PIT Natisov 15.000. Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/a strani 32 K, "j strani 16 K, '/, strani 8 K, '/,, strani 4 K, Vi. strani 2 K, »/.. strani 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- štvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. Stey. 26. V Ptuju v nedeljo dne 23. decembra 1906. Tli. letnik Današnja Številka sega 10 strani. Štajerca" ob- Tiha noč... Tisočletja so pretekla, odkar bo se predramili betlehemski pastirji in videli čeznaravno svetlobo in culi glas o rojstva kralja vseh kraljev ... In vsako leto bijeje otroška srca živah-neje v pričakovanju zlatih krasot božičnega drevesca. Kako za vriska nepokvarjena duša dece, ko zagleda svitlo oko stotere Bvečice in igrače, ko zapojo zvonovi in polaga mati svojo ljubečo roko na glavo otroško. Ali i mi odrašeni čutimo na sveti večer nekaj višjega in lepšega nego je vsakdanji lov po kosu kruha. Vzdih večnosti nas omamlja, nesmrtno božanstvo nas dotika in čutimo se kot otroci onega, katerega častimo, ki so je rodil v hlevu mod reveži, med trpini, med pastirji in ki je bil vendar kralj vseh kraljev .. . V hlevu in med trpini! Hajšega udaica ni moglo zadobiti svetovno farizejstvo, katerega edini cilj je uživanje in uživanje! Bog si ni izbral rimske palače za rojstvo svojega sina, ki je postal človek, da odreši človeštvo. Bog si ni izbral učenjake in mogotce in kralje, temveč trpine in pastirje. Vedel je, da najde le v kočah trpljenja verna srca za svoj sveti evangelij bratstva in ljubezni. Videl je naprej, kako beži ljubezen iz palač, kako preganjajo visoki farizeji bratstvo, kako blišči zlato in kako plešejo njegovi hlapci okoli teleta. Videl je naprej, da nimajo mogotci srca za pravo krščanstvo, da ubija bogastvo čut bratstva, — in izbral si je hlev in pastirje betlehemske... Tiha noč, — ti oznanjevateljica visoke tajnosti, v kateri je nastopil kralj vseh kraljev trnjevo pot za odrešenje človeštva, — pot, ki je peljala od Poncija do Pilata na Golgoto! Daješ nam nove moči v borbi za obstanek, obla- Betlehem — Golgota. Spisal L. K. Zunaj so zapeli božični zvonovi... V naši sobici pa je bilo mrzlo in mračno in kakor skozi debelo meglo je brlela slaba luč. Stal sem ob oknu in zrl skozi Sipe na sneženo planjavo. Luna je plavala v nočnem azurju in njeni bledi žarki so se lesketali v sneženih kristalih. Širna je bila ta bela planjava, kot da bi bila neskončna, brezmejna; sence temnega obmejnega grmovja pa so trepetale, kakor da bi prihajala smrt z vsemogočnimi koraki in se bližala naši koči. . . In bližala se je vsemogočna smrt, — kajti moj oče je ležal v zadnjih bolečinah v postelji. .. Ali zunaj so zapeli božični zvonovi in otroška naša srca so jih cula. Gledal sem na planjavo in hrepenel z otroškim navdušenjem po malem drevescu, na katerem naj bi se lesketale svečice, — hrepenel sem po nevidnem zvoneryu, po angeliskem petju in po začudenih klicih paslirjev: Aleluja, Aleluja, Izveličar se je rodil... Kajti zvonovi so peli, ali v naši sobi je bilo mrzlo in na postelji ob vlažni steni je umiral izstradan moj oče.. Poleg postelje je sedela mati in držala obledelo njegovo roko in solza za solzico ji je kapala iz očrj. Mi otroci pa smo posedali po kotih, pri oknu, s praznimi želodci ia vročo krvjo, ki je divjala po žilah in nas hotela zadušili... Hrepeneli smo otroci po božičnem veselju in razkošju in si želeli zapeti z nežnimi glasovi pobožne dece: Aleluja, Izveličar se je rodil... Bolnik pa se je mučil v zadnjem boju. Le globoke žuješ vsa nasprotja, očistiš dnšo in jo dvigaš nad malenkostno skrbjo za malenkostno življenje! Žarki božične smreke nam ogrevajo srce, da izgine tema in jeza in sovraštvo in bojazen ... gveta noč, — rojstna ura najsvetejše volje, po kateri je postala beseda meso, da premaga svetovno temo in grozečo sovraštvo! Vsak hip te svete nočij oznanjaje s tisočerimi glasovi, da je krščanstvo ljubezen, kakor jo bilo poganstvo zavist ter sovratšvo! Krščanstvo je ljubezen, kajti kralja vseh kraljev so zaradi neskončne njegove ljubezni pribili na križ: — krščanstvo je ljubezen, kajti kralj vseh kraljev se je rodil v beraškem hlevu; — krščanstvo je ljubezen, kajti na Golgoti je izpil božanski mučenik do dna kelih trpljenja ... Ia vi se sovražite? Vi ubijate drug dru-zega? Vi preklinjate svojega brata in obreku-jete svojo deco?. . . In vi Bočete biti kristjani?.. . Oajte božične zvonove: Kralj vsrh kraljev se je rodil, da ustanovi večno kraljestvo ljubezni.. . Sovražtvo propada in ljubezen zmaguje... To nam oznanuješ, i sveta, tiha božična noč! "Politični preglecLT Škofu tisoče, kmetu figa! Znano je, da spada ljubljanski škof dr. Jeglič med prvaške politike. Zdaj pišejo ljubljanski listi sledeče: Duhovnike se plačuje iz verskega sklada; ker pa je ta premajhen, plača država preostanek. Cesar Jožef II. pa je izdal zakon, po katerem imajo plačevati škofje gotov davek od svojih dohodkov za ta sklad. Letos junija meseca se je dr. Jegliču določil ta davek z 18.000 K. Škof pa je napravil rekurz in minister mu je znižal davek na 3000 K; torej se je ljubljanskemu škofu letno 15.000 K „šenkalo". Premisliti se pa mora, da nima noben človek na Kranjskem toliko dohodkov kakor škof v Ljubljani. Ta ima njegove oči so še živele in gledal je na nas lačne čr-viče in trpel. Otroške moje misli so se igrale z zlatkanimi žarki božične smrečice. Domislil sem si, da nam je donesla neznana ljubeča roka neštevilnih igrač in pozlačenih orehov in gorkih oblek in zdravja za trpečega očeta.. . Ali vse to je živelo le v moji otroški domišljiji... Aleluja. .. Izveličar se je rodil v betlehemskem hlevu... In gledal sem skozi šipe in moja vroča želja je čudežno začarala vso pokrajino, /delo se mi je, da vidim angelje v belih oblekah po zraku, da gledam začudene pastirje in zasledujem svete tri kralje, ko romajo za zvesto svojo zvezdo-vodnico... Tam zunaj se je spremenila bela planjava iu vse je bilo razsvetljeno od nebeškega svita in napolnjeno z nebeškimi glasovi... Nehote sem odprl okno in mrzli veter me je prebudil iz srečnih mojih sanj... V sobici pa je dokončal oče svoj Uolgota... Strastno je zajokala mati in otročiči smo ležali na kolenih pred posteljo in gledaii v njegov mrtvi obraz. Oče je izdihnil. . Zunaj pa so zapeli iz novega božični zvonovi. In otrok sem čutil, da je cilj vsemu našemu potovanju — Golgota. Ali božični zvonovi so nam oznanjevali izveli-čanje svetega novorojenčka v betlehemskem hlevu. Ogreval sem svojo potrto dušo nad veliko zvezo med Betlehemom in (iolgalo... In postal sem velik. A božične noči, v kateri je izdihnil moj oče, ne pozabim nikdar... le rednih dohodkov 60.000 K, izrednih pa tudi toliko, tako da vtakne letno nad 120.000 K v žep. In vendar noče plačali davkov. Država pa mu odpiše hitro davek in pograbi za denarje, ki so v kmetovem in delavčevem žepu. Davek se po navadi odpiše, ako pride toča ali kaj ednakega. Ali vsi vemo, da dobi kmet le malenkostno odškodnino za škodo. V Hiški se je odpisalo žapanovern namestniku le 90 vinarjev davka, posestniku Mohorju pa celo le 10 vinarjev in pose3tnici Strnkelj le 1 vinar!!! Škofa pa se vržs v žep 15.000 K. To je politika v klerikalni Avstriji! Volilna preosnova, ki je tako srečno dokončala svoj križevpot v državni zbornici, je prišla zdaj v gospodsko zbornico. Stari gospodje, ki se preganjajo v tej palači svoje dolgočasje, so svet iznenadili s svojim postopanjem. Medtem ko je cesar želel, da bi bila sprejeta volilna preosnova „božični dar" za avstrijske narode, so gospodje nakrat našli, da imajo tudi besedo v političnem koncertu. Izvolili so posebno komisijo, ki se je izjavila za pluralno volilno pravico. Vsak 35 letni državljan, bi imel na ta način dva glasova. Vlada se trudi,' da bi stare hofrate pomirila. Tekom tega tedna se stvar reši. Še Številke! Vlada je predložila zbornici 27. p. provizorij bižeja; to se pravi, da zahteva pred rešitvijo državnega proračuna provizorično toli in toli denarja. Zanimive so sledeče številke. Preostanek iz proračuna za lansko leto bode porabila vlada tako-Ie: za melioracijski sklad 3 milj. kron, za pospeševanje zadružništva 6 milj., za pospeševanje izvoza 1 miljon. za vozni park drž. železnice 311/« milj., za transverzalno železnico v Galiciji 3V» milj., za klinične oddelke na bolnicah 5 milj., za boj proti jetiki 2 miljona. Prihodnje volitve v državni zbor, ki ee vrše že na podlagi nove splošne in ednake volilne pravice, bodo majnika 1907. Cesar in štajerski deželni zbor. Naš cesar je dejal 25. p. proti delegatu Einspinnerju: „Med deželne zbore, v katerih se veliko koristnega dela, spada tudi štajerski." In vendar kriče prvaki vedno staro peBen: Proč od Gradca! Štajerski deželni zbor je sklican za 28. t. m. To zasedanje pa bode tiajalo le par dni, samo da se reši proračunski provizorij. Šele meseca aprila pride daljše zasedanje, ki bode trajalo najmanje par tednov. Madžarska kultura. Madžari so postali veliki in bogati od davkov, katere so plačevali v avstrijskem cesarstvu združeni narodi. Vkljub temu zatirajo Madžari vse nemadžarske narode na nečloveški način. Kdor se potegne za svoj narod, naj si bode potem Nemec ali Slovak ali Rumun, tega postavijo pred sodnijo in ga obsodijo. V 8 letih je bilo 142 takih obsodb; obsojenih je bilo 188 oseb na 44 let in 49 dni ječe ter na blizo 50.000 K globe. In Avstrijanci smo še vedno tako neumni, da redimo volkove! Lakota na Ruskem. Glasovi o krvavih dogodkih na Ruskem so malo potihnili, ako ravno se ponavljajo dan za dnevom politični umori, roparski napadi in smrtne obsodbe vojnih sod-nij. Navajeni smo že teh poročil in zato jih časopisje komaj še zabeleži. Ali poleg bombe in Tesal, ki sta postala znamenja carjeve države, atoji zdaj smrtni angelj, katerega kosa poseka tisoče glav: Lakota z vsemi svojimi grozovito3tmi je napočila, se širja in sili nesrečni narod v jarem. .. Knez Lvov je posetil od lakote prizadete pokrajine in jih popisal, V svojem popian pravi knez Lvov: »Tako je, kot da bi stali ob postelji umirajočega. Prebivalstvo životari od dneva do dneva, ob grižljejn kruha, brez upanja, da ostane do spomladi pri življenju. Letina je popolnoma ponesrečena. Kruha ni in krme za živino tndi ne. Kozolci so prazni. Na 1000 vrst dolgem potu sem našel le v 11 vaseh malo žitja pri nekaterih kmetih. Kmetje pripovedujejo, da so lahko kar z rokami želi; na desjatini polja so nabrali 1-2 pnda; ovsa in ajde letos sploh niso videli. Živino in konje so morali kmetje za najnižjo ceno prodati. Za krmo so nabirali hrastovo listje. Posebno trpe novo naseljeni Tatari. Povsod jedo krnh iz želoda. Mera želoda je stala najprve 4 kopeke, zdaj stane pud 45 kopek. In ta kruh jedo le enkrat na dan. Otrokom dajejo žeiodno moko z gorko vodo. Od take hrane izgledajo ljudje grozno; bledi so, suhi, roke se jim tresejo in oči so upadle. Kmetje tožijo, da jim od tega „kruha lakote" „srce gori". In do nove žetve je še 7 mesecev. Vse je, kakor da bi !■-umrlo življenje,... .Tako knez Lvov. Ali se je čuditi, ako dvigne neznosna lakota kmeta, da se oboroži in požge bele gradove in pobije gosposke pijavke, ki so pribite, kmetski stan na križ večnega trpljenjaP!. ... Nemški Reichstag (državni zbor) je vlada razpustila. Vlada je zahtevala nov kredit za kolonije v nemški jnžno-zahodni Afriki. Ali klerikalni centrum ter socialisti nieo dovolili ta kredit. Vsled tega je vlada zbornico razpustila. Cenjenim naročnikom naznanjamo še enkrat, da prične izhajati ,Štajerc" s prihodnjo številko vsaki teden. Naročnina za tednik se zviša le za m a 1 o s v o t o, i. s. s t a n e list na Avstro-Ogrške m za celo leto l e 3 krone; za Nemčijo pa 5 kron; za Ameriko, 6 kron; za druge države primerno požtnim razmeram sploh za vse i no z e m-s k e države pa 5 kron. Kakor doslej je plačati naročnino naprej. Posamezne številke stanejo G vinarjev. List bode izhajal vsak petek z datumom nedelje. Porabite božične praznike za agitacjo in razširjenje našega lista! Dalujte neumorno za edino glasilo svobodomiselnega in naprednega ljudstva! Vsakdo naj pridobi vsaj enega novega odjemalca. Naročnina je tako majhna, da jo lahko vsakdo plačuje. Uredništvo in npravništvo storita svojo dolžnoBt, — naj jo store i naročniki in prijatelji ! Živeli naprednjaki! Uredništvo in upravništvo. Dopisi. Iz gornje Radgone. „Fihpos" piše v 47. štev.: »Mi vstajamo in vas je strah." Res je, da klerikalna neumnost vstaja, ali bati se je ni treba, Tudi pri nas v gornji Radgoni je te neumnosti dosti. Vsled nje dobita baje Kolarov Han-zek iz Polic in Zemlič iz Radine veliko me-dajlo od svetnika Ploja. ,Fihpos" je prinesel tudi rezolucijo katero sta napravila Hanzek in Zemlič z nekaterimi hlapci, viničarji ter najetimi župani, ki so prinesli občinske pečate seboj. Pazite, gospodarji, da vam ta rezolucija ne pride na gnoj, ker svinje hodijo, ker bi vam hitro pocrkale. Na shodu pri sv. Jurju je bil predsednik polički Hanzek, ki se zdaj že postavi kakor koštrun, da ima deklo zdravo. Mogočni drugi govornik je bil Beingerl to je Zemlič iz Radeuo. Možek je majhen, ali glavico pa ima; hitro je pozabil veliko škodo, katero je imel pred par leti trpeti, ko je bil slavni načelnik konzuma in so se mu jajce osmradile ter jih Nemci niso hoteli kupiti. Od tega časa ima veliko jezo na Nemce. Ali proti zaslužku od Nemcev se pač ne brani in zna takrat tudi nemško govoriti. Res škoda, da ni bilo več pametnih Ijudij na onem zborovanju. Korošec je res prišel, le priljubljeni hofrat Ploj je izostal; menda ga je poslanec Stein preveč prestrašil. Škoda, kajti Ploj bi še par točk rezoluciji pri- stavil, da bi i naše krave vedele, kako repe nositi. Razumemo žlobodranje pri sr. Jarju blizo g. Kunca, ki želi vroče, da postane kraj sv. Jurij trg, da dobi sodnijo, norišnico; ali kaj da je g. župnik pred leti sv. Jurja s ko-njom vred zidovi prodal?? Imajo res dohtarja plantavega in dohtarja zdavega, imajo guto za brizgalno, imajo Rlikarja, ki hitro hofrata naslika, velik hotGl pri gospej Trstenjakovi, vse, vse imajo! In še nekaj bi rad vprašal: ali ste hoteli g. Winklerja za cenilnega moža postaviti? Korošec se je pač premislil, da se cenil-nim možem ne plačuje toliko kakor njemu za kondnkt; naj preje kaplan potegne 40 ali še več kron, kakor pa cenilni mož 6-8 kron, kadar se muči in hodi celi dan. 0 Hanzek in Beingerl, brez vaju bi se svet ostavil in zato le študirajta naprej, kaj vse bi se dalo še napraviti, če ne drugače, pa vsaj v papirnatih rezolucijah... Iz Poličan. Ko je bila občinska volitev pri nas v Poličanah in smo propali naprednjaki vsled klerikalnih zvijač in sleparij, — bilo je veselje v prvaškem Babilonu. Zdaj pa molče prvaški listi, ker so klerikalci v sosedni občini Pekel tako klavrno propadli. Niti eden klerikalec ni zlezel v odbor! Možje-volilci so stali kot skala, kajti sprevideli so klerikalne sleparije. Ne Poličanski župnik, ne koštrnuvirt, ne šnops, ne smodke niso privedli do zmage. In veselo trdimo: klerikalna farizejska druhal propadla je za vselej! Slava, korenjaki Pekelčanje! Kdo je kriv, da smo mi v Poličanah propadli? Klerikalna sleparija, yrli..,erenpurgerji, in — naša zaspanost. Ali to nič ne de! Volitve bodo gotovo ovržene, ker oblast ne more trpeti takih sleparij. In pri novi volitvi bodemo posnemali sosede Pekelčane ter klerikalcem mrtvaško pesem zapeli. Takoj po volitvi so volilci večinoma obžalovali, da so ubogali klerikalcem. Bili so omamljenjeni, kakor omami nesramna vlačuga nedolžnega mladeniča... Tedaj na svidenje! Oobje pri Planini. Pač dobro, pravicoljubni ,Štajerc", da si označil Vurkelčevo delo v zadevi tožbe g. nadučitelja in posilen kramarja Tonča, sicer bi župnik ne vedel kaj pridigovati. Tako pa vse je v nedeljo na prižnici opravičeval in trdil, da ti lažeš. Res pa je, da Vurklec laže in celo druge na laž napeljuje. Kdor se z lažjo peča, kruha petla, pravi pregovor. To se Vur-kelcu pač ne bo zgodilo, ali zgoditi se zna tistim, ki so sedli na njegov lim. Celo berači že Vurkelcu očitajo, kako to da moli: odpusti nam naše dolge, — ker dela. le sovražtvo in zapeljuje ljudstvo v tožbe ter igra pričo. Pred kratkim je nekdo povedal, kako naj se moli očeiiaš, da bi bili ljubezen in mir med ljudmi. In veste, kaj je napravil Vurkelc s tem človekom ? Zapo-vedal je svoji kuharici in dekli, da sta ga počakali na cesti s palicami in ga natepli. In prišel je še sam župnik ter zapovedal, naj se ga z vodo oblije. Take izglede nam daje ta mož. Ni čuda, da se je govorilo in pisalo o njem, da je kot kaplan v Gornem Gradu iz neke kleti nočnega čuvaja Kolenca s samokresom obstrelil. Koezožkof mora imeti pač veselje s takim človekom. Mi pa govorimo in bodemo govorih resnico in ker imamo še dosti gradiva, — zato na svidenje, g. Vurkelc. Sp. Polskava, 18. nov. — Pretočeno nedeljo je obhajal tukaj debeli mož svoj god. ime zamolčimo še zdaj, ker upamo, da se po boljša. Kupil je od mladeniča Kikeriki veliko raket in umetalnega ognja, katerega so zažigali sredi vasi. To je nevarno zlasti zdaj, ko imajo kmetje toli suhih reči po dvoriščn. Kako lahko bi bil ogenj nastal v tem suhem vremenu! Debeli možek si je najel požarno brambo ki je sodelovala. Menimo, da bi se naj politična oblast pobrigali za take neumnosti. God se lahko slavi na drug, varen način. Po slavljn so gasili grla v krčmi. Zlasti Matiji je dopadla zastonj-pijača. Debeli možek je ledičen in se ne more oženiti, ker ga nobena ne mara. Ob času volitev se je pustil na svoje troške volit, — pa ima vendar smolo. Vsevedež. Iz Ribnice na Pohorju. 27. nov. — Tu pri nas stanuje v gornem kamnolomu stara devica, ki čuje na ime Ana Konig. Ta sveta babura nosi tudi svetinjo na svojih zastarelih prsih. , Štajerca" pa močno sovraži, kakor ga sovražijo vsi hinavci in tercijalke. Nekoč je prišel list na tukajšno pošto, naslovljen na dva delavca iz kamnoloma. 12 letna šolarica je pri- nesla list iz pošte. Tercijalska devica Kouig pa | ji je iztrgala list iz rok ter ga vrgla v gorečo peč. To-se je že zgodilo 5 krat! Kaj pravi k temu uredništvo? Sodnija mora vendar varovati tujo last! Op. uredništva. Pismeno Vam sporočimo, kaj Vam je storiti. Takim po slabih farjih na-šuntanim baburam se mora odločno na prste stopiti! Vi delavci pa se držite vašega lista! Sv. Jakob, fara Galicija pri Celju, 27. nov. — Ne moremo se našemu župniku drugače za vse dobrote zahvali ci kakor skozi ta list. Ljubi „Stajerc", počasti torej našega dušnega pastirja, da bodo tudi drugi ljudje poznali njegovo junaštvo! Dae 7. okt. pri deseti ma5i nakrat župniku ni nekaj pasalo: morda ga je vjezila kuharica. Nakrat se obrne proti koru in za-kriči: .Pevke, držite lape, ko ne znate pet; to ni prava pesem". . . Seveda so se ljudje smejali kakor na sejmu. Prihodnjo nedeljo pa niso šle pevke več na kor. Ubogi organist se je moral sam matrati in peti. To pa fajmoštru zopet ni bilo všeč in zakričal je na kor: „No, zdaj ofnite lape!" Dne 25. novembra je organist zadnjikrat igral. Navadno se po maši eno pesen poje, ali organist ni imel pevk. Igral je tedaj le z orgijami, fajmošter pa je letal po cerkvi semtertja; gori se ni upal, ker bi se lahko kaj pripetilo. Zato je šel pred oltar in — na koru se je | orgljalo, pred oltarjem pa zvonilo, ljudje pa so si ušesa tiščali. Fajmošter, fajmošter, kaj delaš?! Jezen je bil fajmošter na organista, ker je ta kaplana na škofijo naznanil, češ da ima rad dekleta. Ta kaplan je zdaj v Hočah pri Mariboru. Toliko za danes. Fajmoštrov prijatelj. Novice. — 1907 — Krogla se je zopet obrnila, — 365 dni in ravno toliko noči je preteklo, novi koledarji vise na steni, par sivih las imamo več na glavi, — in pogumno napišemo: novo leto 19071... Dobro! Preštejmo glave in priznati moramo, da je marsikatera izginila! Sosed, tekom minulega leta si pokopal svojo ženo, vsa tvoja~~Ijn-bezen je bila zamanj; zaspala je in sam si ostal. Meni je deea umrla, tebi stariši, tretjemu prijatelji. V jem je prineslo preteklo leto veselja in žalosti, razkošja in trpljenja, blagosovili in kleli smo staro leto, — in zdaj stojimo in gledamo nazaj in premišljujemo: Koliko solz je steklo v neskončnost, koliko smeha je donelo po zraku, koliko neumnosti smo napravili in koliko težkega, krvavega dela smo izvršili... Zato pa bodi vse pozabljeno, prepir v družini, sovraštvo med sosedi, zavist med sorodniki! Staro leto, je pokopano in z njim pokopljemo i vse to... Zdaj pa k „Štajercu"! Dobili Bmo ob koncu leta celo vrsto čestitk in ni nam mogoče, odgovarjati vsakomur posebno. Dobili smo pa tudi izredno veliko novih naročnikov in stari odjemalci so storili v splošnem svojo dolžnost. Zahvaljujemo se vsem. Bratje, bodite prepričani, da velja naše sice in naše delo zvišeni misli kulture in napredka! Kot edino darilo damo svojim odjemalcem — tednik! Vsem torej srečno novo leto! Surovost. Kadar „F.hpos" ali njegova slav-noznaua priloga „Naš Dom" ne moreta naprej, pa zapojeta žalostno pesen o „ nezaslišani surovosti" našega nŠtajerca." Spominjamo se pri temu lepe povestice: Potepuh je napadel moža, da bi ga oropal. Ali naletel je na napačnega; mož je bil močnejši in je potepuha prav pošteno pre3uval in prelasal. Potepuh je stokal in vpil: „A!i vas ni sram, da pretepavate slabot-nejega človeka? Vi ste močnejši, pa me tepete" . . . Približno takšni junaki sede v uredništva naših priljubljenih prvaških listov. Ker smo jim povedali po kmetBko, po štajersko resnico v lice, vpijejo na vse pretege: Vi ste močnejši, pa nas tepete, vsi ste — surovi . . . Zato jim hočemo danes prav po gosposko odgovoriti, fino kakor mestne gospodične na plesnem venčku. Torej: Oprosti tisočkrat, velecenjeni „Dom", da smo te sunili v rebra. Ali vsaka miš na Štajerskem ve, da je tvoj očka „Gospodar" vpsijal „nezaslišano surovost" v časopisje. Citaj prvi letnik ^Štajerca" in v začetku ne najdeš nobene grobosti, celo dopise smo vrgli v koš, ako so bili grabi. Ali ko se nas je pričelo psovati, smo morali odgovoriti, kajti prvaki sami ste proglasili načelo: Klin s klinom! To je eno. V drugi vrsti — oprosti zopet tisočkrat, dragi „Dom" — smo iskali z dvojnimi očali „suravosti" v ^ritajerca", pa jih ni. Ako imenujemo sleparja tako, potem to ni in ne bode nikdar surovo; ali mn naj rečemo gospod slepar?? Vi nas p3njeto z ,,brezverci", ker se potegujemo za čisto vero. Vi nas psujete z „nemčurji", ker se zavzemamo za bratsko ljubezen med sosedi; in mi naj molčimo? Na ta način bi nas seveda kmalu na drug svet spravili, pa tja še ne maramo. In še nekaj, kar je sicer glavno. Klerikalizem, to je tista struja, ki zlorablja vero v posvetne namene, ki vlada le pri neizobraženih ljudeh, ki ubija sleherni pojav duševne samostojnosti, — ta brezbožni, breznarodni in brezznačajni klerikalizem ima največje grehe na vesti. V krajih z razvitim klerikalstvom se razvija i surovost in zločinstvo in pijanost. S številkami vam lahko dokažemo, da se spije v najbolj klerikalnih gnezdih največ žganja, da se zgodi največ podivjanih zločinov ravno v deželah, ki imajo najbolj razvit klerikalizem. Kajti čimbolj se človek izobražuje, tembolj se pričenja ločiti od živali ... To smo hoteli povedati odkrito in zato se le zaničljivo smehljamo, kadar lučate kamenje na nas, — Vi, ki imate največ greha . . . Prvaški poslanci. Pravi sodni dan je bilo letošnjo zasedanje državne zbornice. Govorili smo Že obširno o govoru poslanca Steina in žalostno je, da doslej še gg. Ploj, Šuklje in Šusteršič kakor ribe molče. V zbornici sta govorila tudi poslanca Wastian in Pommer in tudi ta dva govora sta znamenita, ker se tičeta zanemarjenih spodnjoštajerskih razmer. Poslanec Wastian je dejal: Prvaški politiki vidijo svojo srečo le na razvali-n'a h Avstrije in močno se razvija pri njih veliko-ilirska ter vseslovanska državna misel (to je misel da bi se razrušilo Avstrijo in združilo Slovence, Hrvate, Srbe itd. v eno državico!) In vlada podpira to politiko. Prvaška duhovščina se peča bolj s politiko nego z svojim poslom. Zato bi bil kancel-paragraf potreben . . . Poslanec Pommer pa je prečital v zbornici več prvaških listov in dokazal, kako surovo napadajo ti listi vse, kar ne trobi v njih rog. Dejal je naprej: O Šušteršiču, Ploju in Šukljetu nočem govoriti; razkrinkali so drag druzega in izkazalo se je, da se dolgo n m i 1 i niso. Jaz sam sem videl gotov akt, ki se peča s P1 o j e m in njegovo preteklostjo. Pričakovali smo, da naskoči Ploj poslanca Steina, ko mu je le-ta zločine očital; ali Ploj je ostal na svojem mestu in molčal. Kar se tiče poslanca Korošca, so njegove interpelacije polne laži in nevredne duhovna . . . Tako mislijo in govorijo javno o prvaških poslancih. Ali ni tedaj naš odkritosrčen boj več kot pravičen P! Kmet, ti pa premišljuj, koga si izvolil . . . Naše „laži." Zadnji „Dom" je naštel v 25. številki, 7 „laži", katere je baje našel v „Stajercu" Da bodo naši čitatelji videli, kako se spremeni najčistejša resnica v laž, ako jo pregleda prvaški klerikalec, hočemo odgovoriti. 1. laž: „Dom" je dobil od bogve kje neki računski zaključek in .trdi, da smo čez 4000 K lani nafehtali pri trgovcih. Kje in kako smo fehtali, tega ne ve povedati. Sploh pa povemo odkrito, da smo imeli podpore, kar je pa le dokaz, da ima naš list upliv in ljudstvo za sabo. — 2. laž: „Domi; trdi, da ni imel Kaiser v prvaških listih inzerate. Zdaj pa naj pregleda vsakdor le letošnje številke „Domovine" in videl bode, da laže „Dom" in da imamo mi prav. — 3. laž: „Dom" trdi, da bode vsled Kaiserjevega konkurza veliko trpela mestna šparkasa ptujska, prvaški denarni zavodi pa nič. O tej stvari smo govorili že v zadnji številki in dokazali, kako brezsramna neresnica je to. — 4. laž: Dr. Gosaku v Celju so očitali nemški listi, da pošilja otroke v nemško šolo; mpž nato niti odgovoril ni in mora tedaj vsakdo sklepati, da so imeli listi prav. — 5. laž: „Dom" trdi, da smo pisali neresnice o slov. poslancih. Prosta vam je pot na sodnijo; tam dokažemo, da imamo prav. — 6. laž: Kes je, da bo klerikalci duševno ubili pnkojnega pesnika Gregorčiča, kar ve vsak olikan človek. — 7. laž: Res je,, res, da so prišli voditelji prvakov fehtati k nami, naj ne pišemo proti Ploju. Ls iz usmiljenja zamolčimo za danes še imena, ali pripravljeni smo jih povedati . . . itd. Zdaj pa vprašamo: ali niso ti ,,Domovi" uredniki fejst fantje? Prihodnjič bodo pisali: ,Stajerc" laže, da je sneg bel, da ima pes štiri noge, da pride po soboti nedelja. Vse je laž, kar pišemo, to pa zato, ker je klerikalcu sploh belo kar je črno, !epo kar je grdo in lažnivo kar je sveta resnica. Punktum! .Narodna stranka1' — prvič so jo krstili za „čisto" stranko — je imela v Celju svoj ustanovni zbor. Govorili bodemo morda o tej stranki še obširneje. Posebno nas pa ta stranka ne zanima, ker je s svojim listom vred mrtvo rojeno dete. Zakaj? Stranka Spindlerjancev je docela fotografija liberalnih struj, kakor so se pojavile zlasti na Kranjskem. In videli smo, da te liberalne struje na Slovenskem nimajo bodočnosti in da jih prodirajoči klerikalizem na deželi in napredujoči socializem v mestih potiska v zid. Vzrok je, da — ne hodijo slov. liberalci ..med narod", da nimajo nikakoršnih zvez z narodovo dušo iu da ostanejo tedaj vedno osamljeni. Vemo sicer, da je Spindler po-štenejši politik nego cel tucat štajerskih klerikalcev, — čeprav tudi ne pozabimo, da je imel pred kratkimi leti docela druge politične nazore — ali njegova na papirju izdelana stranka ima nekaj učiteljev, nekaj advokatov, nekaj pri-ganjačev, nekaj političnih Pavlih, — kmeta in delavca pa nima. Pa še nekaj! Spindlerjeva stranka trpi na svoji lastni ne-odkritosrčnosti. To kar govori in piše, ne misli in ne čuti. Okoli klerikalizma in okoli nemščine se smuka kakor mačka okoli vrele kaše. To pa ne gre v politiki. Ali ste proti nemščini v šoli ali ne, — to treba povedati. Ali ste „liberalni" ali ne? „Sem in nisem", „hočem in nočem", — to niso politična načela temveč to je le izraz bojazljivosti, s katero stopate v javnost. Slabotneži, nedosledneži, po-lovičarji pa nimajo bodočnosti. ..Posavska Straža." Kakor gobe po dežju rastejo listi in lističi in listki in časnikarski pritlikavci iz zemlje. Res, z novim letom bede teklo mleko v Dravi in med v Savi. Kmetu in delaven ne bode treba več robotati; sedel bode mirno, po zimi pri peči, po letu v senci, pušil svojo pipo in čital prvaške novine . . . Zdaj ima Kurjavas že svoje „cajtunge" in Žabjavas že svoj „list" in Petelinova vas svoj ,,čtiB k." Pa res! Pa res! Mi imamo „Fihpos", „Dom", „Stimmen", „Narodni list", „Domovina"- „MIa-doslovenca", ,,Slov. Štajerca", — torej sedem listov le za Spodnji Stajer! Na vsacega druzega kmeta pride že en list. In zdaj so ustanovili brežiški ter krški prvaki zopet nove „cajtunge", ki so ravno dosti velike, da se zavije vanje tri kvargeljne. Za urednika je podpisana neka neznana velikost Andrej Sever. Ta Sever je tu d i slamnati urednik „Narodnega lista." In vendar pravi v 1. štev. „Posavske Btraže", da je le-ta izšla „v sporazumu obeh strank", namreč Spindlerjeve in kaplančkove stranke. Ali kaj hoče ta „straža" štajersko-kranjskih Posavcev? Listič pravi, da je „strogo gospodarsk" ali na čelu ima napisano „Narodno-politično glasilo". Poleg tega smo našli v celem listku le 15 vrstic o vinorejski zadrugi v Brežicah, drugih gospodarskih člankov pa ni . . . Ali norca se izpozna po kapci! Ta „Straža" bode živela od hujskarij proti naprednjakom, od tiste nesrečne in neumne politike, ki je udomačena po nenasitnih požeruhih. Ker pa ta košček papirja niti imena „časopis" ne zasluži, izjavimo že danes, da se požvižgamo na pobalinsko-bedaste napade in da ne bodemo odgovarjali niti z besedico na lajanje takih pouličnih psičkov. Sapienti sat! Zvestoba. Tisti Zavadil, ki je bil svoj čas duhoven, ki je napravil pozneje nepopisne stvari, katerega smo končno iz milosti v naši pisarni rabili, ker bi moral drugače stradati, katerega bi pustili lahko zapreti, ko bi se nam ne smilil, — ta Zavadil pisari zdaj raznim prvakom nesramna obrekljiva pisma, da bi svojim dobrotnikom škodoval. Naša potrpežljivost je pri kraju in objavili bodemo vso gradivo o temu človeku, ako izvemo le še eno laž od njega. Tudi tisto pismo, v katerem se za- veže pod častno besedo, da bode molčal o vsem, kar je videl in slišal v pisarni! Skrivnosti nimamo, ali Inmpariji posam.znikov se ne bodemo uklanjali. Mož je dolgo zidal na našo dobroto, — zdaj pa je konec, pane Zavadil! Iz Spodnje-Štajerskega. Priloga. Dela današnje naklade smo priložili prospekt tvrdke Singer & Comp. Pametna misel. Ntčelnik okrajnega šolskega sveta v Ptuju g. Jos. Ornig je sprožil jako primerno in pametno misel. Pričakovati je, da se ta ideja uresniči in bode to gotovo jako koristilo. Upeljati se namerava namreč v počitnicah v Ptuju tečaj za dekleta. Kmetske dekleta od 18. leta naprej bi se v tem tečaju brezplačno podučevale v kuhanju, pranju, gla-denju (peglanju), sploh v vseh domačih delih. Kakor imajo mestne dekleta svoje šole, bi bil to tedaj tečBJ za kmetske dekline, ki bi se na ta način pripravile za svoj poznejši stan kot gospodinje in matere. Upamo da se ta misel uresniči in prosimo, da se ne odloži. Nadučitelj Gaukler od okoliške šole v Ptuju potrebuje odločnih besed, drugače zraste njegovo drevje v nebesa. Mož meni, da je zato plačan, da širi hujskajočo prvaško politiko. Njegovo postopanje presega že vse meje in odločno zahtevamo od oblasti, da potrka temu nadatežu na prsta. Le par zadev naj danes omenimo. Da se tega nadučitelja nikjer ne vidi rado, dokazuje dejstvo, da je že moral bežati iz neke kmetske krčme pred razjarjenimi kmeti. Ker ima vendar precej rešpekta pred kmetski-mi pestmi, dela zdaj svojo politiko doma. Starejše svoje tovariše je vedno tako nadlegoval, da so šli raje proč V mladih suplentih pa je našel zdaj orodje, s katerim lažje deluje. Z njimi hoče pripeljati celo „Stajerčevo" stranko v tabor celjskega študenta Spindlerja. Zato je poslal Gaukler mladega učitelja Koširja k ustanovnemu zboru Spindlerjeve papirnate stranke. Pristašem „Stajerca" pa pošilja „Narodni liBt" Vse Ganklerjevo delo je prvaška politika in nam se dozdeva, da mora vsled tega njegova služba trpeti. Mladi Košir je prišel pred 2 leti po končanih študijah v šolo v sv Benediktu (Slov. Gor.) Tam je kmalu zaslovel, da zna iz-borno — otroke pretepavati. Potem je prišel možicelj v Hajdino in tudi tam so pričeli sta-riši tega fantaliua po strani gledati. V Hajdini se celo navodilom šolskega vodje ni hotel pokoriti, tako da mu ta niti plačilne pole ni podpisal in tudi res Košir plače ni dobil izplačane. Potem so ga hoteli prestaviti v sv. Margreto. ali tamošni nadučitelj se je to izprosil in tako je prišel fantek v Ptuj. Tukaj pa je našel duševnega bratca Gauklerja, prisegla sta si zvestobo in izgrizla druge tovariše... Koširček spi v šoli, pošilja v petkih po klobase in jih je pred decD, napada starejše tovariše, — ali Gaukler je zadovoljen z njim, kajti zna »politiko delati". Korajžen je tudi in zato so ga morali lansko leto na Silvestrov večer iz nemške gostilne vreči, ker je škandal delal Ali bodo taki „pedagogi" Spindlerjevo stranko podprli? Ali je učitelj zato na svetu, da kroka čez noč in spi v šoli? Gaukler, ti pa si odgovoren! Kmetje se pritožujejo in ako ne bode kmalu konec tega regimenta, zabobnali bodemo Se odločneje l G. Jos. GspaltI, zlatar v Ptuju, je bil vsled Kaiserjevega konkurza primoran, zapreti par dni svojo trgovino. Zdaj jo je zopet odprl in priporočamo pošteno tvrdko občinstvu naj-topleje. Konkurz Mayr. Mariborski veletržec z vinom E. Mayr je prišel v konkurz. Aktiva posestev znašajo okoli 140.000 K, ali vknjiženib je 150.000 K. Književnega dolga pa je 270.000 K, kateremu stoje le aktiva i 50.000 K nasproti. Upniki bodo precej trpeli. Krščanska ljubezen v Zg. Radgoni. Sramotno, več kakor sramotno je, kar se godi v Zg. Radgoni. Župnik je poštenjak in tudi mi nimamo niti besedice graje za njega. Ali njegova kaplančka v sv. Petru se ne ravnata ne po Jezusovem ne po žnpnikovem vzgledu; in nevolja raste, ljudje se zgražajo in pomedli bodo kmalu te peteline iz zagrizenega prvaš-kega tabora. Ta dva črnosukneža že dalje časa ne jesta pri župniku, temveč imata hrano pri krčmarju Zangl v .... Črna fanta se gresta — 4 — namreč vedno zvečer sprehajati in obiskujeta hiše, ki se jim ravno dopadejo; po navadi prihajata proti polnoči domu. Kakor ee vidi, je to ravnanje prav fantovsko in manjka le, da bi hodila kaplana na okno domačih deklet trkat. Sli tudi ne moremo priseči, da se to ne zgodi, — kajti hudirja, kaj pa ima kaplan sredi noči zunaj farovža iskati?! Sestra in obenem kuharica našega župnika pa je zahtevala, da prideta fanta ob 9. uri k večerji; temu sta se pa uprla in tako hodita raje v gostilno. Pa naprej: bplošno spoštovan posestnik in mizar Josip Ligrič iz .... je srečal ob vinski trgatvi ob '/»12. uri v temni noči ta dva čina zastopnika ..krščanske ljubezni". V šali je mož to neki šivHji pravil: »Zdaj sem srečal naša dva gospoda kaplana, sta menda k deklinam hodila, kakor mi pobje nekdaj, ko smo bili mladi.'' Ta šivanjkarica pa bi bila dobra za farškega policaja ali vohuna in je tekla kaplanom to povedati. Fej vsem vohunom! Ia dr. Gorički, zastopnik vseh farških prismod, je tožil poštenega moža ter je bil ta tudi obsojen. Ali z obsodbo ni vse narejeno. Tudi mi vprašamo resno in odločno: Kaj imata mokrono3a kaplana ob polnoči zunaj opraviti? Samo fan-tini, ki kličejo dekline, čuvajo ob taki uri. Za ,.božjega namestnika" pa bi se bolje šikalo, da moli v svoji sobici za drugo in za svojo grešno dušo. Pa amen! Podoben je slučaj z hebamko Lavrič. 7. nov. je prišla z neko porodnico v sakristijo. Prišel je kaplan VogriB, pogledal hebamko kakor hudir križ, slekel masno obleko in vzel knjigo v roko. Mesto da bi prečital psalme, je vprašal: „Ali je otrok bolan?' Ko je babica to zanikala, jo je grdo pogledal. Vsled tega mu je rekla: „Zdaj ni čas, da se otroka ob 6. tiri ven nosi." Zdaj je kaplan zakričal: „Stolčit;e, vi ne bodete delali postave, drugače vas vržem ven." Pogumna žena mu je rekla: ,,Gospod, dovolj je boljših ljudi in dobiih kristjanov, ki ne nosijo otroke v cerkev in nikdo jih zato ne zavida." Kaplan pa „Tukaj ni boljših ljudi, temveč samo viničarje in kmete." Žena pa. „Jaz nisem ne kmet ne vi-ničar, pa se ne pustim poneomiti." Zdaj se obrne kaplan k mežnarju: ,,Slišiš kaj je rekla? Da je to norost". In pretil ji je, da jo pusti zapreti. Žena pa mu je rekla, da se bode pritožila pri župniku. Odgovor: „Lahko tudi pri škofa." Habamka je povedala to g. župniku, poštenemu možu, ki je tudi izjavil, da ni nikdo zavezan, dojenčka v cerkev jemati. Kaplan Vo-gcin pa se ni sramoval in je šel hebamko sod-niji naznanit, češ da je inotla vero. Fej!! Vero se moti, ako krokajo kaplani ponoči kakor pijani fantje ali razuzdani ponočnjaki! Vero se moti, ako goji zastopnik ljubezni le sovražtvo. Fej! — 0 Kaiserjevem konkurzu polnijo prvaški Usti svoje predale z neumnimi lažmi. Mi smo razjasnili dejstva, ki se ne dajo zanikati. Zato ne odgovarjamo več na neumna sumničenja. Pod našo častjo bi bilo, ako se prepiramo z ljudmi, katerih prvo načelo je brezobzirna laž. — Kaiser se nahaja v amerikanski državi Ohio. Vsled giriranja menic je napovedala tudi gospa Ludmila Wegscheider konknrz. Volitev na Bregu pri Ptuju je končala brez boja z ednoglasno izvolitvijo napredn h kandidatov. Izvoljeni fo v 1. razredni K. Sima, H. Straechill, G. Hogenwart, Jos. Pirich, J. Scholger, A. Windisch. V 2. razredu: J. Wresanig, F. Hotko, T. Kappun, A. Koss, J. Pogatechnigg, J. Windisch. V 3. razredu: M. M. Mosseg, A. Stanitz, F. Miirz, M. Straschill, J. Poleischer, F. Fian. Živeli! Prvaški kaplan v Ljutomeru še vedno ne miruje. Od raznih strani dobivamo dopise, ki popisujejo hujskajoče delo tega „pridigarja" pr-^aškega „evangelija". Mi za danes te dopise še ne objavimo. Ali g. dehanta opozarjamo, da tvorijo ti grdi nastopi kaplana javno pohujšanje in ga prosimo, naj prime moža za roke ter naj ga odpelje v cerkev. Tam naj fant svojo službo opravlja, izkušene stariže pa naj pusti pri miru. — V okr. zastop ljutomerski je izvolil občinski svet v Ljutomeru sledeče gospode: I. Groskopf, M. Honigmann. A. Novak, dr. E. Schwarc, H. Lideritsch, I. StrasBer, I. Thurn, K. Wirth, L. Voller; brez volitve pa stopijo v okrajni zastop gg. Ilonigman in A. Krainz. Pošteno ali kaj? Kako izrabljajo prvaški listi tudi sleherni slučaj, da bi odvračali ljudi cd mestnih trgovcev in obrtnikov, nam kaže sledeče: Pred nekaj dni je izustil pomočnik tvrdke Leposcha v Ptuji napram nekemu kupcu nepremišljeno in bedasto besedo. Slučajno je bil v prodajalni tudi mladi g. Bcenčič, ki se je takoj razburil in odšel. Ko je poslovodja prišel, poslal je pomočnika takoj k Brenčiču, češ da naj se opraviči. Pomočnik je to tudi storil in povedal, da je zinil neumno besedo le v razburjenju. Brenčič je tudi nato dejal, da je stvar pozabljena. Vsak poštenjak bi torej mislil, da je stem stvar koučana. Ali na prvaško poštenje zidati, je neumost. Čez par dni so prinesli vsi prvaški listi in lističi članke proti firmi Leposcha. To je pač zavratno in nizko! Ali dokaz več je, da je tem ljudem vsako sredstvo v dosego svojega namena dobro. Fej! Zopet zbesnela klerikalka. Po3estaCd sa o 5 ^ £ .a «3 cu C/* to* glanke nasproti nemSke\ cerkt-c * / Hauptplatz 6 Ptuj IC Osnovano 1, 1852 10 se priporoča i zaoaprej, naj si preskrbe PO «CdM nijfcih etnab in izvrstni pestrežbi svojo potrebščine. Knjigoveznica. Veiala za knjige vseh vrst, solidno, močno ill PO ceni. Trgovina s knjigami in papirjem. Papirne in pitala« rekvizite najboljših vrst, koltdarii, lepe povesti za mlade in stare, razglednice, jako lene v največji izbiri, molitvene kniige v lepih svežih, Šolske knlige in zaloga koart. Tiskarna. Kuwrte za uradno rabo, vstila na veselice, oizitne fn adresae Karte najceneje. Velika zaloga za tiskovine za občinske urade in vse druge potrebščine. T ptujskem mestnem soparnem kopališču ■se dobijo odsilnnal kopele S hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob 1 uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob VJI uri predpoldan za 60 vin.J (30 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha za posteljo 2 ali 21/, metra dolga, velja -jamo 1 gold. 20 kr. — Najfinejšo seSita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 60 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, "eprav je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — .^Domače platno za „Strozokeu velja meter 20 ali 25 kr., za obleko raieter 28 do Ho kr. Vzorci (muStre) se tudi vpoSljejo na zahtevo, Brata Slawitsch trttovoa v Ptuju, Florjanski trg, Za zimski čas! Našim cenjenim odjemalcem priporočava našo bogato zalogo zimskega blaga po priznano nizkih cenah. Najina glavna štacnna je na Florijanskem trgu, podružnica pa pri dravskem mostu (Wagplatz) K obilnemu obisku vabita 616 Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. Mizar 687 se sprejme takoj v mestnem industrijskem podjetju v Ptuju. (Stiidtiache Industriewerke). Treba je, da se razume na maline za lesno izdelovanje in na samostojna manjša mizarska dela. Vpraša se pri mestni upravi (StSdtische Verwaltung) v Ptuju. \ ; i i i 1 r 4 1 1 1 1 Rjavi premog (Braun najboljši in najbolj po cele vagone pošilja Šalcšk gova družba (Schallthaller bergbau) v Velenju na Staj Mle) ceni na a premo-Kohlen-erskem. t 1 1------ 1*96 | Majar h kravam z dvema človekoma za delo se sprejme za 21 krav. Dobi na mesec 80 kron, na dan 2 litre mleka, 2 litra mošta, prosto stanovanje in kurjavo, Vzame se do 1. januvarja. „Burg Maier-hof b. Marburg" e« 279 — 1U — 5000 goldinarjev plačila = za osebe brez brade in za plešce = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam, za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „M08 Balsamu edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi n» lasne papile tako, da pricno lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo ™ 500O goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, == plešast ali z redkih las. == Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem z njim popolnoma zadovoljen Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno pstajero I. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali lasi in so se pojavili čislo goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so poslali težki ter polni. Gde. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem,-da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 370 Danemark. 669 Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. 20.000 hmeljnih drogov, G do 9 metrov dolgih, prodam psav vredno 619 Jožef Jarmer, posestnik parne žage v Celju Razpošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah. Pri izvira se kapi najceneje! Glasom mojih poSiljavnih pogojev je naroCeva.ee brez rizike, ker je zamenjava dovoljena al' denar. Gosle za šolarje že po K 480, 650, 6 —, 6-80, 7-CO, 8-60. 960, 11—. 12-50. — Koncertne gosle po K 14—, 17—, 20-50, 8*-—. Orkester S sle 1 močnim glasom po K 28—, 32—, 86-—, — — Solo gosle po K 50—, 60—. 80—, 180—, 160—. — Lok za gosli po K --80, 1—, 1-40, 1-80, 2--, 2-40, 2-80 in dalje. - Fikolc in Siscalke, lepo izdelane po K V—, 160, 2—, 3—, — in dalje. — Klarineti, jako lino izdelani po K 9—. 11-—, 12—, 14— in dalje. Po poštnem povzetja ali če se denar pošlje »prej razpošilja Erzgefcirgisches Mnsikwarcn-| VcrsaiidhaHf i Hanns Konrad v Mostu (BrBx) št. 876 na Češkem. Begate ilnsfrovani cenik z nad 3000 slikami se na zahtevo do-pešlje vsakomur brezplačno in poštnine prosto. 537 Ustanovljena I. 1903 Ustanovljena I. 1903 Mestna Parna pralnica v Ptuju (Dampfwascherei) Prva parna pralnica za jnžno , ,' ;,,' Štajersko. = Sprejme se vsakovrstno perilo možkib, žensk, domače perilo, zastori i. t. d. Pobira ga po hišah in v osmih dneh dostavlja lasten personal. Z blagom se ravna lepo in varno. V Mariboru se prejme perilo, Herrengasse 32, Tegetthoffstrasse 13, Mel-Hngersstra8Se 18. Na Ptuju pa v pralnici = Prospekti se dobe zastonj. = Ustanovljena I. 1903 Ustanovljena I. 1903 Kupujem vse deželne produkte kakor fižol, snhe jedilne gobe, ovs itd po najviših cenah 530 Franc Petschuch Celje. Koračnica 121 ža-g^a, za dile na cesti v bližini Lipice (Lipicbaha), vslcri prometa ugodno mesto, z gotovo vodto silo po zimi in poletju; k temu lep sadonosnik in nekaj paše; primerno tudi ?a lesnega tigovca; — vse se d* za več let takoj v najem, skupaj ali posamezno. — Več se izve pri Jakoba Lnschin po domače Durnherger, poste restante v Ruunu. »179 železniška poslaja Pliberg na KoroSkem. Kdor hoče kupiti izvrstno žganje kakor slivovico, mm itd. po najnižji ceni, naj se prepriča in si naroči en tod pri zalogi piva bratov Reininghaus v Radgoni, Murska ulica štev. 177. 685 XXXXXXXXX Učenec se sprejme pri MatijaSu Ho- tevar, ključarski mojster v Novi vesi pri Ptuju 648 Ženitna ponudba. Obrtnik v rajlepSi možki dobi. vdovec, se Seli oženiti z de Vletom aH vdovo, ki je s'ara Cez trideset let. Ako ima kaj premoženja je dobro, a pogoj hi. Ponudbe s s'iko prosim bod »Gospodinjstvo" na upravnistvo ^Štajerca". G51 Prodam radi dedinskih (erbijskih) zadev svojo dobro trgovino z mešanim blagom pod zelo ugodnimi pogoji R. Kandolin 611 v Poličanah Išče se ;:a večje graščinsko posestvo voljen, oženjen Span (pomočnik) brez dece, s prakso (vajen, izurjen.) Soproga mora znati dobro kuhati in gospodinjstvo voditi. Nastopi se po dogovoru. Samo oni, ki se izkažejo z dobrimi izpričevali, naj pošljejo ponude na Dr. iiriinwalda, Akademički trg, H6 Zagreb. Dimnikarski učenec (Kaminfegerlehrling) se lakoj sprejme pri Franca WresDJg 615 na Ptuju. Pritožna prodaja Proda se več travnikov in sa-donosniko/. Zelo ugodno se oddajo tudi vinogradi, s prežo in stanovanjem. Na dopise in praSan;a odgovariaR.KaiUolin v Policanah. 595 Lepo posestvo 481 na g'av-'tin irgu z eiionad-slropno hišo in a malo delavnico, pripravno za vsakega provizijonista, slasti za mesarja, se takoj in proste roke po ceni proda. Zraven je klet, hlevi za krave in svinje, drvarnica, vse v dobrem slami, •zidano in z opeko krito. Poleg so Štiri orali njive in travnika, doeti sadnih dreves. Pri gospodarskem i poslopju, ki je tudi z opeko krito, je nasajena trta. DaljSa pojasnila daje lastnik lega posestva: M. Romicli v Loki pri Zidanem mostu. Takoj sprejmem J 'k—16 letnega učenca. Plačam mu K S-— in dam tudi hrano. Anton Cisej, pekarski mojster, Ljubljana,/alokarjeve ulice 11, 386 Za Božič. m: Nikdar več v življenju se ne jionndt taka priložnost. 600komadovzaK3 — Ena krasno pozlačena 86 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta. ena moderna zidana kravata za gospode, iS jako lini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim Žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Steicom), I cleg, broša za dame (novost), 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjat mo§-njiček, 1 žepni nožič s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, S gumbi za srajco, vse iz dublezlala s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerem je 36 najlepših podob sveta, o reči, katere povročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tej>a denarja vredna, za samo K ',1.— Razpošilja so proti povzetju ali Če se denar poSljc naprej, skozi dunajsko razpošiljal nico Ch. Jnngwirth, Krakaa A/l 4. NB. Za neugajajoče se denar vrne. 6.'17 Učence 639 z primerno izobrazbo, ki govori oba jezika, tO sprejme pri V. Leposcba. Ptuj. Dve trgovini z najboljšim prometom in sicer: ena trgovina z mešanim blagom in ena dobro vpeljana grajzlerija nasproti vojašnici (kasarni) se dasta zavoljo po-sestnikove bolebnosti v najem. Letni promet 48—56 tisoč kron. Istotam se sprejme trgovski učenec. Več pove upravnistvo .Štajerca" «8 Zanesljiv hlapec, ki zna konja oskrbovati in dobro voziti, se sprejme. Plača po dogovoru. In. Wnrzer. Vrba ob Jezeru, KoroSko. 635 V najem ali proda se sredi lepega trga gostilna, pe • karna, žganjarna, pripravna za trgovino. Zraven je 5 sob, 2 kleti, kuhinja, čumnate, skladišče za moko, i svinjski, 1 živinski hlev, 1 oral gozda, 1 oral vinograda. Tudi kopališče za tujce. Vse je 20 minut od Zidanega mosta. Zelo ugodni pogoji. J. Linger v Radečah. 641 Kje se kupi špecerijsko blago v Mariboru najceneje? Kje se dobi dobra suha moka St 0 kg. po 14 kr, kje dobra, sladka krušna ::ioka po 8 kr.? Kje sladkor na klobuk (stok) najbolj po ceni? — Samo pri I. Širku na glavnem trgu v rotožkem poslopju. 620 Pipe(fajfe) iz bruyere-lesa. Prima fabrika iz pravega bruyere-lesa, ki se ne pokvari gladka glava z daleč pripegne-nim bruye-re - odlivom (abguss) višnjevo roro (Weichsel-rohr) konce iz roga in cev iz žide, 21 cm dolga H (-50 — Ista pipa, ali z okroglo rezano glavo iz bruyere lesa K 160 Največja izbira v kadiln.h predmetih dobite v mojem ce; niku, ki se razpošilja zastonj in poStnine prosto. Hanns Konrad velelrgovina v. Mostu (Briix) Štev. 876 (teSko) zahtevajte v vaSem interesu moj cenik s čez 3000 podobami gratis in franko. ^ 5« ********* xxxxxxxxx Suhe užitne gobe fSp«ns«a I>jnaj'i XVI. Reinhattsg. 'MS, trgovina s Špecerijskim In konzumnim blagom, i 3 Vino kupi (kakšnih 10 sodov) Leopold »liiwitstli v Ponudbe in inuStre naj se prinese v prodajalno. 6$J Napravljam harmonike z najbol širni jeklemmi glasovi: hre matične, dunajsko kroma-tične in polhromatične Izdelujem tudi tri in štirivrstne zelo glasne in Irpežne hairno-nike, boljše kot v Gradcu, a za deset do dvajset kron ceneje. Nadalje delam klavlr-liar-monike na prvi pizemek. kakor pri orgijah. Prevzamem vsa popravila Kranc llnk.ek-izdelovatelj harmonik na Brez* 657 pri Ptuju. Sprejmem deklico za hiSno opravilo, ki bi 10.41 pomagala šivati. Hrano dobi na stanovanju in plačilo E.0* pogodbi. Najmanj za leto dni. Jakob Skaza, krojač-v Slov. Bistrici 660 Viničarja s 3 ali 1 ljudmi za delo m do 3 do 4 glavami živine ^e sprejme zelo ugodno pri -t-možii graSčioi. PraSa se pri ekonomu Srhmied v 0rmo*u. Z destilacijo žganja in pripravljanjem brezalkoholnih osvežujočih pijač se lahke kaj vredno pečate. Jamči sp. da vam oblast dovoli in ca vas strokovnjak v v-om potrebnem zastonj ooduči. Podjetje brez konkurence! ReMio misleče osebe naj pišejo „GuM-£rnb© 2i»00a A nnonceneMpe-dition Kduard Ilrauo, Wiei I, Rotcnturmstrasse 9 Zaračunajoči natakar (Zahlkellner) z nekoliko kavcije se sprejm« ja novo tt-vorieoo krčmo tik farne cerkvt nekje na spod. Štajerskem Prednostimarokodclec čevljar krojač i. t. d. Stanovanje, vrl in nekoliko zemljišča prosto. Provizija od vina, žganja !:• piva po dogovoru. Kje, pove upravnistvo ,,Štajer Pomočnika in dva učenca sprejmem. Pomočnik morazn.*.-ti fino delo pri izdelovanju harmonik in ga varnem takoj. Učenca pa se naj oglasita do novega leta. — Dobro je, če sla se že nekaj mizarstva učila. Franc BukSek izdelova-telj harmonik na Bregu pr: 658________Ptujvi___________ Mlad pomočnik specerist in železničar ter spreten prodajalec, želi pre-raeniti službo s 1». februarjem Naslov pove „upravniStvo Štajerca" 66 T Hlapec uren in trezen, ki je že bil pri krznarslvu in se razun.t pri motorih, so sprejme za trajno Na upravnistvo „Š'a-jerca'. 6Ct> Priden učeneo ^ z dobrim Šolskim izpriceTa-lom; nemSkega ia slovenskega jezika zmožen, setakoj sprejme v meSano trgovino. Stefan Itrodar, Ormož 662 669 Učenec z dobrimi spričevali se sprejme za meSano trgovino pri Francu Iglitsch na Bregu pri Ptuju 670 Čevljarski obrt sem začel in bom izdeloval lično obutje iz izvrstnegn usnjs po nizkih cenah. Priporočam se uljudna za obilen obieek, Bogomir Jarornit čevljarKohl-berg pri Zgorni Polskavi. 672 Učenec se lakoj sprejm, v trgovino z mešanim blagim. F. Krajnc, trgovec, Sv. Martin bl.Vurberka. Velik in hud pes je na prodai,! KJ6? pove uprava ^Štajerca." 6SC- Jr?n:»t«Ii in ndeovnmi nrftdnik: Kari Linhart Xisk: W. Blanko v Ptnju.