Leto VIII. V Celji, dne 18. marca 1. 1898. Štev. 11. bhaja vsaki petek v tednu. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. - Rokopisi se ne vračajo. - Za inserat* se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi ;;a mnogokratno inseriranje primerni popust. - Naročnina za celo leto 3 gld pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji. Kako naj slovensko ljudstvo obhaja 50-letni spomin vladarstva Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (Konec). Pa še več! Spomin na letošnje leto naj se obhaja še posebej v vsaki slovenski hišici, tudi v zadnji koči v gorah. Le če se to zgodi, bodemo zamogli s ponosom reči, da se je ta spo min pri nas obhajal tako, kakor malokje. Vsaj je vendar pri nas kaj lepa navada, da se skoraj v vsaki hiši obhaja god hišnega gospodarja in gospodinje, kakor tudi godovi otrok in drugih domačih. Nadalje radi obhajamo srebrne in zlate poroke in kar je več takih za posamezno rodbino in hišo posebno imenitnih dnevov. Presvitli cesar je pa naš ljubljeni oče, naš od Boga postavljeni vladar in gospodar. Kakor skrbi dober gospodar za čast, srečo in blaginjo svoje hiše, tako skrbi naš deželni oče, naš presvitli vladar, za čast, blagor in srečo vseh svojih dežel in narodov. Koliko bolj je tedaj naša dolžnost;, da upojt^bimo Ietp«njo .tako us-idao priliko, ter mu pokažemo, kako se ž njim vred veselimo preredke milosti božje, da mu je namreč bilo usojeno pol stoletja voditi državno krmilo, prav po domače in iz celega srca, kakor dobri otroci. Zato bi se naj cesarji na čast pri vsaki hiši napravilo kako malo domače veselje, katero bodi združeno z nekoliko boljšim kosilcem ali večerjo, enako, kakor je to navada ob važnih godovnih dnevih. Tako skromne ko bi te slovesnosti tudi bile, vendar bi se lahko vseslovenske imenovale. Ker tako bi ne izostal niti eden od nas, ki bi tega spomina ne obhajal seveda tako, kakor mu njegove razmere dovoljujejo. Pa tudi za to hočemo in moramo skrbeti, da se med našim ljudstvom ohrani spomin na letošnje leto. To pa bodemo brez posebnega truda in velikih troškov dosegli, ako ob prilikah teh domačih veselic zasajamo prav marljivo sadna in tudi druga drevesa. Že leta 1879. kakor tudi leta 1888. so se tu in tam pri slovesnostih, ki so se cesarju na čast prirejale, sadila drevesa, ki bodo ljudstvo še v poznih letih na tiste vesele svečanosti spominjale. Kar se je pa takrat godilo le tu in tam, to se naj letos godi povsod, v vsaki župniji, pri vsaki šoli, v vsaki občini, pri -"saki slovenski hišici^ Mislimo, da bi se na ta način 501etni spomin prav lahko obhajal povsod pri nas, in bi se to tudi povsem vjemalo s preblagimi željami Njih Veličanstva. Drevesa, Ki se bodo ob tej priliki nasadila, spominjala bodo ljudstvo leta in leta na letošnje slavnostno leto; ona bodo razveseljevala še pozne naše naslednike, donaša-joča jim preobilnih koristi; ona bodo pa tudi okrasila zemljo, koje vladar je Njih Veličanstvo, naš presvitli cesar. Ako se bode po vsem Slovenskem 501etni spomin na ta način obhajal, potem bode tudi jpomen tega leta toliko ve£ji, kajti postavilo se bode po nažih tako lepih. ,oJ> Krasnih pokrajinah. na tisoče Sivih spomenikov v trajno proslavo letošnjega leta. Sade se pa lahko različna drevesa, kakor lipe, sadno in tudi drugo drevje. Lipa je že sama po sebi veličastno in pomenljivo drevo; ako se je pa le ta še vsadila ob taki priliki, kakoršna se nam ravno letos ponuja, na primernem prostoru pri šoli, cerkvi, v sredi vasi, pred hišo, na prijaznem gričku itd., tedaj je njen pomen toliko večji. Zlasti pa opozarj amo na sadna drevesa, katera so postala pri nas skoraj najimenitnejši čini-telj v narodnem gospodarstvu; ona niso le pravi kinč vsakega kraja, ampak donašajo v svojem času prav neizmernih koristi in so toraj tudi radi tega vredna, da jih z vso marljivostjo gojimo in sadimo. Potrebnih dreves pač ne bode pretežavno dobiti, vsaj je dandanes mnogo drevesnic zlasti pri naših šolah. Pri vsaki hiši pa se naj vsadi vsaj eno, ako že ne več dreves. V deželnem zboru na Moravskem se je dne 15. februvarija t. 1. od namestnika dež. glavarja, poslanca Korc.jana stavil in sprejel predlog, da se deželnemu odboru dovoli poseben znesek v ta namen, da ga razdeli ubožnejšim občinam, da bodo zamogle napraviti večje in manjše nasade v spomin cesarjeve 501etnice. Dasi pri nas takega zaklada ni, tako vendar mislimo, da do-tični troški ne bodo delali preveč preglavice ne občinam in tudi ne posameznikom. To so naše misli o praznovanju 501etnega spomina, odkar vlada Avstrijo naš presvitli se-dajni vladar. Veselilo nas bode zvedeti, da so padle naše besede na rodovitna tla, in da so našle prijazen odmev v srcu slov. ljudstva, kajti prepričani smo potem, da se bode ono v svoji skupnosti potrudilo, da se te misli tudi uresničijo. Tako se bode postavilo na tisoče prekras-nih spomenikov ki nas bodo vedno spominjali na pomenljivo letošnje leto, ter bodo v naših srcih kakor tudi v arcin še požalh potomcev neprestano vzbujali domovinska čutila ljubezni in udanosti do presvitlega vladarja in cele Habsburške hiše. Domovini v korist in čast, pomenljivemu letošnjemu letu pa v trajno proslavo! Dvajseto ministerstvo in 50-letni državni zbori. V dobi 50 let, t. j. od leta 1848—1898 vozilo in vlačilo je avstrijsko ustavo 19 minister-stev, a dne 5. t. m. vpregel se je kot 20. grof Thun. Največ teh prihajalo je v rani spomladi ali pa v jeseni — liki ptice selivke. Z ozirom na manjše slovanske narode pa tudi večina teh ni pustila drugega vidnega sledu za seboj, nego LISTEK. Križ in polumesec. Češki spisal F. J. Andrlik, prevel Podravski. Ob tem času, ko se je razširila vstaja kri-stijanov v Hercegovini, začele so se kazati ob orožene čete tudi v Bolgariji. Tudi tukaj so morali nesrečni kristijani trpeti pod nečloveškim turškim jarmom. Razun neusmiljenega izterjevanja davka po slabi letini, ki so jo imeli istega leta v deželi, odirali so Turki kristijane kjerkoli so jih srečali. Po deželi so se klatile čete pod i v janih vojakov Čerkezov in Bašibozukov, ki so izterjevali davek, dasiravno je bil že nekekrati plačan. Pri tem so odirali in mučili neoborožen narod ter mu zažigali strehe nad glavo. Nihče izmed kristijanov ni bil varen svojega življenja. Da, turška vlada je še razpihovala sovraštvo proti kristijanom ter z oderuštvom sama dajala drugim vzgled. Ubožajoči turški plemiči niso mogli prenašati tega, da si raja navzlic svoji sužnosti v potu svojega obraza trudoljubivo ro-botajoč, pridobiva premoženje; niso mogli prenesti, da si je marsikateri Bolgar z lastnimi žulji osnoval kupčijo, ali kupil za drag denar kos polja od svojega gospodarja — Turčina. Z veliko nevoljo so opazovali, da pri svoji lenobi in zapravljivosti božajo in da marsikateremu ne ostaja ničesar razun plemitaškega naslova. Vzrok pa so navalili na revno rajo ter z nasiljem zahtevali nazaj drago kupljene pravice in posestva kristijanov, da bi jih drugemu prodali. Ko so Bolgari poizvedeli o vstaji v Hercegovini, so razumeli, da je napočil zaželjeni in primeren trenutek, da se tudi oni otresejo težkih okov. Toda do redne vstaje med njimi ni prišlo. Turki so mahoma razpršili neštevilna krdela kristijanov, in raji se je godilo še huje, nego kedaj poprej. Mozlimi so se namreč potrudili vtrditi na vse mogoče načine svojo moč ter se ob enem kruto maščevali. Še le v pomladi 1876. leta so se ojačili Bolgari toliko, da so se mogli postaviti z orožjem v roki proti sovražnikom. Izbruhnila je vstaja. Toda prizadevanje kristijanov bilo je znovič ska-ženo. Turki so pravočasno za vse zvedeli ter bili pripravljeni na vstajo. Mesto Panagjurišče na južnem rebru Srednje Gore, čegar prebivalci so se prvi dvignili, bilo je strašno pokorjeno, a njegov naslednik, mesto Batak, na rodokopskem rebru bilo je kaznovano še huje. V deželi je nastala strašna gonja. Divji Bašibozuki in druge razbrzdane oborožene čete so se klatile od mesta do mesta, od vasi do vasi ter vdirale povsod v kristijanske stavbe z izgovorom, da iščejo skrito orožje. Pri t -m pa so plenile, kradle, mučile ter jemale kristijanom poslednje premoženje. Kamor so pridrvili roparji, tam ni ostalo ni toliko, da bi se bila miš nasitila; da čestokrat po kočah in celih vaseh ni ostalo druzega, nego črno pogorišče. Ob tem času, v začetKU julija 1876. leta so napovedali Turkom vojsko Srbi in Črnogorci, katere se je bil Ivo vdeležil v turškem taboru. Skoro vse razpršene čete vstašev so pohitele bratom Srbom na pomoč, toda le malokdo se je vrnil. Večinoma so bili na potih, od Turkov zasedenih, pobiti, ko so se vračali. Bojna groza vendar ni ponehala in boj se je nadaljeval vse leto. Še le bodoča pomlad je prinesla kristijanom zaželjeno pomoč. Mogočna sosednja država, Rusija, odločila se je bila že tretjič v tem stoletju, podati nesrečnežem roko k osvoboditvi izpod neznosnega jarma. Ko so to izvedeli Turki, jeli so delati obširne priprave k obrambi. Tudi Farek Azli, za-pustivši Palanko, je odrinil s svojimi vojaki k — gnezdo nasledniku svojemu. Ko bi vsako teh imelo le nekaj smisla za slovanske manjšine, osobito nas Slovence, ter bi bilo na ustavnem polju potrdilo vsaj po jedno točko naših po naravi zakonitih tirjatev — ne bili bi po preteku 50 let politično tako brezpravni, taki pastorki ustave — kakor žalibože smo. Da pa se ni nobeno ministerstvo kaj na nas oziralo, naj si je bilo isto te ali one barve, tega ali onega kalibra, krivi smo pač mnogo tudi sami, ki nismo , znali po svojih izvoljenih zastopnikih staviti pravočasno in dovolj vztrajno svojih zahtev. Tako radodaren pa ni bil niti Kolow-rat niti Badeni, da bi nam bil prišel vsiljevat naših potreb. Često pa so zakrivili tudi naši sobratje slovanski v državnem zboru, da nas niso vlade upoštevale, temveč nas po zasedanju odslovile praznih rok. Da mnogo, premnogo ima na vesti nesrečna slovanska nesloga, da nosimo pritiklino „manjvredni narod". Dne 7. julija 1848 otvoril se je prvič avstrijski državni zbor, in naravno večino so imeli v njem — Slovani! Kje bi bilo dandanes slovanstvo, ko bi bili Slovani znali ohraniti do danes to večino, ko bi se pa tudi bili zavedali svete slovanske vzajemnosti, medsebojne podpore! Kaj je bila v po-četku napram Slovanom levica, ki se je morala zatekati le k dunajskemu dijaštvu in prol6tari-jatu delavskih slojev — baš kakor se godi to dandanes! Da smo bili pred 50 leti Slovenci tako častno zastopani v državnem zboru ter da smo volili svoje može tako svobodno brez najmanjšega vladnega pritiska, ni bila morda kaka posebna vladna naklonjenost, nego zgolj pravično izvajanje ministerstva, ki je svojim vladnim organom prepovedalo vplivati na prosto voljo vo-lilcev. To se je godilo tedaj, ko se je domnevalo, da manjši slovanski narodi itak ne bodo motili ravnotežja, kako pa se je godilo pozneje, kako se godi v tem oziru dandanes, ko vlada uvidi, da bi bilo konečno tudi s posameznimi slovanskimi debli računati, ako se isti s sobrati zdru žijo v državnozborsko večino — nam pač ni treba praviti. Nova ustavna doba našla nas je povsem nepripravljene. Našega zanemarjenega političnega stališča pa nismo bili Slovenci krivi, ležala je nas železna roka fevdalnega sistema in nadvlada sosedov, a ko se je ta roka odmaknila po novi ustavi, nismo mogli svojih izmučenih udov vzdigniti, kaj še le gibati se in misliti. V tem pa ni nikdo gledal na našo pobitost, nikdo ni na nas čakal, vse je drvilo prek nas k ustavni vreči polnit si žepe z novimi političnimi pravicami. Naravno in umljivo je, da je slovenski narod, narod tlačanov in delavskih odvisnežev, kateri ni imel plemstva, a učenjaki njegovi ube-žali so k nasprotnikom, ako so hoteli kot taki veljati, istotako meščanski obrtniki, naravno je, pravimo, da je tak narod mislil prvo na osebno neodvisnost. Mislil je tedaj 'naš kmet le na po- goje, ki bodo sledili odpravi tlačanstva. ni zaupal nobenemu olikancu, ker je trdil, da zna zastopati njegove koristi le kmet sam, vsak „škric" ga le opehari. Izvolili so si tedaj Slovenci v prvi državni zbor, kjer so nam stale takorekoč širom odprta vrata do političnih pravic, večinoma le može, ki niso imeli pojma o narodnosti. Vrh tega niso poznali vzajemnosti niti med seboj samimi, temveč so si stali tudi nasprotni s sodeželami: Stajarec ni zaupal Kranjcu, Kranjec ne Primorcu, rajši so pristopili pri glasovanji v zbornici k nasprotnikom, nego bi se strinjali z predlogom sosednjega jim brata. Ne smemo pa se tej trmi preveč smejati, ako pomislimo, kako jih je ločil kronovinski sistem; vsaj se še nahaja žalibože dandanes za nas pre-žalostnih trm, ki predbacujejo bratu iz Kranjske ali Koroške, da nima med nami istih pravic, ker je — „privandranec". To je bil oni turobni pričetek, kako so si znali Slovenci izkoriščati nudečih se jim pravic nove avstrijske ustave. Tako je prišlo, da so propadle zahteve poedinih slovenskih razumni kov, zahteve kakršnih si danes po 50 letih ne upamo več staviti, a tedaj bi bilo treba le vzajemnosti med slovenskimi poslanci, — in vlada bi jih bila sprejela in uvrstila med zakone. Ko roški poslanci zahtevali so n. pr., da mora na Koroškem znati vsak uradnik slovenski, da je vpeljati slovenščino v vse šole, da se naj usta novi v Celovci slovenska stolica. Kaj bi se zgodilo dandanes slov. poslancu na Koroškem, ako bi si drznil staviti enake zahteve! Iz vseh slovenskih kronovin oglašali so se poedini prebujeni zastopniki za razdeljitev dežel po narodnosti ter zjedinjenje istih v skupno kronovino, za ustnovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, za slovensko poslovanje v deželnih zborih in odborih itd. Ti redki buditelji pa niso imeli ne le naroda za seboj, nego upirali so se jim zaslepljeni tovariši, poslanci sami. Vlada je brž spoznala to našo nesrečno neslogo ter izrekla, da ne bo trpela slovenskih separatističnih nakan. Med tem časom bratov-skega razpora izpraAiili so ostali, že itak bogati narodi, ustavno vrečo) a Slovenci1 hodijo še dandanes — po 50 letih — stresat prazno vrečo na Dunaj. Celjske novice. (Umrl je) dne 11. t. m. znani trgovec Fr. Janesch v Celji. Rajni je bil soustanovitelj in prvi čas tudi odbornik celjske posojilnice. V politične borbe se ni umešaval, vsled česar tudi med Nemci ni bil sovražen. Dosegel je dobo 60 let. Blag mu spomin! (f Wahrmund Miheljak.) V Gradcu umrl je dne 14. t. m. Wahrmund Miheljak, konceptni uradnik dež. šol. sveta v 43. letu starosti. Umrli je sin tukajšnje povsem Spodnjem Štajerju znane notarske rodbine Miheljak. V mladosti že preselil se je v Gradec, koder je služboval do smrti. Rajni je svak c. kr. notarja Lovro Baš-a in šol. svetnika in ravnatelja gimnazije Peter Končnik a Naj počiva v miru! (Talijo za rešitev življenja) pripoznalo je štajarsko namestništvo Vincencu Kuderju, kovaškemu pomočniku v Celji, ker je rešil dne 26. junija 1. 1. krojaškega pomočnika v Celji, Štefana Dečmana, da ni utonil v Savinji. (Sklep ljudskih in meščanskih šol) bode letos v Avstriji vsled cesarskega jubileja že z 1. julijem. Vse te šole imele bodo pa tudi v jeseni ob slavnosti, t. j. v začetku decembra teden dnij počitnic. (Mestna godba celjska prosjači državne podpore.) Mestna godba dobivala je vsako leto 200 gld. državne podpore, za katero tudi zdaj moleduje. Kadar je treba kaj sprositi od države, takrat je še celo celjska godba avstrijska, ko dobi, se ji pa napne pruski greben, da je nakrat „prajzovska banda", ki igra „Wolf Marsch", „Wacht am Rhein", in ki sodeluje pri vsaki proti avstrijski demonstraciji v svojih pruskih kapicah. Morda se bodo tudi na Dunaji premislili dati kako podporo takim rogoviležem? (Vse se jim skazi.) Naši nemški Celjani pripravljali so že dokaj časa nekaj tajnega za 13. marcij v proslavo dunajskih revolt pred 50 leti — ker so tako delala tudi mesta Dunaj, Gradec i. dr. velika. Da bi jim pa nihče ne kalil vode, namenjeno je bilo vsakovrstno rogoviljenje „ naj bolj nemškemu" cesarju Jožefu II., katerega 1571etna obletnica rojstva se je obhajala isti dan. Okrasili so njegov spomenik pred „Narod-nem domom" s »frankfurtarčo" z izrekom tega cesarja: „Ich bin stolz darauf ein Deutscher zu sein" (Ponosen sem, da sem Nemec). Zvečer zbralo se je nekaj dvomljivih prikaznij in smrko-linov, ki so pred razsvetljenim kipom popevali „Wacht am Rhein" isto tako kakor bi se drlo nekaj pri mesarju se nahajajočih telet, to je bilo tudi vse; vsako nadaljno rogoviljenje, kakor pripravljeno bakljado z godbo po mestu, prepovedala je krajevna oblast — seveda ne magistrat, pod čegar pokroviteljstvom so se vršile vse priprave. Vsled tega držijo se nemirni duhovi kot poparjeni kužeki, ker se bojijo graje iz — Gradca. ' > '' _ -- - -------- Poštne zadeve. Slovenci, na branik za svoj jezik in narodnost! C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo je pred štirimi tedni izdalo vsem neslovenskim poštam po Štajarskein in Koroškem ukaz vrniti v Gradec vse nemško-slovenske tiskovine, katere so znabiti vzprejele, da se jim dopošljejo samo nemške tiskovine. Tako so poročali vsi dunajski listi. S tem ukazom torej poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu naznanja vsemu svetu, da sovraži slovenski narod. Nemcem se ne zgodi nobena krivica ako dobe pri poštah nem ško slovenske tiskovine; kajti v njih se nahaja nemški tekst celo na prvem mestu. Samo o sebi se razumeva, da smatra nemška zagrizenost armadi Šakirapaše, ki je stopal od Plovdiva proti Sredcu. Kamorkoli je stopila agova vojska, povsod je puščala za seboj sledove odurne surovosti. Ni je bilo vasi, mimo katere je moral iti, v kateri bi kristijanom ne bili grozili in jih ne odirali. Zlasti v vasi Brsniku ravnali so vo jaki tako okrutno, da so Bolgari smatrali za potrebno upreti se škodljivcem in jih pognati. Bržkone bi se jim bil posrečil njih namen brez velikega truda, ko bi ne bilo pridrlo krdelo divjih Čerkezov, ki je odločilo zmago Turkom v prid. Brsničanje pa so skusili v največji meri, kako težavno je upirati se sovražniku. Možje so bili pobiti do poslednjega, ženske in otroke pa so Turki vjeli ter jih tirali v sužnost. Dvajset mož, med njimi tudi Ivo, so bili poslani z ujetniki, da jih pospremijo globlje v deželo. Molče in s pobešeno glavo je korakal Ivo poleg tolpe ihtečih mater in jokajočih otrok. Njih stok mu je razdiral srce. Spomnil se je, kako so pred nekoliko leti tudi njega in njegovo mater gnali v Berkovico, in kaj vse je takrat skusil. Kakšna usoda čaka te nesrečneže? Gotovo takšna, kakor Ivo, če še ne hujša! Ne sili jih k urni hoji, ne suva jih, marveč kara še svoje tovariše, ki so se preveč spozabili nad reveži. Po večdnevni hoji dospele so straže z ujetniki na določeno mesto, v Plovdiv. Aga je hotel imeti jetnike na varnem, radi tega je naročil jih pognati sem. . . Toda je delalo dokaj težave nastanjenje žen, ječe so bile povsod polne. Odločili so se zadovoljiti z vsakim prostorom, da bi le mogli odkrižati se odgovornosti. Napotili so jih v pokopališča. Pogledali so v nekoliko sob, kjer so se dušili ter mrli od glada že drugi jetniki, prignani semkaj od raznih pokrajin. Naposled se jim je posrečilo najti prostor za nesrečneže. Nizami so bili rešeni strogega nadzora. Ostali so sicer tu na straži, toda ker so bili jetniki dobro zavarovani, niso se zmenili mnogo za nadzor. Vrhu tega so tudi vedeli, da jim kristijani ne morejo zbežati, ko bi tudi straže ne bilo. Komaj bi dospel kateri na ulico, bi ga Turki takoj vjeli in zaprli. Torej sedeč na stopnicah pred pokopališčem, so stražniki ugodno puhali dim iz svojih čibukov, se pomenkovali, ali zabavljali z igro. Ivo se ni udeležil njihove zabave. Sedel je zatopljen v lastne misli, ali pa stopil v pokopališče med vrste nesrečnežev. Kaj se je godilo v mestu in deželi, o tem ni imel Ivo niti slutnje. Vedel je samo, da se vali v njegovo domovino ruska vojska in da bi imel z agovimi vojaki iti ji naproti. Želel si je v duhu, da bi se osvoboditelji kmalo prikazali ter brate obranili. „A kaj se zgodi z menoj. Kam se naj obrnem?" si je mislil. „ Turki me ne puste tako kmalo iz te soparice ---kaj bi tudi počel v tej obleki? Bratje bi me smatrali za sovražnika, namesto gostoljubja doletela bi me kroglja. Ne, ne, — ne morem od tod! Bodi Bogu potoženo! Upam trdno, da mi pokaže pot, da se izmotam!" Podpirajoč si glavo je zrl na prižasto zmes otrok, tam blizo se igrajočih ter neslutečih materinih muk. Nakrat pa je začul nekak poseben, nenavaden hrup. Dospela je nova četa vojakov in ž njo množica jetnikov, fantje, žene in otroci. Možev med njimi ni bilo. Nastal je prepir. Nadzorniki pojasnujejo in dokazujejo, da tu ni prostora. Prišleci pa odklanjajo pojasnila in dokaze: tu mora biti prostor. Pa silijo jetnike, naj se stisnejo kolikor le mogoče skupaj. Čez jedno uro so jetniki nastanjeni; sede tesno drug poleg druzega, vleči se ni bilo mogoče. Vrne se turoben, da mrtev mir; le malo komu se premičejo ustnice, šepetajoč nekaj sosedu. (Dalie Prihodnjič.) poštnega ravnateljstva vsako pošto za nemško, katera nima nobenega slovenskega napisa, tem načinom hoče večino poštnih uradov po Koroškem in Štajarskem, posebno pa na slovensko-nemški jezikovnej meji ponemčiti in odvzeti onde bivajočim Slovencem pravico do rabe slovenskega jezika. Ob jednem se je s tem sovražnim ukazom molče namignilo vsem nemško mislečim poštnim uradnikom po Koroškem in Štajarskem, naj kolikor morejo širijo med stranke le nemške tiskovine. To sovražno postopanje pošcnega ravnateljstva naj vzbudi med nami Slovenci narodno odločnost in sicer: 1. Vse občine, farni uradi, krajni šolski sveti, okrajni zastopi in tudi posamezni posest niki naj vložijo pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu na Dunaju v slovenskem jeziku pisane prošnje za slovenske napise zunaj in znotraj svojega poštnega urada, za slovenske tiskovine, kakor: dopisnice, zalepke, nakaznice, spremnice, brzojavke, poštno prejemne in od dajne liste itd. itd. ter se naj proti slehernemu neprijaznemu vedenju poštnega uradnika nasproti slovenskemu jeziku pritožijo na višje mesto, in to tudi naznanijo »Domovini", katera bode vse sproti priobčevala ter pozivala različne urade in prebivalstvo na odpor proti tacemu nepostav nemu postopanju. 2. Po vseh prodajalnicah, kjer se prodajajo poštne vrednotnice, zahtevajmo vedno dvojezične, ako nam vsiljujejo samo nemške. Mnogi trgovci, celo taki, ki se štejejo med Slovence, ne prište vajo tem poštnim vrednotnicam nobenega pomena. Le vzemite nam slovenski jezik iz pošt nih tiskovin, potem se bode nemška predrznost kmalu spravila nad slovenske naslove in bode potisnila naš jezik iz poštnih uradov na cesto! Iz konzuma dvojezičnih poštnih vrednotnic pre sojuje trgovsko ministerstvo kako se mi zanimamo za svoj jezik in kakšno veljavo mu dajemo sami domcb. Da bi se toraj ta konzum zmanjšal, da bi se veljava našega jezika znižala je seglo poštno ravnateljstvo s tem ukazom na zviti način nad dvojezične poštne vrednotnice in tiskovine. Na delo torej rojaki, naš jezik se naj upošteva povsod, ne samo koder doni slovenska govorica, temveč tudi po vseh uradih gori do ministerstva! Gg. državni poslanci, beležite si iz »Domovine" vse podatke o neznosno krivičnih razmerah pri naših poštnih uradih, katere bodemo odslej redno priobčevali v posebnem zato odmerjenem predalu z naslovom »Poštne zadeve!" Na noge slavni krajni zastopi, občinski uradi, vis. častiti župnijski uradi, krajni šolski sveti, politična društva in zasebniki! Vlagajte pritožbe na visoko c. kr. trgovsko ministerstvo proti nepostavnostim gledfe rabe slovenskega jezika na naših poštah, za napravo slovenskih napisov zunaj in znotraj poštnih uradov, za slovenske poštne pečate, za dvojezične poštne vrednotnice in tiskovine itd. sklicevaje se na člen 19. državne osnovne postave z dne 27. grudna 1867, kateri se glasi doslovno: »Vsi narodi v državi so jednakopravni, vsak narod ima nekršljivo pravico do čuvanja (varovanja) in gojitve svoje narodnosti in svojega jezika. Država pripoznava jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradih in v javnem življenju." Vsi slovenski razumniki, kakor gg. duhovniki, odvetniki, zdravniki, učitelji, uradniki, župani, občinski tajniki, razumni kmetje in vsi, ki opazite v svojem poštnem uradu kakšno nepo-stavnost ali nespodobno vedenje poštnih uradnikov oziroma poštarjev glede našega jezika, naj blagovole vse to naznaniti, da dogodek javno ožigosamo in pomagamo nepostavnost odpraviti. Ako stopimo vsi na noge, iztrebljene bodo kmalu vse nepostavnosti in zaničevanje našega jezika in naš jezik bodo spoštovali in cenili uradniki in nasprotniki in vlada bode morala računati z našimi zahtevami. Kdor molči, se sam zaničuje in je podlaga ptujčevi peti! Torej Slovenci, na branik za svoj jezik in narodnost! Spodnje-štajerske novice. (Osebne vesti.) Pravosodni minister pre mestil je c. kr. notarja g. Kazimir Bratkoviča iz Brežic v Gornjigrad. j (Učiteljske premembe.) G. Martin Šamprl, podučitelj v Makolah, imenovan je učiteljem v Črešnovcih, a g. Anton Špan, podučitelj v Bre žicah, pa učiteljem v Slov. Bistrici Suplentom sta imenovana gg. Franc Kotzmuth pri Sv. Duhu in upokojen nadučitelj Andrej VrabI pri Sv. Jurju v Slov. goricah. — Stalni na svojih dosedajnih mestih postali so: g. Karol Unger na utrakvi-stični šoli v Brežicah, gdč. Melanija Premschak na nemški šoli v Vojniku ter Ivana Gherbaz pri Sv. Petru pod Sv. gorami. V stalni pokoj stopili sta učiteljici Alojzija Dominkuš pri Sv. Florjanu v Doliču in Aleksandra Wruss v Braslovčah. — Na nemško deško šolo v Ptuju dobili so poduči-telja iz — Bavarske, imenom Fr. Miihlbauer. Poklicali pa so ga najbrž ptujski očetje le zbok tega, ker je blizu njegovega rojstnega doma sloveč »norberški livalnik", katerega naj bi vzel seboj, da se vsili nemščino tako »trdoglavim" slovenskim paglavcem. Srečna misel! (Volilni shod na Teharjih) bil je preteklo nedeljo prav obilo obiskan. Prihrulo je tudi krdelo socijalistov ter so hoteli razgnati zborovanje s tulenjem in nemškim zabavljanjem, kar pa se jim ni posrečilo. Zbranim volilcem govo rila sta gg. Dragotin Hribar in dr. J. Karlovšek, ki so z navdušenjem pritrjevali besedam govornikov. Socijalisti dosegli so s svojim nasilnim nastopom in nedostojnim vedenjem, da se jih bode kmet še bolj ogibal in se še bolj prepričal v kaki zvezi delujejo ti »odreševalci" človeške bede. V ponedeljek pokazali pa bodo naši volilci, da pri nas ni prostora takim rogoviležem. Pridite tedaj vsi k volitvi in volite trezne, značajne može. Zmaga bode sijajna in teharski Slovenci pokažite, da ste potomci slavnih slovenskih prednikov! (Na Teharjih) vrši se prihodnjo nedeljo t. j. 20. t. m. popoludne ob polu 4. uri v hiši gosp. Josipa Pečnaka volilni shod. Volilci teharske občine, udeležite se v obilnem številu tega shoda. Opomni se, da bodemo tam od socialdemokratov prosti, vstop bode le samo volilcem dovoljen. (Laški trg.) Čakali smo do današnjega dneva, da nam bode tudi »Domovina" poročala o zadnjem gledališkem večeru, s katerim nas je »bralno društvo" v nedeljo dne 27. m. m. zopet presenetilo, toda čakali smo kakor vselej — tudi tokrat zaman. Oglasili bi se sicer ne bili, ako bi se ne bili spomnili, da nam je neki dopisnik začetkom letošnjega leta v »Domovini" predbacival, da je pri nas društveno delovanje že popolnoma zaspalo. Res je sicer, da stopi »bralno društvo" v zadnjem času nekaj redkeje pred občinstvo, ali vzrok temu je vsakemu znan; društvo namreč ne razpolaga več nad tako obilico društvenih sil, kakor za časa ustanovitve. Vkljub temu prireja nam vsako leto nekaj veselic, v katerih posebno gledališke predstave občinstvu jako ugajajo. Pri teh predstavah pozdravimo vedno, eno in isto šestorico diletantov na odru, katera se drage volje žrtvuje v prirejeva-nju društvenih zabav in od katere se res več zahtevati ne more. Tudi pri zadnjem gledališkem večeru nastopili so naši pridni igralci v igrah »Blaznica v prvem nadstropji" in »Dva gospoda pa jeden sluga" z velikim vspehom ter se odlikovali z jako spretnim igranjem. — Kritiko ?alo se je o njih igranju že tolikokrat, da nimamo k storjeni kritiki ničesar dostaviti; omenimo le, da so vsi svoje uloge jako srečno rešili in želi mnogo odobravanja. Vsa pozornost obračala se je takrat na enega igralca, kateri je v igri »Blaznica v prvem nadstropji" kot diletant prvič na Laškem nastopil ter se v glavni ulogi »Ivana" pri občinstvu jako srečno vpeljal. Nadarjeni predstavljalec igral je svojo ulogo z naravnim humorjem tako mojstersko ter se gibal v kretanju s tako sigurnostjo, da ga je občinstvo odlikovalo z burnim ploskanjem. Splošno se je sodilo, da gospod Edvard Kukec ni samo dober diletant, ampak igralec kakor smo ga vajeni poslušati le na kakem večjem odru. — Čestitamo nadarjenemu igralcu k svojemu prvemu uspešnemu nastopu, s prošnjo, da bi tudi v pri hodnje našemu društvu kot diletant zvest ostal. Čestitamo tudi prireditelju in režiserju g. Konrad Elsbacherju na sijajnem vspehu. Hvala vsem! (Laško.) Tržan Jožef Drolc ima hudega psa, ki je že več ljudi zelo ugrizel in poškodoval. Pretekle dni je hudo popadel čevljarskega učenca Wolfinga, tako, da mu je zdravnik moral šivati rane in fanta so morali peljati v bolniščnico v Celje. Čudno je, da se je branil tukajšnji zdravnik dati fantu spričevalo, da bi zamogel tirjati odškodnino. Seveda vrana vrani in Nemec nem-škutarju ne bo škodoval. Kaj pa če bi kak kmečki pes kakega tržkega postopača nemšku-tarja ugriznil? Bili se tudi branil dr. Schwab napisati spričevalo. Ali bo tržki občinski urad skrbel, da se bode nevarni pes občinskega svetovalca Drolca napravil neškodnim. (Laško.) Dne 1. marca 1898 umrl je posestnik v občini Sv. Krištofa Mikal?ž Ošek, dan po njegovem pogrebu je bila previdena s sv. zakramenti njegova žena Jera, in danes tudi že njo krije zemlja. V življenju sta se imela rada, še v smrti nista ločena. (Čitalnica na Vranskem.) Vže zadnjič je Vaš dopisnik tajnostno naznanil, da se bodo vršile na pustno nedeljo v naši čitalnici posebne reči. In res, ko smo jih gledali, prišlo je iznena-denje za iznenadenjem. Kar s početka nastopila je — na maškeradi seveda— »šmarijska godba"; ki je na bigotfonih jako dobro oponašala ono istinito godbo tega imena, in v zelenih in priža-stih visokih cilindrih zbujala mnogo smeha. Pridružil se je nji kmalu črn ciganček ter kaj vestno sodeloval na goslih. In ko so še zveneli čarobni akordi te divne godbe, ki je svirala komade iz različnih tujih oper tako izvrstno, da se ti je zdelo, da slišiš samo domače petje — spreminjal se ti je svet v lepo ozaljšani Šenta-: kovi dvorani od trenotka do trenotka. Občudoval si že marsikatero divno masko, videl si različne deželanke, svilnato »Sokolico", sedmero-bojno »Mavrico", snežno belo »Kuharico", »Lam-pijon", »Krtačo", »Mornarico", »Svantovidko", »Poletje", »Vinogradnico" itd. itd., a kdo bi se toliko oziral po toiletah, ko ti mamijo tako divni pogledi lepih mask gledajoče oko? Prišel je debel Turk, vrteli so svoje visoke kape klovni, skakal je neumorno Pirot, razgrinjal dežnik oholi Anglež, smeha mnogo obujal smešni tercet na gosli, citre in kitaro, ki je v vseh mogočnih in nemogočnih telesnih legah igral in pel izborno šaljivo. Razvijalo se je pustno življenje vedno bolj in bolj in še raz glasovirja slišal si »muzi-kaličen smeh" in druge šaljive komade, katere je igral g. Lokan. Da se je plesalo in mnogo plesalo, pač ni treba omeniti, pač pa naj povemo, da je bila ta veselica samo za ude in vendar se je nje vdeležilo črez 100 dam in gospodov. To gotovo pove dosti, kako krepko stoji naša čitalnica. Ni čuda torej, da so njo začeli sovražiti naši Posilinemci; a o tem prihodnjič! (V Gornjemgradu) nameravajo v spomin 501etnega vladanja cesarjevega postaviti v parku visok in lep kip Njih Vel. cesarja Fran Josipa I. V to svrho sestavil se je že odbor, ki se je resno poprijel deia. Ob priliki poročamo natančneje o tej zadevi, ki je za Gornjo Savinjsko dolino, posebno za trg Gornjigrad pomena polna. (V Gornjemgradu) je dne 4. t. m. umrl sodnijski sluga g. J. Govedič v najlepši moški dobi. Pokojnik bil je zelo priljubljen, kakor pri gospodi tako tudi pri preprostem ljudstvu. Gor-njegrajsko pevsko društvo zapelo mu je dve mili žalostinki. (Iz Ljubnega v Savinjski dolini) odide v Spljet v Dalmacijo zdravnik g. dr. J. Vilimek. Gospod zdravnik se je jako priljubil pri nas in težko ga bodemo pogrešali. (Umrl je) v Konjicah dne 14. t. m. ondotni lekarnar g. Jan Pospišil. Blagemu narodnjaku hvaležen spomin! (Konjiško učiteljstvo) je zborovalo dne 3. t. m. v slovenski šoli v Konjicah. Navdušenje za dobro stvar in pa požrtvovalnost premagata marsikatero oviro. To se je pokazalo posebno pri tem zborovanji; kajti akoravno je bilo treba napraviti težavno pot tudi iz najoddaljenejših krajev tega okraja, akoravno je bilo treba pre-bresti debel ravnokar zapadli sneg, vendar se je zbralo precejšnje število društvenikov in društ-venic, kot gost sta pa bili navzoči gospodični Agica in Anica Malenšekovi iz Čadrama. Iz zanimivega in obširnega vzporeda, ki se je dovršil še le ob pol dveb, dovoljujem si na kratko po ročati nastopno: g. Černej iz Čadrama je imel krasen govor o realijah. V izbranih in navdušenih besedah je kazal, kako se naj vrši pouk v teh predmetih, da bo vplival na versko in nravno vzgojo mladine. Poslušalci so mu glasno pritrjevali; saj je pa tudi resnica, da se pahne ljudskošolski pouk nazaj v mrtvi mehanizem, kakor hitro se izbacijo realije iz ljudske šole. Kdor tega ne verjame, naj blagovoli prečitati ta Černejev govor, ki se priobči v učiteljskem listu »Popotnik"; potem bo menda drugačnega mnenja. — Kot drugi govornih je nastopil g. Eberl iz Tepine. Podal je mnogo zanimivih izkušenj iz »stare" in »nove" šole, katere si je nabral tekom 401etnega učiteljevanja. Poslušalci so z za nimanjem sledili temu govoru, iz katerega so pobrali marsikatero zlato zrno. — Kot delegat »štaj. učit. Zaveze" gre 7. aprila t. 1. v Gradec g. Brinar; društvo ostane pri tej »Zavezi" le tedaj, če se slovenskemu učiteljstvu zajamči rav-nopravnost, a ne samo z lepimi besedami, ampak tudi dejansko. — Zadeva, ali se naj zdaj dožene, ko je up po boljših učiteljskih plačah splaval zcpet po vodi, skliče drugi splošni shod štajerskega učiteljstva, se prepusti v odličitev izvrševalnemu odboru, ki se je izvolil pri prvem jednakem shodu. — »Slov. Matica" je imela v pretečenem letu izmed učiteljstva tega okraja samo enega uda, tako ne sme iti dalje, zato je prevzel v tem oziru poverjeništvo g. Brinar; upati je, da se mu odzove obilo naročnikov. — Prihodnje zborovanje bo 5. maja v prijaznem Čadramu, o katerej priliki se tudi vrši hospita-cija na ondotni šoli. — Zabavni del nam je prinesel zopet nekaj uric, ki nam ostanejo dolgo v prijetnem spominu. To pot nismo bili več osamljeni ; pridružil se nam je učiteljski prijatelj č. g. Makso Ocvirk, kaplan na Prihovi, pozneje so nas tudi počastili trije konjiški narodnjaki, med njimi -- kar nas je posebno razveselilo — tudi načelnik kraj. šol. sveta g. dr. Rudolf Dal Bog, da društvo vztraja v svojem tiru: najprej resno delo, potem pa veselo razvedrilo! (Šmarje pri Jelšah.) Dne 24. svečana t. 1. je imela tukajšna posojilnica dobro obiskovan občni zbor, kajti ni se le sešel cvet rodoljubnih mož iz domačega okraja, temveč udeležil se ga je tudi za to zadrugo velezaslužni g. dr. Franc Juitela, odvetnik, dež. poslanec, itd. v Ptuji. S posebnim zadovoljstvom smo se prepričali o krepkem razvoju tega baš v našem okraju pre-imenitnega podjetja; kajti v petem upravnem letu smo dosegli prav lep uspeh in napredek. Posebne važnosti je v prvej vrsti posvetovanje in sklep, kako naj posojilnica proslavlja petdesetletnico Njega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. V to svrho se odloči znesek po 100 gld. iz čistega dobička leta 1897 za ustanovo ljudske knjižnice; saj se stem ravnamo po plemenitej tendenci našega vzvišenega vladarja, da to redko, veleznamenito slavnost praznujemo z dobrodelnimi nameni. Z veseljem pozdravljamo ta sklep, uvidevši potrebo ljudskih knjižnic; kajti našemu ljudstvu, posebno mladini, izsto pivši iz šole, je treba nuditi priliko, da si lahkim potom dobi primernega in dobrega čtiva. Tako je storjen začetek; nadejamo se, da se bode ta lepa, blaga ideja izpeljala v prid in korist milemu nam narodu; saj so nam v to porok rodoljubi, požrtvovalni možje, ki zastopajo načelstvo. Kako se namerava urediti ta ljudska knjižnica, o tem hočem z veseljem poročati o priliki. Nadalje se po soglasnem sklepu pripravi v last-nej hiši v pritličju primerna soba za tukajšno „Čitalnico", s čimer se gotovo ustreže večini njenih članov; kajti potem ima tudi svoje prostore in svoje zavetje v »Narodnem domu". Pri dopolnilni volitvi v načelstvo sta bila izvoljena kot ravnatelj gosp. dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarji in kot član gosp. Matija Vrečko, posestnik in župan na Slivnici, ker sta člana načelstva gosp. Karol Kraus in gosp. Alojz Rokavec izstopila že tekom prejšnjega leta. Iz letnega poročila posnamemo: Posojilnica v Šmarji je imela prometa 149.775 gld. 8 kr., a čistega dobička je bilo 1460 gld. 73 kr. Zadružnikov šteje 580, ki imajo vplačanih deležev 4266 gld. Stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obresti je bilo 87.719 gld. 84 kr., a posojil 86.250 gld. 97 kr. Oba rezervna fonda znašata 4340 gld. 67 kr. Posojila se dajejo po 6% le zadružnikom iz do mačega kraja, hranilne vloge se obrestujejo po 5%. a rentni davek in druge pristojbine plačuje zadruga sama. Uradni dan ima vsak četrtek predpoludne; razna pojasnila se dajejo tudi po nedeljah med tiho in pozno božjo službo. (Trbovlje.) Naš občinski zastop je v svoji seji dne 3. t. m. enoglasno sklenil prositi pri c. kr. poštnem ravnateljstvu za dvojezični poštni pečat. Sklenil je tudi naprositi v. č. gosp. župnika, da blagovoli skušati, da bi blagovolilo tukajšno rudarsko ravnateljstvo vplivati, da bi se ne nastavljali tukaj kot zdravniki — Židje. Sedaj sta oba zdravnika Žida, nevešča slov. jezika. Tudi svojega poklica ne izvršuje posebno eden teh zdravnikov, kar kaže več slučajev. Čudimo pa se, da socijalisti, ki vedno udrihajo po čč. duhovščini brez povoda, tukaj lepo mirno molčijo, dasi jemlje deca in odrašeni konec, ker g. zdravnik neče imeti časa. Pa saj se poznamo. Zid in socijalist sta si dobra prijatelja, posebno proti Slovencem in duhovščini. (Utonil je) J. Jekoš p. d. Moslic. Dne 14. t. m. se mu je zmešalo, na kar je zabredel v Savo in se zgubil v valovih. Mož bil je že 63 let star. (Posojilnica v Brežicah) je imela v tretjem upravnem letu denarnega prometa 153.913 gld. 35 kr. Zadružnikov šteje 751, kateri so vplačali deležev 3755 gld. Hranilnih vlog je vloženih 39.558 gld. 61. kr. Stanje hranilnih vlog s kapit. obresti koncem leta 71 895 gld. 97 kr. Novih posojil se je za leto 1897. izplačalo 30.915 gld. Posojil se je vrnilo 26 471 gld. Stanje posojil koncem leta 1897. 67.792 gld. 12 kr. Stanje splošnega rezervnega fonda 2000 gld. Čisti dobiček 2051 gld. 71 kr. Gotovina v blagajni s koncem leta 6940 gld. 82 kr. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4V20/o brez odbitka rentnega davka. Posojila se dajo proti 6% samo zadružnikom. Uradni dan vsak četrtek od 9. do pol 12. ure predpoludne. Pisarna v lastni hiši »Narodni dom" (Hotel Klemba^. Za leto 1898 izvoljeni odborniki: And. Levak, veleposestnik načelnik, Miha Balon, mestjan namestnik, Jože Mešiček, mestni župnik, Ivan Munda, c. kr. živinozdravnik, Nace Polanšek, hišni posestnik in pekar, Anton Umek, trgovec vsi v Brežicah in dr. Mate Schmir-maul zdravnik v Reihenburgu Kot udi načelstva. Nadzorniki: Jože Horvat, umir. župnik, Franc Varlec, trgovec v Brežicah in Franc Gerec, veleposestnik in trgovec v Pišecah. (Na Slatini) oskrbovala bo v bodoče skupne zadeve jedna oseba, tako je namreč sklenil finančni odsek štajerskega deželnega odbora. Do sedaj bil je namreč za vrelce in vodnjake jeden oskrbnik, a splošna skrb kopališča pripadala je takozvanemu ravnatelju (ljudstvo ga zove „de-rehtar") seveda sta stala oba visoko nad Zemljani ter potegovala visoke plače iz — deželne blagajne. Sedaj pa se nastavi jedna oseba za oba posla; dotičnik bo dež. višji uradnik ter mora biti izvežban v trgovini. Dobro bi bilo, da bi se pri tem gledalo na štajerske rojake — ne pa mažarske Žide. (Iz kozjanskega okraja.) V »Domovini" št. 8 z dne 25. februvarija 1.1. se je pečal dopis z nekim udom okrajnega zastopa, kateri nezna-čajno nasprotuje zgradbi ceste mimo Prevorja. Mislimo, da ako se je dotični mož po zdravem prepričanji potegoval za pravico občanov občin Dobje, Planinskavas, Loko i. dr., da bi peljala cesta od Prevorja ne čez pusto »Košnico", v kateri stoji le nekaj posameznih koč, ampak od Prevorja skoz Hrušovje, Jelce naravnost do Sv. Urbana, to ni trma. Na ta način bi bila vsemu okraju storjena korist. Gotovo bi se godila za naše prebivalstvo nečuvena krivica, ako bi se tako velike vasi preziralo, ter se oziralo le na posamezne koče. Bi li imeli mi kako korist te ceste, izpeljane čez Košnico? Nikako! Ako se ne slušajo bogsigavedi kako prošnje istega moža, kateri je tukaj obče kot pravičnik znan, naj pa pretresa potreba tega prebivalstva njih sočutje. Ljudstvo mora postati razjarjeno, ako se njega pravice v blato teptajo. Isti mož ljubi gotovo složnost i bi brezpotrebno o zgradbi te ceste ne bil besedice črhnil; — poklicani smo pa vsi za splošni blagor naših sobratov skrbeti, kar nam vže krščanska ljubezen spolnovati veleva. Torej predno se začne to važno delo zvrševati, preuda-rimo i pretehtajmo dobro vse okoliščine. (V Čadramljah) podaval bo v nedeljo dne 20. t. m. po večernicah gospod učitelj Ludovik Černej o umnem gospodarstvu za društvenike »Sloga" i druge prav dobro došlece. (Dravsko polje.) (Hospitacija.) Učit. društvo mariborske okolice je po sklepu zadnjega glavnega zbora letos imelo dne 3. sušca svojo prvo hospitacijo v Hočah. Vzlic slabemu potu, kojega je deževno vreme prejšnih dni napravilo, prihitelo je peš in po železnici od raznih strani v prijazne Hoče odlično število udeležencev, med njimi občepriljubljeni gosp. ravnatelj H. Schreiner in gosp. nadučitelj M. Nerat, želeč se prepričati kako kaj vrli Hočani napredujejo v svoji novi šoli. Kmalu ob 9. uri se snidejo došli gostje v šoli v 3. razredu in g. učitelj J. Preindl prične s svojimi učenci pouk trajajoč do poludne. Šolskemu pouku iz računstva, prirodoznanstva in slovnice so slušatelji pazljivo sledili ter o njem pozneje pri živahni konferenciji izrazili svoje mnenje in priznanje. Koncem pouka so nam učenci še dve lepi pesmi prijetno zapeli, da se je gostom in mladini veselje in zadovoljnost na obrazih brala. Ko smo svoje pedagogiško opravilo v šoli dovršili, sledila je potem do razhoda še poleg telesnega krepčila tudi jako živahno duševno razvedrilo z mnogovrstnimi govori zadevajoč šolsko znanstvene in stanovske interese, da so nam le prehitro pretekle urice, ki so nas tako vzorno družile za napredek šolstva in sta novske kolegijalnosti. Naš tovariš g. Jos. K. iz Selnica nam je pa omislil na korist šolske družbe sv. Cirila in Metoda ličnih podobic naših prvakov pesnikov Val. Vodnika in Fr. Prešerna ter naravne lepote bleškega otoka in bohinjskega jezera v spomin. Prijateljsko-tovariški smo se poslovili od prijetnega sestanka želeč prilično se zopet z veseljem sniti k jednaki za naš stan častni in šolstvo zanimljivi skupščini. (Nezgoda) V Litmerku pri Ormoži ponesrečil je dne 3. t. m. viničar Andrej Zimerleut na grozen način. Vlačil je iz globokega vodnjaka vodo. Ko mu po lastni krivdi vedro zdrkne ter se začne sukalo z verigo z močno hitrostjo vrteti, hotel je drželo vjeti, a to ga zadene s tako silo v prsa, da mu jih zdrobi. Le malo časa je še živel. (Iz Noršinec pri Ljutomeru.) Te dni vršile so se pri nas občinske volitve. To seveda ni nič posebnega, ali vendar so bile te volitve letos čudne in vredno je, da se o tem govori. Že celi pust sta dva nemškutarja pripravljala na vse načine posestnike noršinske in babinske naj vržejo stari slovenski odbor in naj volijo druzega, ki sta ga ona sestavila. Posrečilo se jima ni, kajti zmagala je sijajno slovenska stranka. Čast j'. Ta dva ptička sta Obreza in Semlitsch (v Noršincih imenujejo ga tudi »lotmerski pinč"). Sramota, da je šlo kakih 10 posestnikov njima vendar na limanice in osramotilo slovensko ime. No, nič ne de — se saj poznamo. — Še tudi druge reči sta se lotila ta dva odpadnika. — Kakor je znano, ustanovilo se je lansko jesen v tej občini slov. gasilno društvo. Tudi to jima je trn v peti. — Sedaj bi rada ta revčeka še temu nasproti ustanovila neko »nemško" gasilno dru štvo — ter norita ljudi po gostilnah, kjer kaj rada za pijačo dajeta — pa rajši še vidita, če kdo drugi plača — z lažjo, da dobijo eno briz-galnico zastonj, če bo komanda nemška. Žalibog, da sta tudi že tukaj nekaj pristašev dobila — sedaj jih je vseh skupaj šest — to bo lepo društvo, kaj ne g. Kšela in Bežan? Mi se teh nem-čurčkov ne bojimo nič, niti pri občini niti pri gasilnem društvu, in namen teh vrstic je samo ta, da bi se nekaterim odprle oči. (Ženo otroval.) Blizo Gornje Radgone primešal je dne 1. t. m. Anton Brodschneider svoji ženi Urši mišnice v koruzno moko, iz koje je potem kuhala žgance, a kmalu po zavžitju istih umrla je med groznimi mukami. (Vlak trčil) je 11. t. m. v Judenburgu ob drugega na progi. Vlak, ki je prihajal iz Pon-tebe, vozil je italijanske delavce. Trije Italijani in jeden prevodnik so nevarno, a drug prevodnik lahko ranjeni. (Ženska križarska vojska) osnovala se je pretečeni teden v Mariboru — seveda ne Dopisi. Iz Teharje v. Pri nas se bližajo nove ob činske volitve. Nasprotniki besne okrog in sku šajo begati poštene ljudi s prav ostudnimi lažmi, ker ne morejo z resnico, ko je resnica in pravica na naši strani. Nam ne diši in tudi ni treba legati, a nemčurji morajo, ker nimajo dru-zega orožja. Zato pa v čudni srditosti sikajo žolč in blato na može, katerim razum in vest branita, da bi potegnili z njimi. Njim je dovoljeno vse, zlasti leganje; našim pa hočejo, da l?i bilo vse prepovedano. Kolobitajo okrog in razsajajo, da se skoraj sosed k sosedu več v vas ne bi upal. Razgraja in peha se zlasti jeden mož — Bog mi odpusti, da ga tako imenujem — tisti, ki je pri zadnjej občinskej volitvi pred tremi leti še moko dovažal za naše zmagoslavje, sedaj pa preminja svoje mišljenje kakor razsrjen puran barvo. Jeznoritil se je predzadnjo nedeljo na nemškutarskem volilnem shodu, da sedanji občinski odbor slabo gospodari — dokazati seveda tega nikakor ni mogel, ker je ravno narobe res; in čvekal je, da je prejšnji nemčurski odbor dobro gospodaril. Ravno ta čudni mož je pa pred tremi leti na našem volilnem shodu pri g. Cajhenu vstal za mizo in še na klop stopil — kakor petelinček skoči na plot, da lepše zapoje svoj kikeriki — in zatrjeval vpričo vsega zbora, — gotovo se še marsikdo spominja tega — zatrjeval, kako slabo da je gospodaril prejšnji nam nasprotni odbor. Kedaj je govori neresnico — ali takrat ali sedaj, ni težko uganiti. Bil je pred kakimi leti navdušen Slovenec; sedaj pa grdi vse, kar je slovenskega: pač slab ptiček je, ki svoje lastno gnezdo blati. Svoj čas je na vse kriplje agitoval z nekim vrlim duhovnikom okrog, tudi vozil se je z njim okolo s svojim konjem — ker je upal postati župan. Hvala Bogu, da so ga še o pravem času spoznali ter mu niso podelili tega častnega mesta. Zato je pa ves in cel pobegnil k nasprotnikom. In letos črni in zasramuje duhovnike, ker nečejo kakor mutasti psi kar molčati o volitvah ali celo z njim vleči zoper svojo vest. Hoče, da bi mašniki samo v cerkvi sedeli in spovedovali — menda tudi takrat, kedar nikogar v cerkev ni. Naši duhovniki store ctšlo svojo dolžnost in še nekoliko več, o čemer bi se lahko prepričal, če bi prišel malo češče v cerkev. Pozabil je siromak, kako je prejšnji čas sam silil duhovnike v agitacijo, pozabil, da kristus ne uči: sedite! ampak: »pojdite vsepovsod in učite! Iščite zgubljenih ovčic okolo, da jo najdete, kjer je!" Rad bi, da bi ne motili nemčurčkov in socijalistov v njih čudni zvezi, ki mrzi vse, kar je krščanskega in sloven skega, da bi oni slepili in za nos vodili ljudi, kakor bi se njim zdelo, ko ne bi bilo čujočega pastirja: »Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce", mislil je; pa ne bo mu šlo, ker njegovi udarci kar nič ne zadenejo, ampak od-letujo nazaj na njega samega. Hotel je očrniti našega g. kapelana s tem, da mu je natvezal greh, ki ga je storil on sam, podtikal mu besede, ki jih nikdar ni govoril gospod, ampak on sam. Toda razvedelo se je — in kdor v druzega blato meče, on sam sebe umaže, kdor naše duhovnike blati, oblati se sam. Naj bi raje malo bolj pazil na svoje posestvo, ta čudni mož: ljudje govore vseokrog, da mu ne bi škodilo. Spomnite se, pametni volilci, kako se je lani o volitvah bratil s socijalnimi demokrati; torej z ljudmi, ki hočejo odpraviti duhovnike, odpraviti sv. zakon, odpraviti vero! Bil je celo njih kandidat in jednoglasno od njih izvoljen volilni mož! In takega človeka da bi poslušali ali ga celo volili! Pravi kristjan nikoli ne. ' Čudno je samo to, da mu nasprotniki vkljub vsemu temu toliko zaupajo; obečajo mu celo, da ga bodo volili za župana — če bi zmagali, česar se pa ni bati, ker je naše teharsko ljudstvo že mnogo prepametno, da bi moglo to pripustiti. Mislim, da tudi protivniki naši niso toliko neumni, da bi to namerjali, ampak ga samo nore: hočejo ga obraniti, potem pa ga pustiti mej dvema stoloma. Krščanski volilci, ne volite takih, ki za sramujejo duhovnike, ki se družijo s socijalnimi demokrati: s komer se bratiš, tak si ti sam, kdor se mej otrobi meša, njega svinje pojedd. Iz Koga. Čislani gospod urednik ! Akoravno sem v proslavo staroslovanskega Kurenta z vso navdušenostjo brusil pete in gibal svoje okorne ude po zvenečih melodijah, vendar so me vzdra-mili iz te zamaknjenosti otožni glasovi zadnjega valčka, ki so spremljali toli obožavano božanstvo k jednoletnemu počitku, da sem se zopet jel zanimati za svojo okolico. In glej čuda! Med tem ko sem jaz skoz svoj »rešpetlin" zrl samo v ru-deča lica in črne oči, dogodilo se je tukaj nekaj, kar Vam hočem kratko naznaniti, proseč Vas, da ne. poveste o tem nikomur drugemu, kakor naši ljubi »Domovini", katero čislam tako, da ji odkrivam vedno srce i dušo. Za narodni napredek se vedno navdušeno boreči »celjski prijateljici" izrekam najpoprej srčno zahvalo, ker je provzročila s svojimi karajoči mi vrsticami propad tukajšnega nemškega napisa: »K. K. Tabaktrafik", namesto kterega je zdaj novi slovenski: »c. kr. prodaja tobaka". Lastnik nove hiše z »dvema tablama" je menda še le zdaj sprevidel, kako lepo se poda slovenskemu prodajalcu ia slovenski hiši — slovenski napis. Zalibog ni mož toliko odločen, da bi isto dokazal svoji hujši polovici, ki opravlja službo poštne upraviteljice in jo primoral, da se i ona pri svojih službodajalcih odločno potegne za slovenski napis. Ona izmed »dveh tabel", ki znači poštni urad, se še vedno šopiri s svojo ljubko germanščino Bože dragi — ženska trma in gladki strupeni jezički prijateljsko se hlinečih babur, ki spredaj ližejo zadaj pa praskajo, so bili še vedno sijajni zmagovalci v borbi z moževo še tako resno voljo in željo. Tudi stari samo-nemški poštni pečat še dobro »funkcijo-nira" in ako nam res vlada ne ponudi sloven skega, bode kljuboval še dokaj dolgo zobu časa, da bo prej csivela glava najnovejšega in najmlajšega našega župana. Gotovo je tudi Vam že znano, g. urednik, kar čivkajo pri nas že vrabci na strehah, da so odložili ali primorani bili odložiti kogojski župan, njegov prvi svetovalec in znani nemčurski občinski pisač to dostojanstvo. Govori in sliši se o čudnih homatijah, katerih prva nasledka sta bila izvolitev novega župana in sodnijska pre iskava, drugi pa še slede. Dokaj bi se še dalo poročati o tem, pa saj še ni vseh dnij konec. Torej župana imamo že novega! A kje dobimo takšnega zakotnega pisača? Pogrešali bodo njega in njegove hiroglifske »Certificate" še vsi, a najbolj bodo občutili toliko izgubo oni, ki so primorani se podati »zur Heulung" v deželno bol-niščnico in jim ne bo mogoče se izkazati z nem škim pismom od občinskega urada da so »heu lanja", ako tudi nevredni, a vsaj potrebni. Da je novi župan — starišev slovenskih sin, z do mač h pokrajin — razume se samo ob sebi. Za-tegadel pa tudi upamo, da ne bo iskal nikakor-šnih zakotnih pisačev, ampak vedno uradoval v svojem domačem jeziku in pospeševal v vsakem oziru blaginjo slovenske občine in napredek naroda slovenskega. Koledar. Petek dne (18.) Ciril Jeruz., škof.; Edvard, kr. — Sobota (19.) Jožef, ženin M. D.; Tančica G. — Nedelja (20.) 4. postna. Benedikt, op. — Pondeljek (21.) Serapion, škof. — Torek (22.) Oktavian, m. — Sreda (23.) Akvila in Pel. mm. — Četrtek (24.) Gabriel, nadang. — Mlaj dne 22. ob 9. uri 42 min. zjutraj. Sejmi. Dne 21. marcija pri Sv. Barbari blizo Oplotnice, v Arvežu, Zibiki, v Studencih pri Mariboru, pri Sv. Barbari v Halozah, v Celju in Rogatcu. Dne 23. marcija v Imenem (za svinje). Dne 24. marcija na Bregu pri Ptuju (za svinje). Loterijske številke. Trst 12. marcija 1898: 77, 43, 22, 41, 68 Line „ 43, 51, 6, 50, 34 Zahvala. Ob priliki bridke izgube nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Franc Janeseh-a dobili smo od blizu in daleč toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se čutimo dolžni zato, dalje tukajšnji si. posojilnici, si. tvrdki Reining-haus v Gradci in tukajšnjim gg. trgovcem za podeljene krasne vence in za častno mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, izrekati našo najtoplejo zahvalo. V Celji, dne 17. sušca 1898. (95) Žalujoči ostali. VABILO k EIDM1IO ©BCJM1M1 IBOR1 «Posojilnice* v Trbovljah, dne 31, sušca 1898., ob 11. uri predpoldan, v uradni posojilnični pisarni. DNEVNI RED: 1.) Poročilo načelnika. 2.) Poročilo pregledovalca. 3.) Odobravanje računskega sklepa za leto 1897. 4.) Volitev načelstva in nadzorništva. 5.) Slučajni nasveti. — V Trbovljah dne 16. sušca 1898. (92) 1 MACSIiSTTO. Oznanilo. Nekdaj Vrbošekovo posestvo tik podružnic Sv. Ane in Marije na Tinskem, v šmarskem okraju se proda skupaj ali na kose pod ugodnimi plačilnimi pogoji. K posestvu spada tudi vinograd južne lege z viničarijo in posebnim hramom s 4 sobami kuhinjo, kletmi itd. za privatne potrebe. Hrami so zidani in z opeko kriti. Kupci naj se obrnejo do lastnika: cLr_ Franc -Tutrtela (87) 2—1 odvetnika v Ptuji (Pettau). Na prodaj. Ker sta se dva zakonska zavezala, da mi ženo do smrti pošteno preskrbita in je sodnijsko potrjeno, prodam svoje posestvo pri Sv. Martihu na Paki, ktero obstoji iz hiše s petimi sobami in dveh kuhinj, malo gospodarsko poslopje ter velik lep vrt pri komisijski cesti, eno minuto od župnijske cerkve in dve minute od železniške postaje najbolj primerno za kakšnega upokojenega gospoda župnika ali trgovca, kakor tudi mesarja. Več se zve pri lastniku (7i) 3-3 J. P. Skaza pošta Rečiška vas (Rietzdorf a. d. Pak.) Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinsko-sodno protokolirana tovarna balzama lekarnarja A. Thierry-ja -v Pregradi pri Eogatcu. Pristen samo s to trg.-sodno re-gistrovano zeleno varstveno znamko. Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev. Najstarejše, najpreizkušenejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogrske je z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic......4 krone 60 „ „30 » „ ......13 kron. V Bosno in Hercegovino 30 novč. več. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih falsifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom. Da se preprečijo vse prevare, imam odslej tc oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pristno Sclmlzent]c!-ftpoHiE':3 (balzamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejše vlačno mazilo sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega učinka Pri vseh še tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh, — vsaj najmanj zboljšanje in olajšanje bolečin pro- Manj negoVdve škatljici se ne raz- ^Sn'J-r p pošiljati; razpošilja se jedino le proti -PRt-GRADA poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd. za 2 lončka 3 krone 40 vin. Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma „Schutzengel-Apotheke des A. Thierry in Pregrada". Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; istotako prodajalce falsifikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Lekarna angelja varuha in tovarna balzama A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. i abi ffc ija j&i sIJ asp^sfasfasfa.^ - o »ooo .00 Cukerin 350krat slajši od sladkorja 1 kos.....2 kr. lbOkrat, slajši od sladkorja 1 kos .... IV2 kr. Cukerin v malih zavitkih komad po . . 1 kr. Pošilja najmanj 100 komadov Jindrih Vojteh Nusle-Praga. Trgovcem in prekupcem velik popust. (92) 15—1 Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika želi kot taka vstopiti v kako slovensko ali hrvatsko prodajalnico. Naslov: Prodajalka post. rest. Radkersburg. 3-1 Vdano podpisani priporočam p. n. krčmarjem in si. občinstvu svojo izvrstno marčno eksportno in granatno pivo kakor tudi pivo v steklenicah po'najnižji ceni. Postrežba točna in vestna. Simon Kukec lastnik pivovarn v Laškem trgu (89) 3—1 in v Žalcu (Štajersko). =Išče se izurjena šivilja koja bi imela veselje prevzeti dobro obiskovano gostilno na račun pod jako ugodnimi pogoji. Zahteva se prijazno in pošteno obnašanje in glede varnosti vsaj 50 gold. kavcije položiti. — Natančni naslov pove upravmštvo „Domovine" v Celji. (88) 2—1 Ras^las. Vis. c. kr. poljedelsko ministerstvo oddalo je podpisanemu dež. odboru 100 000 komadov „Riparia Portalis", 3000 komadov „Salonis", in 20.000 komadov „Ru pestri s Monticola'' koreninskih trt za razdeljenje štajarskim vinogradnikom za spomlad 1898 po tarifni ceni po 7 gld. za 1000 komadov. Kdor si želi teh trt, naj se oglasi v zaznamek posredno ali po dopisnici pri katerem sledečih oseb ali zavodov: 1. pri vodstvu dež. osrednje vinorejske šole v Spodnjem Bregu pri Ptuju; 2. pri dež. založniku Vincencu Radanovič v Ljutomeru. 3. pri dež. založniku Francu Ogorevcu v Pišecah pri Brežicah; 4. pri dež. viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici; 5. pri občinskem uradu v Št. Jurju ob juž. želez. Razdelitev prične se dne 25. t. m, ter se prosijo odjemalci, kolikor mogoče, da pridejo sami po trte. Gradec, dne 14. marcija 1898. Od štaj dež. odbora. Opomba. Večina zgoraj navedenih trt so iz okuženih nasadov ter se zamorejo le občinam oddajati, kjer so vinogradi _že okuženi; le one trte, ki se oddado v Lipnici in v Št. Jurju ob juž. želez, so neokužene. Oženjen krčmar poštenega vedenja, z dobrimi spričevali sprejme se pri konsuranem društvu v Verpetih pri Frankolovem. Razven točenja vina in žganja dobi tudi trgovino z vsemi predmeti, kakor jih prodaja konzumno društvo. Kavcije položiti je 400 gld. od katerih se mu plačujejo obresti po 5%. Natančneje poizve se pri društvenem blagajniku. Ponudbe je pošiljati Josipu. Krajnou, občina Višnjavas pri Vojniku. (94) 1 dansko dobo, največja izbera pri najnižjih cenah! Zaloga, narejenih oblek za gospe in gospodične. Pomladanske jakete, vremenske plašče, vratnike, suknene in porhantne bluze, velika zaloga športnih lepo-tičnih srajc, empire-predpasnike v vsaki velikosti in kakovosti. Brokat-predpasnike, kakor suknene in drugačne itd. itd. priporoča KAROL ROSSNER krojač ženskih oblek Celje, Graška cesta štev. 4 Prevzamejo se naročila po merah po najnovejših žurnalih od priproste do najbolj elegantne naprave. (91) 10—1 1 li itlui »»in uram h «11.1 umunim 111111111111111111 rrTTTTTmrn 1 n 111 ■ n •«»■«• "n Vinko Čamernik kamnoseška in podobarska obrt v Ljubljani nasproti mestne elektrarne. Priporoča se častiti duhovščini v izvršitev umetnih in kamnoseških del kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih grobnih spomenikov iz raznih marmorjev in granitov, je Izvršuje kompletne rodbinske rakve in spomenike. -ij Strugarnica marmorja {t z električno silo. Obrise in proračune na zahtevanje zastonj in iranko! ..........Hiti................Illlllllll.......I........MIHIH.,,,,,' * * * * Na prodaj je hiša z do"^ro obiskovano gostilno in vsemi gospodarskimi poslopji, krito vse z opeko in vse v dobrem stanu; zraven sadni vrt, blizo 2 orala dobro obdelane njive s kozolcem in lepa odrasla hosta. Vse po nizki ceni zarad posestnikove oddaljenosti. — Posestvo leži v Loki pri Zidadanemmostu. — Več pove lastnik Franc Kunšek I * * „ K imendanu čestitamo vrlemu gosp. vi-norejcu Josip-u Blaževič-u hvaležni III. letniki sadjarske in vinarske šole v Mariboru!" ,S-*7-oji le svojim!" C. i kr. priv. tvornica, « - brizgalnic, cevij in kmetijskega orodja nudi si. gasil, društvom brizgalnice vsake vrste s patentom proti zmrzlini cevij ih opreme. Posestnikom kmetijske stroje ter peronos-pora-škropilnice, slednje po 11 gld. komad franko vsaka pošta. Plačila tudi na obroke. Prekupcem zdaten rabat. Podružnica Zagreb r t Globoko užaljeni naznanjamo, da je naš pre-Ijubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod VtkEiviCI! ■fib konceptni uradnik vis. c. kr. štaj. dežel šolskega sveta dne 14. sušca 1898 ob. 5. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi, hudi bolezni v 43. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki nepozabljivega nam pokojnika bodo v sredo dne 16. sušca ob 4. uri popoldne v mrtvašnici pred Pavlovimi vrati slovesno blagoslovljeni in na pokopališči sv. Petra položeni k večnemu počitku. Ena sv. maša zadušni blagor rajnega se bode služila v četrtek dne 17. sušca ob 8. uri zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega v Gradcu, druga pa v petek dne 18. sušca v mestni farni cerkvi v Celji. V Gradcu, 15. sušca 1898. Helena Miheljak, notarja vdova, mati. Kamilo Miheljak, c. kr. glavni davkarski kontrolor v Feldbachu, brat. Vilibalda Karlin, vdova majorja, Antonija Končnik, Ida Baš, sestre. Ernesta Miheljak, svakinja. Peter Končnik, c. kr. šolski svetnik in gimn. ravnatelj, Lovro Baš, c. kr. notar, svaka. Olga Končnik, Meta, Alma, Kamila in Otokar Baš, Kamilo in Wahrmund Miheljak, Aima Karlin, nečakinje in nečaki. Bilanca „Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji" za leto 1897 ^krtiva Pasiva 1. Hiša vi. št. 346 Ptuj gld. 47520'- 2. Inventar te hiše • • 1360 — 3. Hiša vi. št. 52 Ptuj....... 4. Inventar v pisarnici...... 5. Posojila............ 6. Zaostale obresti od posojil ■ • • 7. Naloženi denar pri drugih zavodih.....gld. 10212 05 8. Nevzdignene obresti od tega......gld. 324 68 9. Naloženi denar v poštni hranilnici.....gld. 942 40 10. Nevzdignene obresti od tega............6-82 11. Menice, zadr. in hran. knjižice • 12. Prehodni zneski........ 13. Gotovina dne 31. decembra 1897 gld. 48880 6435 120 849882 6735 10536 949 158 310 22902 43 88 73 22 30 29 J 946909 85 ■ ■ gld. 2000 — od 4469 zadružnik. gL50759^0 1. Glavni deleži | 2. Oprav. „ I 3. Hranilne vloge z kapitalizovanimi obrestmi vred........ 4. Neizplačane obresti od glavnih deležev......, ... . 5. Za leto 1898 predplačane obresti 6. Izposojilo zadruge....... 7 Splošni rezerv, fond gld. 14689 85 8. Specijalni rezerv, fond za slučajne zgube • • „ 65495 25 in ker se je dal ostanek čistega dobička „ 80185'10 v znesku......„ 9814 90 vsled sklepa obč. zbora k poseb. rezerv, fondu, znašata oba rezerv, fonda vkup.......gld. 90000-— 9. Penzijski fond za uradnike • • • 10. Čisti dobiček leta 1897 ..... 946909 j 85 Denarni promet v 1. 1897 znašal je gld. 1,550.757-97 Oba rezervna zaklada znašata koncem 1. 1897 gld. 90000. V Ptuji, dne 7. marca 1898. Jurca Andrej s. r., ravnatelj. Dr. Ploj Jakob s. r., dr. Jurtela Franc s. r., Ožgan Simon, s. r., Miki Tomaž, s. r., Brenčič Miha s. r., Zelenik Jože s. r., odborniki. (83) 3—2 Kupujte in naročujte le pri slovenskih trgovcih in obrtnikih, ki so: Z Josip Hočevar w krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, t Graška cesta (Grazerstrasse), 19 Martin Gregorinčič krojač, Cerkveni trg (Kirchen-Platz), štev. 4 Josip Zabukušek krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, Glavni trg (Hauptplatz), 17 Franc Kmecel krojač, Kovaška ulica (Schmiedgasse), v lastni hiši št. 13 t Rudolf Tabor c krojač, Gospodska ulica (Herrengasse) f v lastni hiši št. 5 Dragotin Hribar tiskarna, trgovina papirnega blaga in knjigoveznica, Graška cesta (Grazerstrasse) St. 1 Martin Kolšek čevljar, Graška cesta (Grazerstrasse) št. 4, I. nadstropje Luka Keber čevljar, Vodnjaška ulica (Brunnen- gasse) v lastni hiši št. 13 ! ■ , ► Franc Sribar p. klobučar, Glavni trg (Hauptplatz), ► štev. 17 i Kristijan Wolf klobučar, Kolodvorska ulica (Bahnhof-gasse) v lastni hiši št. 6 1 M. Kronovšek pletar, izdelovatelj jerbasov in košaric Kolodvorska ulica (Bahnhofgasse), 5 Jakob Križman < strugar, Gledališka ulica (Theater- ] ' gasse), 9 < z Jakob Kobilca ► izdelovatelj dežnikov in solnčnikov, f Glavni trg (Hauptplatz), 17 Ivan Kapus brivec, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 1 Matevž Sinkovič mizar za pohištvo in stavbe, Gospodska ulica (Herrengasse) 25 Miroslav Zor ; tapetar in dekorater, zaloga pohištva < v „Narodnem domu" ' £ Ferdinand Gologranc t zidarski mojster in stavbeni podjetnik v lastni hiši, Gaberje pri Celji A. Vrečar tesarski mojster v lastni hiši, Gaberje pri Celji Štefan Boucon stolar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12 Martin Ropaš 1 c. k. priv. izdelovatelj glasovirov, ' Ljubljanska cesta, okolica Celje. ) \ Srečko Magolič ► fotografični zavod nApolon", na vrtu J hotela „pri kroni", Ljubljanska cesta p (Laibacher-Strasse) A. Vrečar pleskar, Vodnjaška ulica (Brunnen-gasse), 14 A. Šimenc krtačar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12 F. Dolinar ; tovarna za perilo in trgovina špece- ' rijskega blaga, Vrtna ulica (Garten- ' gasse) št. 12 , p Boštjan Selišek J krojač ter zaloga izgotovljenih oblek p v Rotovški ulici (Rathhausgasse) v J lastni hiši št. 16. J. Straus mesar in lastnik hotela v lastni hiši, Vrtna ulica (Gartengasse) Ignacij Oblak podobar in pozlatar, Gledališka ulica (Theatergasse), v lastni hiši št. 5 Ivan Rebek ' ključavničar in inštalater hišnih tele- J grafov in telefonov, Poljska ulica 4 (Feldgasse) št. 14 < ► Ivan Gosar ? akad. slikar, trgovina raznega blaga ► za cerkvena in slikarske potrebščine, J „Narodni dom" Anton P. Kolenc trgovina špecerijskega blaga na debelo in drobno, „Narodni don%" Peter Kostič trgovina z galanteriskim, norimber-škim blagom itd na debelo in drobno, Glavni trg (Hauptplatz), št. 2. J. Koštomaj < gostilničar „pri jelenu" in izvošček J Graška cesta (Grazerstrasse), 37 < l Kari Vanič J trgovina z manufakturnim blagom, J Graška cesta (Grazerstrasse) 1. k in v „Narodnem domu". Jurij Lemež gostilna „pri zvezdi", Mestni trg (Rathhausplatz) Gostilna „Narodni dom" i Ivan Radaj < gostilna na Bregu pri Celju * ki je čvrst in zdrav, dobrih starišev in ima veselje do pekarske obrti, sprejme takoj E. F. Vošnjak j) 3—2 pekarski mojster v Celji. adje- in vinoreja je naša bodočnost j V. Veršec, lastnik nasadov sadnih dreves •in trt na Bizeljskem pri Brežicah, ima J naprodajo pristna in cena visoka ter polovična drevesca, tudi pritlično drevje naj- _ boljših vrst, kakor: jabolčna, hruškina, Crešnjeva, višnjeva, češpljina, orehova, marilična, bres-kvina, kakor tudi vse vrste jagodičevja, sadne divjake, dalje cepljene ameriške trte, najboljšega namiznega in sti skalnega grozdja. Proprodajalci za 10°/0 ceneje (72) 3—3 Ceniki zastonj in poštnine prosti. IDragi "bralci „Domovine" I Svoji k svojimi Anton P. Kolenc trgovec v Celji v »Narodnem domu" in „pri kroni". Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. — Imam tudi več 100 kg. finega belega kislega zelja na prodaj. Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, la-neno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi-jajca in ku-retnino. (159) 52—34 Z velespoštovanjem Anton P. Kolenc ,,IPri dobrem pastirju"! V sredini trga Mozirja v Gornji Savinjski dolini odda se takoj radi bolezni dobra gostilna in mesarija po jako ugodnih pogojih na eno leto ali po dogovoru tudi na več let v najem. — Natančneja pojasnila da poaestnica Ana KoneČnik (58) 3-3 v Mozirji. 30 polovnjakov dobr^pa, pristnega vina ima na prodaj nek posestnik na Spodnjem Štajerskem liter po 20—24 ako se ga kupi najmanj jeden polovnjak; kdor ga kupi več, dobi primeren popust. Isti ima na oddajo tudi več tisoč amerikanskih trt, in sicer „Sovač" 10 gld., „Riparija portalis" 12 gld. tisoč komadov. Ponudbe za jedno in drugo pošiljati je upravništvu (43j 10—6 „Domovine". Lepo posestvo obsegajoče 40 oralov, poleg lep smrekov in bukov les, dosti njiv in travnikov, prodajam ali dam v najem ker mi je umrl mož in sin. Posestvo leži pol ure od Terbovelj. Več pove Katarina Jerman (68) 3—3 v Planini, p. Trbovlje, Stajarsko. Gostilna v „Narodnem domu" v Celji odda se od 1. junija 1898 pod jako ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe do 15. aprila 1898 na gostilničarski odsek v „Narodnem domu v Celji". (95) 3—1 z Sg m K Celje, „Narodni dom" ^ MIROSLAV ZOR ^ tapetar in dekorater, zaloga pohištva. Priporočam slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo različnega pohištva, kakor omare iz trdega in mehkega lesa. postelje, umivalnike, nočne omarice, kredence, omare za knjige, različne jedilne, pisalne in salonske mize, veliko izbero stolov, podob in v to svrho spadajoče galanterijske predmete. Priporočam tudi svojo veliko zalogo perja za blazine (Flaumen-Sehleissfedern) in mojo veliko delalnico za žimnice od 12 gld. naprej, garniture od 1U0 gld. naprej, divane od 29 gld. naprej, otomane, posteljine uloge in vsa v tapetarsko in dekorativno obrt spadajoča dola, ter jamčim za dobro in trpežno izvršitev kakor tudi za dobro blago. Z ozirom na to vabim slavno p. n. občinstvo v mnogobrojna naročila in bom vedno skrbel, da vsem željam točno in dobro ustrežem. Z velespoštovanjem Miroslav Zor. Celj ,TŠT arodni čLo m."_ 23 * i: % I *tf *» m i* t * %