prvo polletje in vabimo vse gg. naročnike, kteri so si list,,Glas Naroda" samo za ta čas naročili, da ga blagovolijo tudi v drugem polletju naročiti in nam kmalu dopos lati naročnino. Dalje pa prosimo tudi, da bi listu pridobili tudi novih naročnikov. Dvakrat na teden, v pol letu 52 številk, gotovo za naše razmere ni veliko $1.50. Da je listu mogoče biti dobrim, potreba mu je denarne podpore, to je v naroče-vanju in točnem plačevanju naročnine, saj moramo tudi mi vse točno plačati. Upamo, da nam ostanejo stari naročniki zvesti in kmalu dopošljejo naročnino do konec leta i8ggT a še pridobijo nove naročnike. Upravništvo ,,Glas Naroda44. Vedna neodkritosrcoost. 1'pravništvo seje vendar enkrat odločilo 10.000 prostovoljcev nabrati za vojno na Filipinah, ter poskuša na vse moči to istino kolikor mogoče prikrili, da bi vzbudila mnenje, da je t*1 le potrnba v po-poljenje rednih polkov. Toda o tem ni govora, na Filipinah s« nahajajoči polki »o polnoštevilni in za zgubp mož, bodisi v bitka.i padlih, ali vsled bolezni umrlih, ali za nadaljno službovanje nezmožnih, bo pa rekrutje že na potu proti Fi-lipinam. Teh 10.000 mož, ktere bodo nabrali za dveletno službovanje, so prostovoljci, ktere morajo imeti, ker dosedanja moč ne zado-Btuje. Zelo trdovratno zagotavlja upravništvo: general Otis potrebuje le 30 000 mož, da Filipince ustrahuje, in se izjavlja, da je teh 10 000 prostovoljcev le zato potreba, da bi na Filipinah 30.000 mož zagotovi. V istini pa bode dobil general Otis nad40.000 mož in to nečejopriznati, da se sami ne kaznujejo z lažmi. Administracija je tako slabotna, da se boji vsak korak pod vzeti, kteri bi morebiti napravil neprijeten vtis, odlaša ga storiti kolikor le mogoče in tudi potem le obotavljajo ter polovično stori. Tudi sklicanje 10.000 prostovoljcev je le polovična naredba. Toda kljubu lepo barvanim poročilom so dokazali gospodje, da general OtiB nemore Filipine v kozji rog ugnati. Pregnal jih je iz malega dela na otoku Luzon, mora pa sedaj, s pri-četkom deževauja del priboreuib pozicij zopet popustiti. Vsi strokovnjaki, kteri so se o tej točki izrekli, so v soglasju v tem, da bede potreba v zadušenje vstaje na otoku Luzon 100.000 do L>0.000 mož. Kljubu temu bode pa general Otis dobil le 40.000 mož in upravništvo še posebno nato opozarja, da armado ne bodo zato pomnožili, ker so se Filipinci močue ekazali temveč le zato, da bi vojevanje malo hitreje dokončali. To je humbug, general Otis potrebuje pomnožene oddelke, potrebuje jih zMo in mnogo voč, nego mu je upravništvo dovolilo, ktero ima tako velikansk strah pred javnim mnenjem, da se ne more odločiti za odločno postopanja. Predsednik McKinley še daufs dobro ne ve, kaj naj prav za prav stori; niti nemor«mo reči, da bi ga dogodki podvizali, on sedi in pusti vse mimo iti ter upa na dobra poročila, ne da bi imel v to kak uzrok, ako pa dospejo nepovolj-na poročila, pa narod o tem-nič ne zvf:. S tem se pa opozicija proti vojni pa Filipinah kaj hitro razširja in Razne vesti. Gostilničar y omari za led. Gostilničarja John Shieldsa v New Yorku bo po noči trije lopovi zaparli v omaro za led, kjer je moral prebiti celo uro, preduo so ga oprostili iz neprijetnega položaja. Trije možje so med tem časom izpraznili denarno predal, in vzemši seboj 875 v gotovini, kakor tudi zlato uro in verižico, pobegnili. Dotični bo prišli zvečer v gostilno in se tam dalj časa mudili. Ko je gostilničar nameraval gostilno zapreti, zgrabili so ga, vlekli k omari za led in ga vrgli notri. Shields je zadel z glavo proti kosu ledu, si prebil lobanjo in nezavesten obležal. Njegovi gostje so se najprej dobro napili, potem polastili denarja in ure, vtaknili v žepe nekaj steklenic žganja in smodk in se potem zgubili v temi. Čez dalj časa je prišel mimo gostilne žejen mož^iu vstopil ko je videl, da je odprta. Zapazil ni nikogar, slišal pa neko stokanje in napoeled našel nezavestnega gostilničarja v omari za led. Dal mu je piti kupico žganja, kar gaje oživilo. Policija ima baje že jednega zločincev pod ključem in ostala dva tudi ne moreta biti daleč. Lov 11a Morilca. Zamorec Dudley Smith je ustrelil te dni v nekej goslilui v New Yorku 221etnega Mihela Lydena. Razburjeno ljudstvo je preganjalo morilca, kteri je ubežal v neko hišo. V manj nego 20 minutah je bilo 100 policajev na mestu, kteri so imeli mnogo truda kakih 2000 glav broječo množico zadržati, ker je pretila zamorca obesiti. Konečno so našli morilca v prazni sobi in le b tem, da bo ga oblekli v žensko obleko in napravili nepoznatim, se je posrečilo policajem odvesti hudodelca v patrolnem vozu skozi muožico na policijsko postajo. Tiogeltangel dvorana pogorela. Te dni je bil zopet velik požar na Coney Islandu, pri kterem je postala Henry Kosterjeva dvorana za koncerte žrtev plamena. Ogenj je nastal ob 42. uri po noči v sobi druzega nadstropja. Tisti čas je bilo kakih 50 osob v prostorih nad dvorano. Dve dekleti je že dim popolnoma omamil, ko so ju našli in odnesli na prosto. Jedna skočila je skozi okno in si zlomila nogo; dve drugi sta se tudi pri rešitvi poškodovali. Sprva so mislili, da so rešili vse ljudi iz gorečega poslopja, toda drugi dan so našli v pogašenih razvalinah hudo ožgano moško truplo, o kterem sumijo, da je portirjevo. _______________________ Š-b©^. 52. IDsTo^at- York, 1899. L©-bo V 1T. D jj . . Ako . . želite najboljše zahtevajte Superior S Stock • • pivo ktero p .... - . ..., je izvrstno ? . . glede čistosti. Naprodaj | . . povsodi. BOSCH B&ZWING CO., j? LAKE LINDEN, - - UGH. Entered as second clas matter at tiie New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic : Published by F. 8AKBER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko f 3.—, pol leta..............$1.50, Za Evropo za vb© leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.60, » ,, č^trt l«ta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo liBt skupno dve Številki, ,Glab Narodu" iintja vsiko edo i n a ~>boto. »GLAS NARODA („votce of the people") Will be iaued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrf tic se plača 30 centov. Dopisi brez podpis j in ^sobnosti se ne natisnejo. Denar naj se b^ag^voli poslati po Mon \y Order. Pi 1 spremembi kraja naročnikov rioei ino, da se nam tudi prejšnje bivp.lišče naznani, dt hitreje jiajdemo nasi >vnika Dupi ora in poSiljatvi»T¥* naredite naslovom : „Gias Naruria", 1L»9 Greenwich bt. New Y» rk City. ,,Kaiser Friedrich ' prepočasen. Bremeraka parobrodna družb« je sklenila novi parnik ,Kaiser Fried-rich* dati nazaj /graditelju F. Schichauvu v Dancigu ker ladija ne doseže pogodbeno izgovorjene hitrosti. Parnik ,Kaiser Fnedrich' bi imel v hitrosti prekositi parnik ,Kaiser Wilchelm der Grosse', kteri vozi 22£ vrst na uro, toda dosedanji poskusi so pokazali, da ,,Kaiser Friedrich" doaeže le kakih 20 vrst. Kot uzrok, da pričakovane hitrosti ne doseže navajajo, predolgo os vijaka, ktera se v tečajih preveč drgne razun tega pa je tudi naprava za premog predaleč od kotla in preveč v ozadju. Parnik pogorel. Tovorni parnik ,, Pawnee" je na vožnji iz Brunswicka, G., v Boston pri Cap Henry na visokem morju 24. junija pogorel. Potnikov ni bilo na krovu; od moštva ni nihče ponesrečen. Kakor kapitan Ingram pripoveduje, je opolunoči nastal ogenj v prednjem delu ladije, kjer je bil naložen bombaž, in se širil s tako hitrostjo, da je bilo vse gašenje šaman. Iz 21 osob obstoječe moštvo in strojevodjeva soproga, ktera je bila tudi na krovu, je stopilo v rešilne Čolne in odveslalo od gorečega parnika. Parnik „ Pawnee" je bil leta 1390 v Philadelphiji zgrajen in je stal kakih $150.000. Bil je 203 čevlje dolg in 38 čevljev širok ter imel prostora za 1230 ton. V Niagarovih slapih- N i a g a r a F a 11 s, 28. junija. Ljudje, kteri so se včeraj večer na Willow Islandu zabavali pri mesečnem svitu so naenkrat čuli, kakor bi kaka težka reč padla v vodo. Istočasno so videli dve ženski oso-bi proč bežati. Več osob je nemudoma prihitelo, kteri so izvlekli iz vode nezavestnega moža. Po dve-urnem zdravniškem naporu je prišel mož zopet k sebi. Bil je Murray Clark, služabnik v hotelu, kteri je bil preje enkrat služboval v Union Square hotelu v New Yorku. Pripovedoval je, da sti ga dve ženski omamili in mu $250 oropali. Policija ima dve ženski na sumu. Strela ubila. Shamokin, Pa., 29. jun. Pri včerajšnej nevihti je strela ubila 23 let starega Charles Smoogana in dva konja, ktera je hotel peljati v hlev. Morilec obešen. Harrisburg, Pa., 29. junija. Jožef Haldinger, kteri se je sam obtožil umora svoje žene, je bil danes v ječi Dnuphirt countyja obešen. Nemčija in Kitaj. Washington, 26. junija. Konzul Moneghan v Chemnitzu je poslal državnemu oddelku obširno poročilo, v kterem pravi, nobena dežela ni bolje poučena o dogodkih na Kitajskem, kakor Nemčija. Cesarjev brat na Čelu precejšnjega brodovja je na mestu, ako bi nastala kaka konetelacijs, ktero bi Nemčija zam«-gla izkoristiti. Sedaj se je v Shanghai vkrcal na ,Gefion\ da potuie po Yangise-Kiangu navzgor do Haukaua, najvažnejšem trgovskem središču v notranjem Kitaju. Haukau leži ob reki in sicer 584 milj od ustja. Do mesta se lahko vozi s pomorskimi ladijami, nekaj sto milj navzgor pa vozijo z manjšimi ladijami. V Haukau prevedejo na leto za 50 milijonov dolarjev blaga, in bi se dal promet še mnogo razširiti. Že vozita dva nemška velika parnika po Yautse-Kiang reki od Shanghaia do Haukaua in še druge prevožnje družbe bodo osnovali. Nedavno so poslali v Kiaotschau ravnatelja severonemškega Lloyda, da bi poročal, kako bi bilo mogoče tam naložiti nemški kapital. Zelo obširno poročilo so predložili cesarju. Med drugim pravi poročilo, da je premog jeden največjih zakladov novega teritorija. Denarja zmanjkalo- Norfolk, Va., 29. junija. Jutri bodo kakih 600 delavcev iz ladjedelnici odslovili, ker bodo 30.junija pošel ves denar, kterega so zanje dovolili. Ko dovolijo nov kredit, bodo najbrže pozneje večje število ljudi zopet nastanili, nego bode sedaj odslovjenih. Zaslužki vpadajo v Klondike. Norfolk, Va., 29. junija. Samuel Shearer, mehanikar iz Scott-ville, predmestje Norfolka se je danes povrnil domu iz Klondika, kjer je bil pet let. Mož pravi, kar se je pisalo o trpljenju zlatoiskal-cev v Chilcoot soteski, ni pretirano in je Biim videl mnogo trupel ljudi in živali na potu. Le njegova iz-vanredna odporljivost ga je rešila pogube pred mrazom in viharjem. Shearer je ostavil Dawson koncem decemhra in meni, da bodo letos manj ziatu pridobili, nego lani. Pravi, da zaslužki vpadajo ker na Klondike prihaja mnogo ljudi popolnoma brez sr ^dstev in delajo z:i vsako ceno, da se prežive. Slutijo požiganje. L a u r e 1, Del., 25. junija. Strašen po^ar je opustošil včeraj zjutraj večji del mesteca. 114 poslopij j'! pogorelo in več nego sto ljudi je brez strehe. Skoda bode znašala pol milijona dolarjev, pri tem pa je samo za kakih 68C.OOO zavarovalnine. Od 75 prodajalnic ostalo so samo 4; nobena gostilna, noben hotel, nobeno javno poslopje ne stoji več. Mislijo, da je zapalila hudobna roka, da bi prikrila kake zločinFtvo. Nočni čuvaj Ward je slišal dva strela, ko je šel mimo Horsey bloka. Kmalu potem sta bežala dva moža iz hiše in kratek čas nato je gorelo. V oni hiši sc navadno igrali, in mislijo, daje med igralci nastal prepir, v kterem je bil kdo ustreljen, drugi pa s > zapa-lili hišo, da bi truplo zgorelo. Pri bloku bo postavili stražo in razvaline skrbno preiskujej Pingreenov naert mrtev. Deti o i t, 27. junija. Odbor, kteri je imel nalogo poročati gl^ie podelitve „charterja" za nameravano mestno poulično železnico, je predlagal, ne podeliti ,,charter", predno ljudstvo ne glasuje o tem. Ker se pred volitvami ne ra^re vršiti ljudsko glasovanje, položili so Pingreejev načrt „aa acta " Plemenski boji v Alabami. Birmington, Ala., 27. j linija. Že dva dni v bližini Biocn-berga in Brookside pretoči plemenski boji, so daneB izbruhnili. Včeraj zjutraj so pričeli belopoltni iskati zamorca Shepharda, kteri ie bnje soprogo Mouroe Jonesa pri C^roni oskrunil, radi česar so bili iam >rci zelo vznemirjeni, Shepharda niso našli, toda zamorci, kteri imajo skrivno društvo, so sklenili, danes ne delati, ampak oboroženi in ie v krdelih iti na cesto. Danes opoln-dne so zamoici ustavili belopoitne-ga iz Blossburga, da bi mu odvzeli orožje. To je bilo znamenje začetka bojev. Iz grmovja Be je čul strel in Ed. Ellis, vodja zamorcev seje zgrudil na zemljo. Zame rci so streljanje odgovarjali in padli so še štirje možje. Dva sta bila na mestu mrtva, tretji pa umira. Nat-"« so zamcci bežali v Glasgow Hallow in šerif se je napotil z m-ičijiru oddelkom za njimi, da bi jih razpršil. Sedaj stražijo ves rudniški tabor in zamorci pravijo, i mu dovolil ae pr-stolonasled-uištvu odpovedati m umakniti v privatno življenje. Papež je to pismo poslal cesarju. Tem je sledil dolg razgovor med očetom in sinom, kteri trajal do ranega jutra. Konečno je obljubil Rudolf baro-novko pustiti in se hotel v svoji lovski hiši v Meyrlingu od nje posloviti. Pripravili so pojedino, ktere so se razuo prestolonaslednik* udeležili baronovka Vetsera, gr.-f Hoyes in princ Filip Koburški. Pili so mnogo in družba je bila prav dobre volje ukoravno je bila veselost Rudolfa in baronovke videti le prisiljena. Ob 1. uri po noči je baronovka tožila, da jej ni dobro in se umaknila v svojo spalnico. Uro kasneje je Rudolf šel za njo v spalnico, popreje pa še izpraznil par kupic c- 'gnaca. Zjutraj je trkal Rudolfov varovanec Bratfisch na vrata toda dobil ni nikakega odgovora. Po večkratnem poskusu spijoča vzbuditi, je stopil v sobo in skoraj omedlel pri strašnem prizoru. Baronovka je ležala s poljskimi cvetljicami pokrita, mrtva na zofi in poleg nje je Jpžal Rudolf e prestreljeno lobanjo. Poklicali so zdravnika, kteri je izrekel, da je baronovka ob 1. uri umrla vsled zastrupljenja, prestolonaslednik pa ob 2. uri vslod ustre- ljenja. Baronovka je zapustila štiri pisma, na cesarja, nj^no ruai^r, njenega stričnika Baltai^ija in z svinčnikom pisani list na Rudolfa. Sledni se je glasil: ,,Edino ljubljeni Rudolf! ULvrjem, ker ne morem živeti s teboj. Obljubil si mi, da me vzameš v zakon, toda prelomil si besedo. Odpustim ti, in ako me ljubiš pridi za menoj". Ko je Rudolj našel listek, se je ustrelil. Listek hrani sedaj cesar Franc Jožef. Truplo baronovke niso prepeljali v Benetke, kakor seje sprva poročalo. Pokopali so jo na pokopališče malega samostana blizu Meyerlinga. Evropejske in drnge vesti. Loudon, 26. juniia. SI dnja poročila iz južne Afrike pripovedujejo o raznih dogovorih med Kap-stadtom iu Bloemfonteinom radi obravnavanja glede volilne pravice na podlagi pet ali šestletnega bivanja v dežtdi. Predsednik Kriiger baje takojšnej uredbi ni nasproten, najde pa težave pri ravnanju z svojimi konservativnimi pristaši. Glede vojnih vesti je Orn Kriiger baje rekel, da so iz komarja naredili slona, in da je on trdno uverjeu, da kraljica Viktorija ne bode pustila, da bi se zanetila vojska v južnej Afriki. Madrid, 27. junija. Nemiri v Saragossi, kteri bo včeraj pronzro-čili, da je vlada proglasila izjemni stan, uastali so vsled dem >nstracije proti davkom. Ena bližal. In glej — iz okna — vihrajoč robec, siv, okrogel letni klobuk —1 dve razprostrti roki, dve glavi, pri- j kimujoči, pozdravljajoč ga, sra^ie vsled povoljne zvijača — Anica in Ivan. . ,,Stojte, stoj — te!44 je hkrati kričal ribič. „8toj — te! stoj — te!" Zopet se je pregibal in opotekel ua nasip, t**r s hripavira glasom kričal ua strojevodjo. ,,Stoj 1 stoj !44 Parua piščal j« parkrat zaporedoma zapiskala. Zavire so storile svojo dolžnost. Vlak je obetal na progi. Ribič je hitel ob nasipu in vzdignil popuetivšošino ua jednem koncu in jo zopet spustil, ter je zvene na tla padla. Jeden inženerjev, kteri je bil prvi ua prostoru, je stopil prav tik starega. ,,To je Vaše delo!" je ribiču v obraz rekel. ,,Da'\ je sikal stari skozi stisnje-ne zobe. „Jaz!" Dobro je bilo, da je grajščak kot drugi dospel. „Jaz jamčim za njega!" obrnol se je prosfc proti železniškemu uradniku. Ta je uamignol. ,,Ali je še kaj?" vprašal je ribiča. „Ne, ne.** — „Mala nesreča", je rekel iužener dospevšim iz vlaka, ,,Nič posebnega. Nepritrjpua šina." Ukazal je par delavcem, da popravijo škodo. Ti so prihiteli na mesto z orodjem in brzo popravili. „Naprej 1" se je glasilo znameuje. Škripaj« in ropota je seje vlak naprej pomikal. Stari ribič je nemo za njim zrl. Šumelo in žvižgalo mu je po ušesih. Komaj je še stal. Na ovinku blizu grajščine O., ob jezeru, se je vlak odtegnil njegovim očem. ,,Oče Andrej", rekel je dečko, kteri je pri ribarenju popustil vse ko se je vlak bližal, „gotovo bi se kaj hudega pripetilo, ako bi Vas ne bilo — in Vi s početka niste nič čuti hoteli o železnici." Mali je bežal ob jezeru, ribič pa je šel za njim počasi in omamljen. Popoludne se je še le vrnila hči in nje ženin. Ivan je podal Btaremu roko in mu globoko v oko zrl. ,,Ne bi se dosti hudega pripetilo, oče", govoril je nekoliko plaho. ,,Vlak je počasi vozil — mali sunek, m malo strahu in nič druzega." V starem se je oživelo, postalo mu je vroče, a bil vesel in hvaležen. ,,Da, mladi pozabiteI" rekel je jecljaje i o v zadregi odšel. S U m je bila dogodbica končana, takrat — pred petindvajsetimi ali še več leti. Zakaj vam danea topr p ivedujem? Pr«d par mes< ci še le seje 6tari ribič preselil v večnost in bil do tja iiajzve9t"jši piizuik preje mu tolikanj zoprne železnice. Drobnosti V staro domovino so odpotovali s francoskim parnikom „La Bre-tagne" : Jakob Geršič v Suhor, Job. KambiČ v Semič, oba iz Pueblo, Co.. Janez Benčina v Bloke in Mihael Anžur v Gaberje, oba iz Globeville, Colo.; Marija Pečauer z otroci iz Pueblo, Colo., ua Lužo; Frank Zupančič v Mirno, Martin Zobec v Dolenjo Vas, Josip Košič v Mirno, Karol Marolt in John Marolt v Ribnico, vsi iz Leadville, Colo.; e parnikom „La Gascogne": JohD Doli nar na \ rhniko, Ignacij Ple-stenjak v Borovnico, oba iz Wauke-gau, 111. ; Jernej Prebelich iz Kansas City, Mo., v Pred grad; Josip Božič, John Mesar iz Pueblo, Colo., v Zdensko vas; Martin Molek iz Castle Gate, Utah, je odpotoval s parnikom „\\ esterland" v Rojanjo vas. * * * Električna železnica na Šmarno goro. Železniško miuisterstvo je dalo knezu Alfredu Wredeju dovoljenje za izvršitev tehničnih priprav za zgradbo električne železnice nižje vrste iz Ljubljane čfz Št. Vid, Vižmarje in Tacen na Šmarno g jro. * * * Na smrt obsojenemu ciganu Simouu H-ldu se je dovolila obnovitev preiskave, ter se bode porotna razprava zopet vršiia. * * * + Dr. Josip F o n. V Zagrebu je dne 7. junija po večletui bolezni na umu umrl naš slovenski rojak, g. dr. Josip Fou, kr. fizik v p., v starosti 53 let- Pokojnik je bil zuamenit zdravnik in pravi apostol slovensko-hrvateke jedinoati. Bodi mu lahka žemljica in prijazen spomin! * * * U t o n i L Iz Novega mesta su piše „S!ov. Narodu": 7. junija popoludne se je pri kopanju v Krki v topil drugošolec Marinko (nečak prof. Mariukota). Njegov sošolec Darovec ga je hotel rešiti, a Marinko je potegnil še njega v vodo. Zadnjega ao vender rešili, dasi je bil že skoraj popolnoma omamlju-i:. * * * Iz ječe ušla sta v Šicofjiloki dva nevarna tatova. Podrla sta peč ter skozi luknjo v dimniški peči odnesla pete. * * * Zakaj smo siromaki? — „Ediuost" od 7- junija prinaša ve-lezanimiv članek pod tem zaglav-jem, pripovedujoča, kako vedno se prepiramo Slovani med seboj, zlasti Hrvatje in Srbi. Kako močan či-nitelj bi bili Slovani lahko v državi, da so jedini 1 H koncu pa navaja pravljico, ki je prav značilna za uaše jugoslovanske razmere. Evo je: Narodi tega sveta so se sešli na Bredi zemlje, da bi si razdelili njene darove. Hoteli so metati kocke in vsak naj bi dobil, kar mu je odločila osoda. Jugoslovani so se uprli temu, češ, vsakdo naj si izbere sam, kar želi, in naj pove, kaj hoče. Lahi so rekli • „Mi hočemo modrost", Angleži: ,,Mi hočemo morje", Rusi: ,,Mi novce in rudo". Francozi: „Mi denar in vojsko". In potem so vprašali Jugoslovane, kaj da hočejo oni? Ti pa so odgovorili: „Počakajte, da se domenimo". Ali do danes se še niso domenili. Vsakdo je vzel svoje, a Jugoslovaui so odšli praznih rok. Sapienti sat! Tujo povedano lapi-darno, zakaj smo siromaki!! In mi s-3 prepiramo — dalje! * * * Umor v želez ničnem kupe j u. Dne 7. junija zvečer so se nekatere tržaške rodbine s svojimi otroci, mpj kterimi je bil tudi 11-letni Edvard Radivo, vračale iz Miramare v Trstu. V istem kupeju vozil se je 2 njim tudi neki tujec. V tem, ko so se žene i o možje med seboj razgovarjali, je rečeni deček gledal skozi okno, tujec pa je stal poleg njega. Nakrat je zadonel strel iu deček se je zgrudil na tla, km j njega pa je stal neznani tujec z revolverjem v r^-ki. Navzočni moški se niso upali prijeti tujca, ki jih je motril s strašnimi pogledi in držal revolver proti njim. Detonacijo pa so čuli potniki v sosednih kupejih, in so dali znamenje za silo, na kar se je vlak uRtavil. Komaj je kondukter Perat odprl vrata na jednej strani kupeja, je morilec odprl vrata ua drugi strani, in skočil iz voza, potem pa bežal kar se je dalo pr^ti Barkovljam. Popotniki so tekli za ujim, a ga niso mogli dohiteti. Komaj je prišel vlak v Trst, so hitro alarmirali policijo, ki je takoj razvila velik aparat, da vjame tujca-morilca. Redar Nežič jo slučajno izvedel, da je tujec krenil proti Rojanu, in je morilca tamkaj tudi res zasačil in odpeljal na policijo. Od tod so morilca odpeljali na kolodvor, kjer ga je preiskovalni soJnik zaslišal pred mrtvim dečkom, kteregaje ustrelil, ne da bi mu bil ta kaj storil, ne bi bil ž njim spregovoril besedico Morilec je povedal, da se zov j Evgenej Karol Pach, da je 34 h t star, doktor kemije iz Hamburgu, da seje zadnji čas mudil na Tirolskem, pred nekaj duevi pa da je prišel v Barkovlje ter se nastanil v hotelu „Excelsior". Čim je začel Rodnik izpraševati morilca gletit storjenega hudodelstva, je zatisinl oči in ui odgovoril nobene besedice. Policijske poizvedbe so dognale, da je morilec blazen. Bil je prej lastnik drogerije in trgovine s kemikalijami v Hamburgu. Pred kratkim je bil izročen blaznicii v Halleju. od koder je pobegnil ua Tirolsko. Od tod je prišel v Trst in Btoril opisani umor. * * * Zopet dvoboj. Iz Gorice se poroča, da se je 7. junija ob 6 uri zvečer vršil dvoboj ua sablje med vodjo A. P. iz Škofje Loke m F. R. s Koroškega. Slednji je bil težko ranjen, dočim je prvi zadobil lahko poškodbo na kazalcu desne roke. Povod dvoboju je bila neka — uatakarica. * * * Nesreča. 4. junija zvečer ubil seje precej imovit kmet v Dražgo-šah, Jakob Kavčič. Padel je čez neko skalo in v temi zadel je tudi z glavo ob vogel hipnega zidu. Zapustil je mlado ženo z dvema otro-čičema. * * * Velikanski požar. Kakor poročajo, je nastal v Ottensheimu blizu Linca ogenj, kteri se je radi silnega vetra urno razširjal ter upe-pelil skoro ves trg. Ves glavni trg z občinsko hišo vred, stara gotska cerkev iu župnišče je pogorelo. Le par hiš, ktere so bile z opeko krite, in pa okrajno sodišče je ostalo — nepoškodovano. Tudi trije ljudje so zgoreli. Celo v sosed o jo vasDiirn-berg je veter zanesel ogenj, kteri je upepelil dve posestvi. — Iz Mann-heima pa javljajo, da je črnoleška občina St. Peter popolnoma zgorela. 24 hiš je do tal pogorelo. Samostan, cerkev in župnišče bo ostali nepoškodpi ani. * * * Junaški čin. Na postaji Gol-leschau pri Tešinu sta se pripeljala nedavno hkratu dva osebna vlaka, in sicer eden iz Tešiua, drugi iz Skočava. Tedaj pa je stopil neki kondukter na tir; vlak iz Skočeva je bil že tako blizu, da ga je stroj skoro že ugrabil. V istem hipu pa je skočil poslujoči uradnik za kon-dukterjem ter ga še pravočasno po-teguil s tira. Bil je zares pravi čudež, da ni junaškega uradnika samega zgrabil stroj ter ga zmlel. * * * Dvoboji mej madjarski-ini žurnalisti in častniki. Pred kratkim so se sprli v neki sze-gedinski kavarni ondotni žurnalisti in nekteri Častniki radi nekih pevk. Častniki so napadli žurnaliste s svojim orožjem, a žurnalisti so se hranili s stoli in mizicami. Posledica pretepa bo okoli 10 dvobojev in pa še višja cena dotičnih pevk, kterim je škandal najboljša reklama. * * * Eg i pet, dežela smaragdov. Neki loDdonBki zlatar si je pridobil pravico, da sme naslednjih petih letih na obali Rudečega morja iskati smaragdov iu druzih dragih kamonov, kterih je baje tamkaj v j ako velikem številu. Pripoveduje ae, da bo slavnoznani krasni smaragdi Kleopatre tudi iz Egipta. In že pred 500 leti je imenoval Mande-ville Egipt deželo najkrasnejših smaragdov. D a r o v i. Za vdovo Ivano Ogrin smo dobili od g. John Kovača, v East Helena, Mont, $7.25, darovali so: .John Kovač, Valentin Popit in Frank Celarc po SI, Frank Laznik, Frank Suhadolnik, John Smole, A o ton Kovač. Alojzij Recel in Valentin Mole po 50 ct., Frank Gor-šič, Anton Huloklen, Majk Šaršek, Mat. Kobe in John Voniček po 25 ct.; Kranjski Janez v Krain Town, Minn.. 50 ct., skupai $7.75, v štev. 50 izk azanih S78 30 toraj skupaj S86.05. Z današnjim dnem Bklepa-mo to nabiranje in se vsem požrtvovalnim ro akom in rojakinjam srčno zahvaljujemo za njih rodoljubje in dokaz ljubezni do bližnjega. Smesnice. Greh i očetov. Prijatelj : „Za-kaj pa zažigaš tvoja šolska spričevala?" — Gospodar: „Da jih moj najstareji sin v roke ne dobi, on zna že čitati." O z i r e u. Gospica (prestrašena) : „Vi me vendar ne bodete oropali?" — Cestni rop*r: ..Nikakar ne, za P^epe imamo žensko poptrežbo. . . . Zona, pridi sem in preišči gospico po vrednostnih stvareh." Hiter odgovor. Gospodinj a (pekovskemu dečku) : ,,To je žem-lja za cent? Ravno za votel zob! — Deček: „No, le glejte kako po ceni, ako pustit" zob pri zobozdravniku zaliti, velja 4 dolarje!" Napačno razumel. Grof: Sandor, ta bele (širne!) bode naslikan, jutri pride Blikar z Dunaja. — Sandor : „Ali gospod grof, ta bele je tako lep, počemu ga bodete pustili slikati? — In gospod grof, kaj naj postane bele, fuchs ali črne.?" Slab namen. Fotograf : ,,Prosim, naredite sedaj prav prijazen obrazi" — Krojač: „Ne, to ni moj namen. Mojo sliko nameravam tiskati na dopisnice, s kterimi bodem opominjal dolžnike, ako imam pri tem prijazen obraz, ne dosežem namena." Razlika. Nikakor se niata mogla združiti Ona zahtevala je preobilo, Tandem-kolo je on hotel kupiti, A ona zahtevala je lokomobilo. Dokaz „He, Joža, kedaj ste bili rojeni?" „Nekako v petdesetih letih je bilo, takrat so moja pokojna mati še živel i." Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Pri mojem odhodu v Btaro domovino kličem vsem znancem in prijateljem Z BOGOM! Posebno pa pozdravljam znauce v Kansas City, kakor Pavi Muhora in Peter Majerleta. New York, 30. junija. Jernej Prebelich. K]ele? ŠTEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatašu, v Ameriki ježe vdrugič, prti, kraj mi ni z: an. Ako kdo rojakov v£ za njo, naj mi blagovoli naznaniti nje naslov: Josip Turk, 110 East Park, Butte City, Mont. (5. jI.) Kje Je? JOŽEF FRANKO, doma iz Jelše, župnija Št. Jernej na Dolenjskem, pred osmimi leti je šel v južno Ameriko v Brazilijo, potem nisem o njem nič čul do pred štirimi meseci. pred 4 meseci je bil v Wash-ingtonu pri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ako kdo rojakov kaj vč o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F r a n k o, "Box 124 Blo-cton, Ala. (k. jI.) NAZNANILO- Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnih, poučnih in šaljivih I^IbTJ krasno vezanih molitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi skrinje za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila $6, a sedaj jo dam za $4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa Stamps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povestnih knjig ob enem naroči, dobi ene povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Slovenska babica V CALUMETU, MICHIGAN. Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot sknšena babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla prdd par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro. ( 8. jI.) Marija Starasinic, 207 - 8th St., Calumet, Mich. Francoska parobrodna dražba Coipapie Generale Transatlantipe. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako Boboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; La Gasgogne „ 1. julija. La Champagne „ 8. „ La Nor-mandie „ 15. „ La Bretagne „ 22. „ La Gasgogne ,,29. ,, Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. Podnirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali „Glas Narodu" v New York. Poziv in svarilo! Ker ne vemo kje Be potika Rudolf T e r Č e k zato mu javno naznanjamo in odrekamo vBako delovanje za naš list. Rojake svarimo, da naj temu dvomljivemu rojaku, kteri ježe več Slovencev j>o Ameriki osleparil z slikami (fotografijami) nič ne zaupajo. Več v listu prihodnje štev. Pozdrav vsem Slovencem. „Narodna Beseda." C1 e v e 1 a n d, O., 27. junija 1899. Vina na prodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 d« 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Gal. Mmfmm, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej posije : Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, $1. „ „ v usnj'e vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, $1. ,, v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90 ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v uBnj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., $1.10 „ ,, „ v usnje vez., 90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, „ v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomiu na Jezusa, zlata obr., 98ct. „ ,, ,, v usnje vez. ,55 ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. SI.10 „ ,, „ v usnje80 ct. Naša ljuba Gospa, v una. vez., 90 ct. Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau- lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri račuuar, 4U ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjeka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Orni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20Jct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ „ atara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Paglmruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimBkih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Kje je? JANEZ ZEVNIK, doma iz Brega, župnije Šmartno pri Kranju; rad bi mu naznanil žalostno novico o smrti dveh sestra, in to o mojej umrlej soprogi Margareti iu v stari domovini umrlej Mariji. Ako kdo rojakov vč za naslov gorej imenovanega je naprošen, da ga blagovoli naznaniti :BartolJerala, Jar-dine, Park Co., Mont., ali ,,Glas Narodu". (31. lj.) Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-B ki 9 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijado., finim whiskeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne v§ kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. M"j saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni >SAZ,OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razDo IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR E^LY, MICH. Vsem rolakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišč©, S pozdravom in odličnim spo-štovanjem ANTON ZORČIČ, N - 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi t staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujemo vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj $41 ali S41.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 Greenwich Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v ietej hiši v prvem nadstropja in do nas lahko pride vsakdo ob VBakem času. Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča strogo solidna eBAiVKA^ CHAS. R. WEITERSHADSEB, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vbo v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovauje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam Blike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. 9 THE PRINCE LINE navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz Isr<3-\A7- -^t Gt©xlo-^to i' -r-> ILsTearpol „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince44, ,,Afghan Prince", „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda doM vino, postelj, odejo in jedilno poBodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, -------- YORK. . Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. G. MARTINI na 5 cesti v Red Jaoketu, Mich., je odprl VWEIM& TB@mm@ in prodaja na DEBELO .(wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Sloveucem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fiuo, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstui WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC JIIKLICH. ^ ,^:.l.i-ejaj'....itjtm«rtfflj.....^.irtillh.iiMtlhtinidhiniiiilB^ HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližin tiskarne „61as Naroda''). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. ..TP-uifiw !iifjw':i!jiiiuiin5iv«'Mqfiiiiiii!fiMuu^r KNflUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposloje in izterjuje zapuščine in dolge ve. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od §25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vbo življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala: Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen z njimi, ter so Se sedaj dobre; »gram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bilk prevarani; harmonike so lahke za igranje. lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko Težak imam harmonike že pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one, ktere so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že.pet let. M. Teschak. Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba že šest let, zanje sem dal $40 in so še sedaj boljše kakor one iz stare dežele, klere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisa ni Michael Klobufar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba izvrstno delo, jaz le na nje igram 4 ieta, dal sem za nje $25 >n še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30. Mike Klobučar, Juliet, 111. Mat. Frankovi? potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše U stare dežele; dosedaj Že niso potrebovale poprave. Math. Frankovich, Calumet, Mich. ® Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo Čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti fci vsakej godbi na žice, trobente ali piičali. G. Stramec. ■ Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo Na z ali te vanje se razp šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHICAGO, ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem Bvoj kras- no vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno Bveže pivo, posebnost pravo importirano plzeu-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo IfcogILjiLsoe- Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščute me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iuko nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih vir ž ink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda'. Moj naslov je: F. A. DTJSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojim ! Spretni asrentie se ssrejrao proti ugodnim pogojem. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik DFMWMNPOam sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str.y KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstva, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranji! kakor tudi vnani Meznij. Dr. G. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na slscrbi m g i m sl30*fc±3=L© hh® mhmm®®® hmh mwmsMsmmwsmm | Mestna hranilnice ljubljanska h obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g po 4°,o i brez odbitja novega rentnega davka. || Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- THJ nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". H i_H«_»I«_* _»l>_'I«__»fl*_if»___i|«_f|t_il^__if<_»I*__i|i_»IZ* nevarno bolnih OBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati Bvojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani goBpod I Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter Be nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Dr. a. / vAiST F>OHEK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem Bvoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, 80. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, . ilnriii iifii m- £nm missoubi Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki Be je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-6u, Monakovem, New Yorku, Phi- ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-rnoboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami