NOVI LIST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Tednik Izroditev demokracije »Prosti strelci, ki pri tajnem glasovanju spravijo vlado v manjšino, čeprav so ji le nekaj minut prej pri javnem glaso-vanju izrekli svojo navidezno zaupnico, so prvaki dvojne igre in ogromno škodujejo demokratičnim inštitucijam ter osnovnim koristim omikanega sožitja. Ce bi se ta škodljiva praksa nadaljevala, bi bila usoda parlamentarnega sistema zapečatena«. Tako je znani italijanski publi-Qist in organizator protifašističnega odpora v razdobju med obema vojnama, doživ-Ijenjski senator Leo Valiani označil dogodek, ki se je pripetil prejšnjo soboto v Poslanski zbornici, ko je kakih. 30 poslan-Qev krščansko-demokratske in socialistične stranke, izkoriščajoč tajno glasovanje 0 vladnem gospodarskem odloku, volilo skupno z opozicijo in s tem povzročilo Padec vlade ministrskega predsednika Cossige. Mislimo, da se je treba z izvajanji že °rnenjenega publicista povsem strinjati, kajti metoda, ki so se je poslužili nekateri Poslanci Krščanske demokracije in socialistične stranke, je zares nedopustna, njihovo ravnanje pa naravnost podlo. Gotovo lUiajo prav tisti komentatorji, ki so te dni Poudarili, da je s tem italijansko politično življenje doseglo dno. Medtem ko pišemo, je predsednik republike Pertini, ki se je zaradi krize vlade moral nemudoma vrniti z obiska na Kitajskem in celo preklicati že napovedali uradni obisk v Jordaniji, že zaključil °bičajna posvetovanja s predstavniki strank, ki imajo svoje zastopnike v parlamentu. Ko bo naš list v tisku, bo že znano 'rile politika, ki mu bo poverjena naloga • zv sestavo nove vlade. Ime dosedanjega Predsednika Cossige ne pride v poštev, ker je že sam povedal, da odločno odklanja novo kandidaturo. Toda bolj kot ime novega poverjenega ministrskega predsednika je, kot je popolnoma naravno, važna sestava nove vlade, oziroma novo politično zavezništvo, ki bi lahko računalo na Podporo večine obeh zakonodajnih zbornic. iz dokumenta, ki ga je odobrilo osrednje vodstvo Krščanske demokracije, se Pravi stranke relativne večine, izhaja, da ki Krščanska demokracija najraje sklenile zavezništvo s strankami »socialistične in ^eične demokracije«, kar z drugimi besedami pomeni, da bi to zavezništvo morali sestavljati predstavniki vseh petih levosre- (Dalje na 7. strani) TRST, ČETRTEK 2. OKTOBRA 1980 Bojne akcije na Srednjem vzhodu se odvijajo tako počasi, da še nič ne kaže na kak bližnji konec. Nasprotno, če bo šlo v tako naprej, se bo vojna zavlekla za dolgo časa, s tem pa se povečuje nevarnost, da se bo prej ali slej spopad med Irakom in Iranom razširil še na druge države, predvsem na sosedne, vmes pa se lahko vtaknejo tudi velike sile Združene države, Sovjetska zveza in Anglija, ki imajo vse tri tam velike interese. Ameriki in Angliji gre za to, da se ne dajo potisniti iz Perzijskega zaliva in da zaščitijo to izredno važno plovno pot za petrolejske ladje, Sovjetska zveza pa ima interes na tem, da je ta plovna pot čimbolj pod njenim nadzorstvom, za primer kakega velikega spopada v svetu. Če se torej vojna med Irakom in Iranom ne bo končala v kratkem, se lahko zgodi še marsikaj nepredvidenega in nevarnega, kar lahko pripelje tudi do tretje svetovne vojne. Če bi bila ena od obeh vojskujočih se držav sposobna, da bi drugo hitro spravila na kolena in zasedla o-zemlje, po katerem hlepi, bi bila vojna dejansko kmalu zaključena, nakar bi se začela neskončna pogajanja pred in po sklenitvi premirja in končno bi ostalo pri status quo kot na Bližnjem vzhodu po vojnah med Izraelci in Arabci. Sicer bi vedno grozil nov vzbuh vojnega požara, toda dejansko bi ga bilo premagani strani tako težko začeti, da bi se tak položaj zavlekel v nedogled, lahko tudi za desetletja in več. Dokler pa vojna traja, se vsak hip lahko sprevrže s tem, da se vpletejo vanjo še drugi, Kot se zgodi pri vsakem vojnem spopadu, tako tudi vojna med Iranom in Irakom povzroča med civilnim prebivalstvom veliko trpljenja in ustvarja ozračje strahu in nevarnosti. Pojav beguncev, ki bežijo pred nevarnostjo, je jasno viden tudi v Iranu in Iraku, čeprav zajema večinoma tuje državljane. Poročajo, da plačujejo tuji državljani približno milijon lir za najetje taksija, ki naj jih prepelje iz iraške prestolnice Bagdada v jordansko prestolnico Amman. Najetje avtobusa za isto progo, ki je dolga preko 800 kilometrov in vzame 18 ur vožnje po puščavski pokrajini, pa stane kakih šest milijonov lir. V Ammanu so LET. XXX. v obsežno vojno in celo v tretjo svetovno vojno. Vzroki, zaradi katerih sta se spopadla Iran in Irak, Evrope in Amerike, pa tudi Sovjetske zveze bogvekaj ne zanimajo, saj izvirajo iz tisoč in več let starega sovraštva med Iranci in Arabci, zlasti Iračani. V zadnjih desetletjih so ga netili na eni strani iraški Arabci s svojim preganjanjem Kurdov, ki so po rasi in jeziku sorodni I-rancem, na drugi strani pa Iranci s svojim pohlepom po iraškem ozemlju okrog ustja Sat-el-Araba, kjer ležijo naj bogatejši petrolejski vrelci in kjer živi arabska manjšina. Tudi v Iraku živi, kot že omenjeno, močna kurdska manjšina oziroma celo glavnina kurdskega naroda, ki je soroden perzijskemu in ki ga Iran izkorišča v svoje politične namene, predvsem seveda kot nekako svojo peto kolono. Ti problemi in zapleti niso zanimivi oziroma važni za Zahod, bolj pozorno jim je doslej sledila Sovjetska zveza, ki ima več čuta za narodnostne probleme in za osvobodilna gibanja podložnih narodov, čeprav seveda v prvi vrsti za to, da jih izkoristi za svoje imperialne in ideološke namene. Toda s časom se lahko ti problemi tako prepletajo z bolj bistvenimi in važnimi interesi velikih sil, da jih ne bo mogoče več ločiti od njih, in v takem primeru bi bila nevarnost velikega spopada tu. Ena izmed nevarnosti, da se to zgodi, je prav v tem, da Zahod ne pozna podrobneje tamkajšnjih narodnostnih in drugih problemov in da presoja vse dalje na 2 stran) ■ vsi prosti kotički polni beguncev. Tudi kakih 800 italijanskih državljanov se je iz Iraka zateklo v Amman, od koder od petka dalje deluje vsakodnevna letalska proga Alitalie za vračanje v domovino. Iraške oblasti so se prve dni vojne u-pirale odhajanju tujcev, ki jim domače gospodarstvo ogromno dolguje, v petek pa je evropskim tehnikom in družinam povsem sprostila možnost odhajanja. Za državljane azijskih držav pa so še težave. Italijanska podjetja, ki so vzela v službo Filipince in Pakistance za delo v Iraku, še niso dosegla od oblasti dovoljena, da bi tudi ti delavci zapustili državo. BEGUNCI IZ IRAKA Vojna med Iranom in Irakom se lahko razširi Vojna med Iranom in Irakom se lahko razširi RADIO TRST A ■ NEDEUA, 5. oktobra, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Godalni orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 »Zamujeni Martinek«, Radijska pravljica; 11.30 Nabožna glasba; 1-2.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radijski variete: »220 volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico«; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 6. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobri jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 3.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila; 10.10 Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka; 11.40 Folkloni odmevi; 12.00 Kultuni dogodkij 12.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poj-e«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otoški -kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Miško Kranjec: »Povest o dobrih ljudeh«; 15.10 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Komorni zbor in orkester Glasbene matice; 18.00 Kultuno pismo; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 7. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8..0 Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Četrtkova srečanja; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroci pojo; 16.00 »MaKpoloži dar domu na oltar«; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Nove plošča; ,8.00 Slovenska dramatika po 45.; 18.45 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 8. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiš-k-ih dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški -kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Miško Kranjec: »Povest o dobrih ljudeh«; 15.15 Nove plošče; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Pevska revija »Ceciljanka 1979«; 18.00 »Dvignjena zavesa«, gledališki trenutek doma in drugod; 18.40 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 9. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Ju-rtanji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled itska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Dvignjena zavesa«, gledališki trenutek doma in drugod; 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 15.00 Pišite, predvajali bomo; 16.00 Potovanje v Ameriko; 17.00 Kratka poročila in -kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 10. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Stanje slovenskih šol v zamejstvu od leta 1945 do 1951/52; 10.00 Katka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Mednarodno tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi« 1980; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Miško Kranjec »Povest dobrih ljudeh; 15.00 Doba kantavtorjev; 16.00 »220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bljižnjega vtičnico; 17.00 Krat ka poročila in kulutrna kronika; 17.10 Mladinski zbor Glasbene matice na gostovanju po Češkoslovaški; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 11. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Ju-rtanji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Nas anu zutra — danes in jutri«; oddaja o Reziji; 12.30 Glasba po željah ; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 16.30 Poslušali boste; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronikn 17.10 Mi in glasba; 17.30 Na goriškem valu; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. ■ nadaljevanje s 1. strani samo iz svojega zornega kota. Tako se lahko zgodi, da ga preseneti kaka stvar, ki se je zdela v Evropi ali Ameriki malo važna, a ima za Irance ali Iračane velik pomen. Kdo je npr. vedel, kak pomen so 1. 1914 pripisovali Srbi Bosni in da lahko napravijo iz nje sod smodnika, ki je sprožil prvo svetovno vojno? Irak je doslej pokazal, da ne obvlada povsem moderne tankovske in letalske tehnike, s katero ga je oskrbela Sovjetska zveza, zato se je iransko letalstvo s svojimi ameriškimi »Phantomi«, ki jih je kupil še šah in za katere so izvežbali letalce Američani, nepričakovano znašlo v premoči. To je ustvarilo na fronti ravnovesje, ki se lahko spremeni v dolgo vojno, vsak dan pa s tem tudi narašča nevarnost širšega spopada. Vendar pa novejše analize razodevajo, da je Sovjetska zveza previdna, kar pa bi na drugi strani lahko zamamilo v kako nepremišljeno akcijo Carterjevo u-pravo, ki trpi zaradi znane zadeve s talci v Iranu in še zaradi marsičesa na določenih kompleksih. Dovolj zakomplesirana je tudi sovjetska politika neglede na svojo nepripravljenost na tveganje in to dvoje skupno predstavlja nevarnost, ki je ni podcenjevati. Nesposobnost obeh vojskujočih se držav, da bi izsilili kako odločitev na bojišču, naravnost izziva skušnjave pri drugih, da bi se vtaknili v vojno. Ze v kratkem pa bo posledice te vojne najbrž občutil že ves svet v obliki podražitve nafte, če že ne v obliki njenega pomanjkanja. Ta vojna na Bližnjem vzhodu pa je tudi ponovno razodela — poleg dosedanjih spopadov na Bližnjem vzhodu med arabskimi državami in Izraelom — da je arab-sko-islamski svet danes najbolj nevarno žarišče vojn, kar ni slučajno. Ta svet je o-stal v ideološkem in kulturnem pogledu najbolj konservativen in živi duhovno ta-korekoč še v srednjem veku, kot je v najnovejšem času dokazala med drugim islamska »revolucija«, dejansko islamska »protireformacija«. Hkrati pa si te v bistvu kaotične in zmedene islamske energije dajejo duška tudi v »revolucionarnih« izbruhih, ki so vedno v bistvu fašistične narave, tudi če se gredo levičarske retorike. Vedno pa so zmedene in demagoške ter zaletave. Povrh se izliva v arabski svet pravi veletok zlata v zameno za nafto, in to vzbuja v arabskih vladah nebrzdano željo po nakupovanju orožja, da bi se lahko čutile »močne«. Pri tem odgovorni nimajo dovolj znanja in kulture, da bi se zavedli nesmiselnosti takega zapravljanja in baha- Glavni tajniki treh italijanskih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, Lama, Carniti in Benvenuto, so odposlali voditelju poljskih samostojnih sindikatov Wa-lesi pismo z vabilom, naj obišče italijansko sindikalno federacijo. Italijanski sindikalni voditelji v pismu podčrtujejo so- nja z orožjem, saj niti ne obvladajo moderne vojne tehnike. To napravlja arabski svet za pravi »eksercirni prostor« velikih sil, po drugi strani pa za skrajno nezanesljiv teren. In povrh bo to v vedno večjo gospodarsko škodo samih arabskih držav (pa tudi Irana), kajti v nesmiselnih vojnah in pustolovščinah sproti zapravljaj0 bogastvo, ki ga dobivajo za petrolej. Lepega dne — in do tedaj ni več tako daleč — se bodo znašle brez tega bogastva, ki bo izčrpano, in arabski svet bo zapadel spet v svojo starodavno mizerijo in zaostalost. Kaže, da bo zaostal celo za črno Afriko, ki se kaže odprtejša za ostali svet in za nove ideje. —o— POGREB ŽRTEV POKOLA V Mlinchnu so v torek pokopali 12 žrtev desničarskega atentata na tradicionalnem Oktoberfestu. Slovesnost je neposredno prenašala televizija, prisostvovali pa s° najvišji politični in državni predstavniki od državnega poglavarja Carstensa, kanclerja Schmidta in zunanjega ministra Genscher-ja pa do predsednika bavarske vlade Štrausa in predsednikov socialnodemokratske stranke Brandta in krščansko demokratske Kohla. Preiskovalni sodnik v Karlsruheju Je medtem izpustil na svobodo še šestega člana skupine Hoffmann. Ugotovili so namreč, da ni bil neposredno zapleten v atentat. Notranji minister Baum je v televizij' skem govoru povedal, da ima nemška policija dokaze o povezanosti med desničarskimi skrajneži Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Velike Britanije, Belgije in Združenih držav. INDIJA IN SOVJETSKA ZVEZA Indijski predsednik Neelam Sanjiva Reddy, ki se mudi na uradnem obisku v Moskvi, se je v Kremlju sestal s sovjetskim voditeljem Brežnjevom. Predmet P°' govora so položaj v Afganistanu, vojn3 med Iranom in Irakom ter vprašanje ra' zorožitve na območju Indijskega oceana-Indijski državni poglavar je prispel na eno tedenski uradni obisk v Moskvo. Glavn1 namen tega obiska je okrepiti odnose me Sovjetsko zvezo in Indijo, ki so se izboljs3 li, potem ko je v letošnjem januarju ponov no prevzela oblast stranka ministrske pi'eC' sednice Indire Ghandi. Udarnost, ki so jo izrazili boju poljskih de lavcev in zgodovinsko pomembnost ustan vitve poljskega sindikata »Solidarnost«-talijanski sindikati izražajo dalje uPaIHi! da bo lahko delegacija poljskega samos nega sindikata čimprej dospela v Italij0, lijo. Walesa povabljen v Italijo 0 značilnostih Zaradi vojne med Iranom in Irakom, marsikoga zanima, kako močni sta dejansko ti dve prednjeazijski državi in kako je z njunim prebivalstvom. Od tega bo v veliki, če ne kar največji meri, odvisen tudi izid spopada. Iran, ki se je do nedavnega imenoval Perzija — in to ime jev nekaterih pogledih še ostalo v rabi — meri 1.648.000 kvadratnih kilometrov in ima blizu 30 milijonov Prebivalcev. Pravih Perzijcev je le kaka polovica, drugi pripadajo narodnim manjšinam. Nekatere od teh pripadajo indoevropski jezikovni in rasni skupini kot npr. Perzijci, Kurdi, Tadžiki, Beludži in Paštuni, druge so turškotatarskega izvora, močna Pa je tudi arabska manjšina, ki je bila eden izmed vzrokov, da se je vnela ta vojna. I-račani so namreč zahtevali njeno priključitev k Iraku, Perzijci pa niti pod šahom niti Pod Homeinijem niso hoteli o tem niti slišati. Šah je pred nekaj leti celo odgovoril s tem, da je dal zasesti tri arabske otoke ob izlivu Šat-el-Araba. Poleg tega živijo v Iranu še številne majhne narodnostne skupine kot npr. Armenci, Cigani, Judje. Armencev je okrog 175.000. Krščanska in judovska nianjšina sta izpostavljeni pod Homeinijevim režimom hudemu pritisku in celo preganjanju. To velja posebno za Jude. Tri četrtine prebivalstva so šiiti, večina ostalih so mohadanci sunitske veroizpovedi, razen kristjanov in Judov seveda. Podnebje je v Perziji glede na velikost hjenega ozemlja in na različno nadmorsko višino precej različno. Medtem ko ima npr. Abadan in tako tudi druga mesta od Perujskem zalivu skoro tropsko podnebje, je Notranjost v zimskih mesecih zelo mrzla in Ne manjka snega. Znano je, da je bil bivši šah dober smučar — smučal pa se je seveda predvsem v švicarskih Alpah — in da je tftiel ambicijo, da bi razvil zimski šport v svoji državi. Zaenkrat je skušal z najemanjem tujih športnikov, posebno takih brez državljanstva, katerim je nudil potne liste Stavka na Poljskem Predstavniki novega poljskega sindikalnega združenja Solidarnost so na včerajšnjem zasedanju v Gdansku oklicali za pe-*ek 3. oktobra enourno stavko, ker oblasti še niso izpolnile treh točk sporazuma med ^adno komisijo in novim sindikatom. Po ^Porazumu bi do 30. septembra morali do-nčiti mezdne poviške, zagotoviti novemu s|ridikatu prosto pot združevanja in mu da-* tla razpolago sredstva javnega obveščanja. Glede prve točke je rečeno, da je bil načrt o mezdnih poviških izdelan le v neka-1 ^erih podjetjih, v večini pa se pogajanja sPloh še niso pričela. Drugi dve točki pa nnj ne bi bili izvedeni. V Gdansku, Ščečinu 'n Krakovu krajevne oblasti kažejo dobro v°Jjo, medtem ko drugod na vse načine ovi-Fajo ustanovitev samoupravnega sindikata. Poljski študenti so izdelali statut svoje °rganizacije, ki bo tudi nosila ime Solidarnost. Gre za svobodno in neodvisno združenje študentov višjih šol, ki se bo borilo za eiNokratizacijo družbe in avtonomijo uni- erze. Irana in in denar, postaviti na noge perzijsko smučarsko reprezentanco. Poljedelstvo je v Iranu slabo razvito in zavzema komaj 9,3 odstotka državne površine. Tudi gozdov v razmerju z velikansko površino države ni ravno veliko. Mnogo o-zemlja je pustega. Z namakanjem in umnim poljedelstvom pa bi lahko zelo dvignili pridelek in povečali obdelano površino, kar pa je še muzika bodočnosti. Veliko večjo važnost ima živinoreja. Glavno bogastvo I-ranu je petrolej. Leta 1978 je načrpal Iran nad 261 milijonov ton nafte. Druga industrija se je začela sicer naglo razvijati v zadnjih desetletjih s pomočjo ogromnih vsot, ki jih je zaslužil Iran s petrolejem, vendar pa je še povsem v senci petrolejske industrije in je v glavnem odvisna od tujih tehnikov. Povprečni narodni dohodek je znašal blizu 2.000 dolarjev. Irak ima tudi za seboj nekaj hudih in krvavih državnih prevratov in notranjih homatij. Med drugim je znan po dolgotrajnem in množičnem pregajanju, lahko bi celo rekli rodomoru Kurdov. V primeri z Ira- PROSTOR MLADIH Znano je, da mladina, ki se v sobotah zvečer zbira v Slovenskem kulturnem klubu, vsako leto na jesen organizira nekakšen študijski teden, ki ga imenujejo tudi »Mala Draga«, in ki se je zadnja leta odvijal kje v Kanalski dolini. Letos pa so se spet vrnili v nekdanji sedež teh »dni«, posvečenih obravnavanju kake zanimive aktualne ali zgodovinske problematike in seveda tudi družabnosti, petju in smehu, v vasico Drago. Sam nisem bil prisoten ves čas, ko so »klubovci« in drugi prijatelji bili v Dragi. Vendar sem se sprehodil do Drage, da bi zadnje jutro (letos so skupaj preživeli ponedeljek, 15. septembra in torek, 16. septembra do zgodnjih popoldanskih ur), bil v tej zanimivi in dragi družbi. V načrtu je bilo predavanje Sergija Pahorja na temo: Ali narodnost zadošča. Moram povedati, da je vseh šestindvajset prisotnih pozorno sledilo izvajanju Sergija Pahorja in da so mnogi tudi posegli v razpravo. Časnikar Sergij Pahor je naredil nekakšen prerez stanja in bodočnosti slovenske narodne manjšine v zamejstvu. Naredil je uvod, ki ga vsi več ali manj poznamo, da bi se potem razvila debata v smislu vprašanja, če je za obstoj, razvoj in napredek naroda dovolj posameznikova narodna zavest. Veliko je ljudi, ki v svojem srcu čutijo, da so Slovenci, a tega na zunaj nočejo pokazati. Pomislimo samo, koliko otrok slovenskih staršev, tudi po naših vaseh, je vpisanih v italijanske osnovne šole. Res je čudno, da se slovenski ljudje pri nas ne zavedajo, kot je v nekem svojem govoru rekel prof. Rebula, da se danes splača biti Slovenec. Vsi Slovenci pa bi se morali po- kom so imeli ti do konca šahovega vladanja v Iranu pravi paradiž. Irak obsega komaj četrtino toliko ozemlja kot Iran in meri nekaj nad 438.000 kvadratnih kilometrov in ima blizu 12.00 milijonov prebivalcev, od katerih pa je manj kot polovica Arabcev, ki so državni narod. Drugi so manjšine, med katerimi je največja kurdska. Ker je bila kurdska manjšina stalno preganjana, zato seveda ni pričakovati, da bodo državne statistike točno navajale njeno število. Navajajo jih le nekaj nad en milijon. Verjetno pa jih je vsaj trikrat toliko. Drugače zmanjka iz statistike o prebivalstvu Iraka kar nad tri milijone ljudi. Tudi po veri je približno polovica prebivalcev šiitov, kar potrjuje, da gre za Kurde, ki so šiiti enako kot Iranci. Podnebje je v Iraku veliko bolj toplo kot v Iranu, saj je dežela po večini ravninska in nizko nad morjem. Ostro podnebje je le v kurdskem gorovju. Na kurdskem ozemlju se nahaja tudi velik del petrolejskih vrelcev, zato so skušali Iračani arabskega po~ koljenja kot vladajoč narod pregnati Kurde od tam. Irak je načrpal leta 1978, po zadnjih normalnih statistikah, 129 milijonov ton nafte. Iudustrija je tudi v Iraku skromna. Omeniti je tekstilno, kemično, sladkorno in papirno industrijo ter predelavo tobaka. truditi, da bi našo narodno zavest, kulturo in duševnost razvili in gojili ter stalno delali za to, da bi se naše število večalo in ne ostajalo pri istem, ali celo upadalo. Posebno bi morali skrbeti za tisto mladino, ki po nižji srednji šoli gre v poklic, na delo. (To bi lahko bil tudi eden izmed delovnih načrtov Mladinskega odseka SSk). Vloga in dolžnost voditeljev, vzgojiteljev in odbornikov najrazličnejših naših u-stanov, od športnih društev, pevskih zborov pa do kulturnih ustanov in uredniških odborov, je, da se trudijo, iščejo in vzgajajo nove delovne sile, ki bodo v dejavnost prinašali novih delovnih moči, zagona in svežih idej. Če nas je v zamejstvu 100.000, kje se to število pokaže pri delu za našo prihodnost? Večkrat slišimo, da pri ljudeh ni volje, da najraje ne delajo nič, se ne angažirajo. Ali jih mi znamo privabiti k delu? In naši kulturniki, učitelji, profesorji, duhovniki, ali res mislijo, da so, ko so enkrat opravili svojo službeno dolžnost, res vse naredili? Že res, da je ogromno, če to dobro opravijo. A vendar, še veliko več bi se dalo narediti. Slovenci v zamejstvu, namreč, potrebujemo širokosrčno in nezainteresirano delo vseh svojih članov, posebno tistih, ki so sposobni, a se zaradi lenobe in komodnosti nočejo potruditi. Da ne bi mogoče kdo mislil, da pišem te vrste samo za mladino. Ne, mislim, da je naša mladina sorazmerno dobro angažirana na vseh področjih. Seveda, tudi tu bi se dalo marsikaj izboljšati. Predvsem pa posvečam te misli ljudem srednjih let, ki so pri polni življenjski moči, kot pravimo. Naj premislijo in če začutijo, da jim vest kaj prišepetava, je to zadnji čas, da se tako ali drugače vključijo v delo za našo boljšo bodočnost. M. T. Ali narodnost zadošča? Seja devinsko nabrežinskega občinskega sveta Prejšnji teden se je končno začela raz prava o programskih izjavah manjšinskega odbora v devinsko-nabrežinski občini, ki ga sestavljajo svetovalci KPI in socialist Caldi (kot je znano, se je drugi socialistični pred stavnik, Slovenec Colja oddaljil od stran-skinega stališča). Razprava je bila zelo izčrpna in na dostojni višini, kot je izjavil sam župan Skerk, saj so se skoro vsi svetovalci oglasili k besedi. Najostrejše stališče so do te koalicije pokazali predstavniki SSk, ki so napovedali ostro opozicijo. Poudarili so, da je to njuna posledica zaprtosti koalicije do takih rešitev, ki bi upoštevale zahteve večine prebivalcev in ki bi omogočile krepko večino v občinskem svetu. SSk vidi v sedanjem odboru nadaljevanje prejšnjega neučinkovitega načina uprave in smatra to za zatajitev predvolilnih obljub KPI in PSI, ko sta se zavzemali za koalicijo s SSk. Na drugi strani se SSk trudi za novo večino, ki naj temelji na enakopravnem pristopu vseh demokratičnih sil v občinskem svetu in ki naj osami Slovencem nenaklonjene sile. Predstavniki SSk so grajali nedemokratično ravnanje občinske uprave, ki prepogosto ne upošteva mnenja prizadetega prebivalstva in niti konzult. Poleg tega se z veliko lahkomiselnostjo zapirajo celo slovenske šole, ki so zaščitene po londonskem memorandomu. Jasno je torej, da taka manjšinjska uprava ne more voditi ob- KD, ki je alternativna sila KPI, nato pa je ugotovil, da to verjetno ni mogoče in napovedal konstruktivno opozicijo sedanji upravi. Iz njegovega tona je bilo jasno zaslediti pripravljenost KD (ki jo v Devinu in Nabrežini vodita posl. Tombesi in sam Lenarduz-zi), da omogoči sedanji koaliciji nadaljnje upravljanje. Poravnajte naročnino! V imenu odbora je prof. Giorgio De-pangher skušal prikazati vso dobro voljo in ves trud KPI in PSI, da bi prišlo do večinske uprave s SSk, kar pa bo po njegovem mnenju prvi in glavni cilj KPI, češ da bo ta čimprej ponovno začela s pogovori s SSk. Povabil je nato vse svetovalce k sodelovanju z upravo in zaželel, da ne ri razprava zašla na osebna polemična obračunavanja. n k NOVA SEZONA DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU Društvo slovenskih izobražencev v Trstu začenja svojo sezono ponedeljkovih večerov, srečanj in predavanj, s katerimi skuša dati svoj prispevek za popestritev sicer ne preveč razgibane kulturne dejavnosti na Tržaškem. V ponedeljek, 6. oktobra, bo prvi večer posvečen septembrskim dogodkom na Poljskem. O njihovem pomenu bodo spregovorili predstavniki raznih političnih strank, ki delujejo med slovensko manjšino. Okvirni program za novo sezono obsega vrsto tematsko razvejanih večerov, ki gredo od domačih narodnostno-političnih in kulturno-šolskih problemov pa do širše politične in družbene problematike. Predvidena je tudi teološko-filozofska tematika, predvidenih pa je tudi nekaj spominskih večerov (Ciril Kosmač, Lino Legiša, Franček Križnik ...). Sezono bo popestrilo tudi nekaj filmskih večerov in projekcij diapozitivov, dopolnile pa jo bodo proslave in počastitve naših zaslužnih mož. Omeniti velja tudi sodelovanje v široko zastavljeni akciji, ki si jo je zamislil škof Bel-lomi za poživitev kulturne dejavnosti v tržaških katoliških krogih. Pevski zbor »MARIJ KOGOJ« vabi na KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ TRSTA ki bo v nedeljo, 5. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, ul. Brandesia 27/1. Dirigent Stojan Kuret čine, saj med drugim tudi kaže premalo razumevanja za probleme slovenskega prebivalstva. Svetovalec Colja je obžaloval, da se ni v zadostni meri iskalo skupne rešitve s SSk, in je izrekel upanje, da bo do tega sodelovanja čimprej prišlo. Zanimiva so bila izvajanja svetovalca Lenarduzzija (KD), ki je uvodoma povabil vse stranke, razen KPI, naj sodelujejo s Zbor iz Devina gost na Knrnškein Kot smo napovedali že v prejšnji številki Novega lista, je Dekliški zbor iz Devina bil v nedeljo, 28. septembra, gost na Koroškem. Bili smo gostje Krščanske kulturne zveze in društva »Planina« iz Sel. 2e na meji nas je sprejel tajnik zveze Nu-žej Tolmajer, ki nas je tudi spremljal ves dan. Zbor je najprej z dvema pesmima nastopil pri maši, v ljubki cerkvici vasi Sveče. Po kosilu smo si v tej vasi ogledali galerijo akademskega kiparja Franceta Gor-šeta, ki nam je tudi osebno razkazal in obrazložil svoja dela. Tudi tu je zbor pod vodstvom Hermana Antoniča zapel umetniku na čast nekaj pesmi. Popoldne smo si ogledali še Celovec, še posebej znani Minimundus, krasen park, kjer so v miniaturi prikazane naj znamenitejše palače z vsega sveta. Ustavili smo se nato še pred sedežem Mohorjeve družbe in na trgu, ki ga krasi mogočni celovški zmaj. V poznih popoldanskih urah smo se napotili v vas Sele, ki leži nad Dravo, na njenem desnem bregu. Tu smo si najprej Petletnica Agencije Alpe Adria S sprejemom v restavraciji na gradu sv. Justa v Trstu in s tiskovno konferenco v tržaškem Časnikarskem krožku je televizijska Agencija Alpe Adria proslavila peto obletnico obstoja in delovanja. Odgovorni urednik Bogo Samsa je na tiskovni konferenci med drugim dejal, da je Agencija dosegla cilje, ki si jih je bila postavila ob svoji ustanovitvi. Agencija nudi informacije, predvsem iz dežele Furlanije -Julijske krajine, celotnemu jugoslovanske- mu televizijskemu omrežju, njene oddaje gledajo ali poslušajo v velikem delu Italije. Agencija opravlja pomembno delo informiranja in povezovanja zlasti med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in sosedno Jugoslavijo, pri čemer daje ustrezen poudarek dogajanju v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ob peti obletnici Agencije Alpe Adria iskreno in prisrčno čestitamo njenim u-rednikom in sodelavcem ogledali novo farno cerkev, tamkajšnji župnik pa nam je orisal narodnostno stanje v vasi in na Koroškem nasploh. Seveda so nas predstavniki društva »Planina« tudi zelo lepo pogostili, ob 20. uri pa smo s koncertom nastopili v tamkajšnji dvorani. Z nami je pel tudi moški zbor »Kočna« iz Sveč. Naša predstavnica je v kratkem pozdravnem nagovoru orisala kraj, iz katerega prihajamo, nato pa smo zapeli dvanajst pesmi. Izreden uspeh je žela predvsem pesem Oj, Doberdob, Zorka Prelovca, ki smo jo tudi ponovili. Po koncertu smo se ustavili še na večerji, kjer smo se pobliže spoznali z vaščani iz Sel, pa tudi s pevci zbora »Kočna« iz Sveč. Vzdušje, ki je tu vladalo, je bilo nepopisno. Skupno smo zapeli še vrsto pesmi, škoda le, da nas je čakala pot domov. Na Koroškem so naš zbor izredno lep0 sprejeli, zato se jim tudi na tem mestu zahvalimo za pozornost, ki smo je bili delež-ni. Prepričani smo, da so tovrstni stiki med zamejci vsem nam v korist, ker se tako oboji seznanjamo s stanjem obeh narodnostnih skupnosti. Še posebej se zahvaljn' jemo Krščanski kulturni zvezi in društvi1 »Planina«, ki sta nam omogočila obisk, in seveda našemu prijetnemu spremljevalen, ki si je tako prizadeval, da bi nam bil° čim lepše. Pevka —o— DAVČNO POTRDILO Dne 1. t. m. je stopil v veljavo tudi za goste restavracij, hotelov in drugin gostinskih obratov predpis, da ohranijo izhodu račun na predpisanih davčnih o*3 razcih, ki so za gostince obvezni za ve£ mesecev. Globa znaša od pet do 22 tisoč lir, s prvim januarjem prihodnjega leta Pc1 jo bodo podvojili. Sestal se je števerjaaski občinski svet . V petek 26. t.m. ob 20.30 se je sestal '^erjanski občinski svet, ki je sprejel vrsto Klepov dnevnega reda, ki je obsegal 10 točk. l.jiprej smo poslušali poročila župana K Janj-K,a> ki je sejo vodil in je povedal, da so i'*a oddana podjetju PROTTO iz Gorice de-s katerimi se bo zaključila gradnja števe-Jknske osnovne šole s celodnevnim poukom. troški te zaključene faze bedo znašali 300 bujonov lir, katere krije deželna uprava z Portom o potresnem področju. «Tako upa-0>>_. je dejal župan, «da bomo novo šolo o-v°rili že v prvih mesecih prihodnjega leta». Druga točka poročila pa se je nanašala a Nadaljevanje del za popolno obnovitev vo-°vodnega omrežja, ki so se začela mese-£a niaja, in po nekajmesečnem premoru se S^aj nadaljujejo. Nastale so nekatere teža-'e v podjetju samem, (in se ne čudimo, saj lla francoščine in italijanščine, se izgublja čut lato sle •ek. Predloge in sklanjatve ter za točno in jedr- izražanje. Generacije, ki so se rodile in zra-r mestu, npr. ne poznajo več besede pride-ki zraste na polju, ali izdelek, ki je prišel 12 obrtnikovih rok. Zanje je vse abstrakten »pro-l2vod«, ki je ruska tujka, ugnezdena v slovenšči-ll0’ ali produkt. Kvečjemu, da je tisto, kar pride p°lja, zanje poljščina, kar pa je slovenskemu ^etu popolnoma neznana beseda. To je umet-1,9 beseda, napravljena po besedi povrtnina, ali neroden prevod nemške besede Feldfrucht — Po’iski plod, če ne samo iz srbohrvaščine prevze-a beseda poljština. Podobno je z vsem drugim j2ražanjem. Namesto ene same krepke in jedrna-slovenske besede, kot so jo poznali kmetje in Mihovi otroci, ki so šli študirat, se uporablja da- »es vsaj tri, če ne še več bledih umetnih, izposo- ali nerodno prevedenih besed. Enako je s 8°m govorjenja in pisanja. Posebno nevarno pa je to, da ljudi, ki pišejo slabo slovenščino, nihče ne popravlja, ker tudi pri veliki večini bravcev izgubil čut za Svilno, pristno slovenščino. Tak6 taki pisci sa-»102; k0i avestno polnijo liste s tako svojo slabokrvno Potvorjeno slovenščino in so še užaljeni, če jih iri^no kdo vendarle opozori na njihove napake. radne jezikovne ustanove, ki bi morale paziti na ^'stnost in lepoto jezika, pa so prešibke ali ne-'sobne, da bi se uprle takemu kvarjenju sloven- ji ltle> verjetno tudi iz strahu, da se ne bi zamerile. Španski komunisti j . 2 velikim shodom so se končale v Ma-jpdu proslave ob 60-letnici ustanovitve Panske komunistične partije. Med dru-je tajnik Carillo napovedal, da se bo-j/9 v kratkem sestali vodstvi španskih kolonistov in socialistov za razgovor o po-pčnem položaju v državi. Novico je mno-lca navdušeno sprejela in vzklikala k e-°tnosti levice. Izroditev demokracije ■ nadaljevanje s 1. strani dinskih strank (poleg krščanskih demokratov, socialistov in republikancev tudi socialdemokrati in liberalci). Dokument hkrati poudarja veljavnost politike »soočenja s komunistično opozicijo v duhu narodne solidarnosti«. Iz tega bi se lahko sklepalo, da bi po mnenju Krščanske demokracije komunisti morali ostati v opoziciji, vendar slednja bi ne smela biti tako ostra in razdiralna kot za časa vlade, ki je pravkar odstopila. Tajnik komunistične partije Berlinguer je po pogovoru s predsednikom republike dejal, da zahtevajo komunisti vlado, katere sestava in program bi ustrezala resnosti političnega, gospodarskega ter družbenega stanja v državi. Zato komunisti predlagajo zavezništvo med vsemi demokratičnimi strankami z neposredno udeležbo predstavnikov KPI. Berlinguer v bistvu ponavlja že znano formulo, češ da le ta more Italijo zavarovati pred hujšim zlom in omogočiti postopno odpravljanje hudih gospodarskih in družbenih težav. Po mnenju političnih opazovalcev pa je trenutno v še največjih škripcih tajnik socialistične stranke Craxi, češ da mu je padec vlade prekrižal račune in vsaj za nekaj časa preprečil, da bi si zagotovil popolno oblast v stranki. Marsikdo v tej zvezi opozarja, da so »prosti strelci« svoje puščice pravzaprav usmerili proti Craxiju, da bi mu na ta način onemogočili izvajanje njegovega načrta znotraj lastne stranke, predvsem sklicanje strankinega kongresa, na katerem bi dosedanji socialistični tajnik in njegovi najožji sodelavci ponovno in dokončno spravili v kot svoje nasprotnike. Craxi je baje prepričan, da bi kot zmagovalec na strankinem kongresu ne samo mogel zagotoviti trdno vlado skozi vso zakonodajno obdobje, se pravi do prihodnjih političnih volitev, temveč bi na ta način lahko tudi postopno združeval »sile socialistične in laične demokracije«, kar bi v določenem trenutku moglo zares predstavljati alternativo oblasti Krščanske demokracije. S tem načrtom se seveda ne morejo strinjati komunisti, ki bi izgubili kakršnokoli perspektivo glede soudeležbe Izlet devinsko nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti na Krk s. Preteklo nedeljo je devinsko-nabrežin-j a sekcija SSk priredila svoj tradicionalni genski izlet. Tokrat je pot vodila izletnike j,a otok Krk, preko novega Titovega mostu. °Ui avtobus v večini starejših članov in i^jateljev SSk je odpotoval z nabrežinske- 5cl ‘ ... ki li trga in z neverjetno točnostjo pripeljal etnike do Kraljeviče, kjer smo si ogleda-mostova, ki v krasnih, elegantnih lo-‘h povezujeta kopno s celino. Nato nas je j * vodila do Punata in otoka Košljun, kjer si ogledali benediktinsko cerkev, samo-in muzej. Pater nam je obrazložil zgodno samostana in veliko vrednost knji- žnice kot tudi ostalih predmetov, ki se hranijo v muzeju, med katerimi kopija baškar-ske ploče, ki je eden naj starejših napisov v glagolici na Balkanu. Popoldne smo si o-gledali še mesto Krk in zadnji postanek je bil v Bakaru, kjer so si lahko tudi vodiči utešili žejo po napornem, a prijetnem vodenju. Mislimo, da je prav, da ta naša izredno delovna sekcija nadaljuje s to tradicijo in tako daje možnost čim večjemu številu ljudi, da spoznavajo lepote naše matične domovine. (udeleženec) v vladi, kot tudi določeni krogi v socialistični in krščanskodemokratski stranki, ki so prepričani, da je takšen ali drugačen sporazum, oziroma sodelovanje s komunisti nujno, če se hoče Italija izmotati iz hudih zagat ter gospodarsko in družbeno napredovati. Razvoj dogodkov bo pokazal, v kolikšni meri tako modrovanje ustreza resnici. Kar za sedaj lahko mirno trdimo, pa je, da prizori, kakršnim je bila javnost priča prejšnjo soboto v poslanski zbornici, ne opravičujejo upanja, da bi bil sedanji italijanski vodilni politični kader sposoben ali voljan odpraviti pravo pravcato izroditev demokracije, kar pa je nujno za kakršenkoli omikani napredek. POPRAVEK KARIKATURA NEKEGA SLOVENSTVA V četrtem nadaljevanju in v četrti koloni tega spisa je tiskarski škrat povzročil pomoto, ki popolnoma spreminja smisel stavka, ki ga je treba poprativit s tem, da vnesemo besedo »kot«. Potem se stavek pravilno glasi takole: In zdi se, da je bilo prav to vzrok bodisi za univerzitetno kariero Ljudomila Hauptmanna, zaradi njegovega protislovenskega pisanja, kot tudi to, da je npr. sicer zaslužni zgodovinar Milko Kos v svoji knjigi »Zgodovina Slovencev« (1933) sprejel in obdržal kot dokazana dejstva bistvena gledanja Ljudomila Huptmanna... Smisel stavka je torej ravno nasproten od sprva natisnjenega. Dejstva v resnici niso bila dokazana, on pa jih je bil sprejel kot dokazana. i.s. ŽUPANOV ODGOVOR Sporočam vam, da je občinski odbor obravnaval Vašo prošnjo v predmetu in je ugotovil, da na osnovi veljavnega pravilnika občinskih otroških vrtcev se je do lanskega leta lahko sprejemalo le ctroke, ki so dopolnili 3. leto starosti do 31. decembra; po 'temeljiti proučitvi vprašanja tudi s strani učiteljskega osebja, ki je zadolžen za varstvo in delo z otroki je občinski svet s svojim sklepom štev. 102 z dne 28.3.80 soglasno odobril spremembo ustreznega člena imenovanega pravilnika, ki omogoča vstop v vrtec tudi otrokom, ki dopolnijo 3. leto starosti do konca meseca februarja ustreznega šolskega leta. Zal Vaš otrok ne poseduje navedenih rekvizitov in je zato odborovo mnenje odklonino, v kolikor ne spada v njegovo pristojnost sklepati o nadaljni spremembi veljavnega pravilnika. Msgr. BATTISTI V ARGENTINI Videmski nadškof Battisti se mudi na pastoralnem obisku pri furlanskih izseljencih v Argentini. Računajo, da v tej južnoameriški državi živita skoraj dva milijona in pol furlanskih izseljencev in njihovih potomcev. Mons. Battisti je v preteklem tednu obiskal Santafe, Rosario in Cordo-vo. V soboto je bil gost argentinsko - furlanskega kulturnega centra v Buenos Airesu, v nedeljo pa je posvetil novo cerkvico v predmestju argentinskega glavnega mesta, ki je posvečena starogorski Mariji. MOSOLIMPIADA 80 SASA RUDOLF oooo Nad Polesjem, 14. julija 1980 okrog 16. ure Iljušin z olimpijskim znakom že poldrugo uro leti proti Leningradu, kjer bodo izstopili udeleženci krožnega potovanja Moskva 80. Na krovu nas bo ostalo le kakih 30. Da smo nekje nad Polesjem — kolikokrat sem o njem sanjal ob prebiranju Sienkiewiczevih romanov — si lahko le predstavljam, kajti z višine 8 tisoč metrov vidim skozi okence le bele oblake. Tovariške pozdravi, klepet in obujanje spominov s starimi znanci (Rosi, Vitanza, Pizzul, Pasini in Sayr iz Bočna), kolegi, s katerimi se srečujemo vsako parno leto že od Miinchna 72 dalje, je prekinila stewar-desa, ki nam je končno le prinesla kosilo. Preko zvočnikov nas najprej v ruščini, nato še v angleščini posadka seznani z lepotami Sovjetske zveze, nakar sledi lekcija o znanstvenih, socialnih in gospodarskih u-spehih domovine komunizma. Čebljanje, ki je bilo na začetku zanimivo, nas ob e-nakomernem brnenju motorjev uspava; na dan prihaja utrujenost potepanja od prvih jutranjih ur po čakalnicah, avtobusih, letališčih (Ronke, Linate, Malpensa), letalih, spet avtobusu in končno še taksiju. Kako drugačno je tokrat potovanje, koliko manj navdušenja, pričakovanja nad dogodki, ki se bodo v 15-dneh tekmovanja zvrstili pred našimi očmi. In vendar je še pred letom zgledalo povsem drugače. V predsobi radijskega športnega poola v Rimu, kjer sem pripravljal sredi lanskega oktobra poročilo o vseslovenskem romanju pri papežu Wojtili, se je pojavil Jan Zaremba, funkcionar urada za stike z inozemstvom pri RAIju in mi potisnil pod nos obrazec za prijavo na moskovske igre. Imel sem prvič pred očmi uradni formular z moskovskim olimpijskim znakom. »Kaj pa ti tukaj? A, že vem, slovenski romarji pri papežu. Glej, da boš predstavil mojega rojaka kot se spodobi«, je v eni sapi dejal ta simpatični Poljak, ki je prišel v Italijo med vojno s slovitim An-dersovim oddelkom in tu ostal. »Imam že pripravljene tri steklenice Pashalne vodke in v Moskvi jih bomo izpraznili.« Pashalna vodka — spet odkritje, za katerega dolgujem Janu z zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku, kjer nas je nalival s to tipično poljsko žgano pijačo, neke vrste izredno močne (70 stopinj) slivovke. »Pa hitro opravi in vse skupaj izroči s šestimi barvnimi fotografijami tajnici poola«, mi je že med vrati zaklical. Spet izpolnjevanje novih obrazcev novembra, ko se je delegacija RAIja vrnila z desetdnevnega ogleda športnih in telekomunikacijskih naprav v predolimpijski Moskvi. Glavni urednik radijskega športnega poola Guglielmo Moretti je pripravil širokopotezni načrt poročanja za vsa tri vsedržavna omrežja kot tudi za krajevni postaji v slovenščini (Trst) in nemščini (Bočen). Toda že mesec kasneje so se nad moskovsko olimpijsko prireditvijo pričeli zbi- rati težki oblaki. Rdeča armada je na božični večer vdrla v Afganistan, Carter pa je napovedal bojkot iger, če se sovjetske čete ne bodo umaknile do februarja. Sredi januarja, ko so mi bile misli daleč proč od Moskve in sem v Beogradu sledil prvi fazi dolge agonije jugoslovanskega predsednika Tita, so organizatorji Moskve 80 postavili nove zahteve. Novi obrazci, še štiri fotografije, tokrat črno-bele. Za nobeno državo na svetu, za nobeno, še tako pomembno prireditev ni bilo toliko izpolnjenih formularjev in fotografij kot za letošnje poletne olimpijske igre. 20. maja se je italijanska vlada načelno odločila za bojkot, vendar je zadnjo besedo prepustila nacionalnemu olimpijskemu odboru (CONI). Tri dni kasneje je CONI z veliko večino sklenil, da se udeleži iger. Kako pa bo RAI sledil igram, še ni bilo znano. Minil je še mesec dni do končne odločitve. Prenosi bodo, vendarv — vsaj za televizijo in delno tudi radio ^ v skrčeni obliki, vendar le iz Moskve in ne iz ostalih olimpijskih mest. Še tri fotografije, črno-bele, za vizu* ki smo ga dobili le nekaj dni pred odh°" dom. Vizum pa je bil izdan le za obdobf od 6. julija do 6. avgusta, čeprav je i®6 olimpijski potni list veljavo dveh cev od 15. junija do 15. avgusta. Olimp1) ski potni list, ki ga izda Mednarodni pij ski odbor udeležencem, spremlja3 cem, funkcionarjem in časnikarjem, pa moral biti edina veljavna uradna listih3' Prva, pa čeprav drobna kršitev določil 0 limpijskega gibanja. Iz počasnejšega brnenja motorjev Je razvidno, da se polagoma spuščamo in bomo čez pol ure pristali v Leningradu. (dalje) Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list- ■ Re9- sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovo' urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151 e ni Jest bi tiste učenjake, tiste znajditelje jn tašne ledi vse postrelau, zažgau, jem odrezau vse sorte. Jest ne znam, kej bi naredu ž nimil Ma Mihec, pej kej si se taku razjezu? Kej so ti nardili? Ma dej, dej, Jakec, kej se ne bom jezu! Ni zadosti, de so znajdli atomsko bombo, de so znajdli rakete, tanke, strupe jn vsega hudiča samo za ubivat ledi; zdej se zmišlavajo še vseh sort bolezni jn bakterije jn vse sorte bacilov ke samo čakajo, kadaj bojo skočili nate. Sej se človek boji jest, ke pravejo, de je povsod strašno dosti teh zverin, ke so taku majhne, de jeh nanka ne videš. Sm prou zgebu ves apetit. Dragi moj, če boš šou za tem, kar pišejo časniki, be se zmotu. Ti ne stoj ba-celirat, kar pišejo od bacilov jn tašneh reči jn jej lepu u miri naprej. Sej smo zmiram jedli vse od kraja jn nismo neč šteli bacilov jn smo bli zmiram zdravi. Pesti nej pišejo! Časniki morejo kej pisat. Ma znaš, de zdej pišejo prou zares od nekšneh noveh estrogenov jn hormo- nov; jn vsi pravejo, de je res. Jn 1 estrogeni jn hormoni so u mesi od & let. Jn če ti ješ teletino, pridejo tis estrogeni tudi u tebe jn pole ... Eh, kej se boš plašu zastran an par e. strogenov, ke so taku mičkeni! Kej morejo! . , Jakec, ni taku. Ke tisti estrogeni, ke je dajejo teletam, so take sorte, de te ko frderbajo za celo žiulenje. Zatu s pej šekveštrirali vsa teleta u celi vi. Jn tudi na Francoskem jemajo tašno štorjo jn Francozi nečejo več je teletine. Pej zakej dajejo tiste estrogene al h°r mone teletam? Kej nanka prašaš taku naumno! ne, de bojo bol hitro rasla jn de le bojo prej prodali u mesnico. Ben, ma tu ni neč taku hudga. Ma ni samo tu, de hitro rasejo. K