Na pot številnim nalogam
¦; Leta. 19.65. sta se združili Can-Rarjeva založba in Slovenski knjižni zavpd v sedanje založ-iiiško podjetje Cankarjeva za-ložbt. Sedariji kolektiv je or-ganizran v TOZD Založništvo in TOZD Trgovina ter skupne službe.                    ¦
»V zadnjem desetletju poslu-jemo uspešno, posebej zaradi vzdrževanja ugodnega ravno-vesja med rentabilno in defi-citarno literaturo. Dogaja se, da imamo tudi do 300.00C di-narjev izgube letno s prodajo domače leposlovne literature ter s tisto literaturo, ki se ti-ska v nizkih nakladah. Te iz-gube pa uspešno krijemo z do-bičkom od prodaje leksikonov, slovarjev in zbirke Nobelovci«, je dejal direktor založbe, Mi-loš Mikeln.
O pomembnih nalogah samo-upravnih organov in družbeno-političnih organizacij smo se pogovarjali s sekretarjem os-novne organizacije ZK Kazimir-jem Rapošo, Barbaro Knez, predsednico sindikalne konfe-rence ter Marjeto V6r5s, pred-sednico delavskega sveta.
Po njihovih besedah se bo-do delavci Cankarjeve založbe še naprej zavzemali za nagra-jevanje enot po rezultatih de-la. že v lanskem letu so zvi-šali razpon med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom v podjetju s 3,5 na 4. S tem so dosegli boljše nagrajevanje kvalificiranih kadrov, ker so tudi sami zainteiesirani ^ačim višjo izotorazbo svojih delav-cev. Po neuspeli pobudi njiho-ve OO ZK nekaterim sloven-skim založništaim podjetgem, le-ta 1973, za integracijo, so pri-stopili k akcijam za združeva-nje dela in sredstev na posa-meznih področjih (sporazum slovenskega založništva o usk-lajenem programiranju založ-ništva in sporazum o izdaja-nju žepne knjige, akcija za po-slavitev skupnega skladišča, ekspedita itd.) Na tem področ-ju bodo še naprej delali.
V letošnjem in prihodnjem letu načrtujejo velik korak na-prej na področju izboljšanja tehnologije in organizacije dela. Dokončno bodo prešli na ra-čunalniško obračunavanje v za-ložništvu ter sodobnejšo tehno-logijo skladiščenja, opreme in prevoza. Ne glede na to, da šo z 220 zaposlenimi delavci maj-hen kolektiv, in da večji del informacij hitro kroži od de-lavca do delavca, so svojo po-zornost posvetili tudi vsebin-skemu izboljšanju obveščanja. Tako v prvi številkj njihovega Poroževalca zasledimo na-slednje: »Družbenopolitične or-ganizacije v Cankarjevi založ-bi so dale v mesecu novembru pobudo za akcijo, s katero bi naš dosedanji bilten, ki je iz-hajal v aadnjem času zelo ne-redno, zamenjali z novim gla-silom našega kolektiva. časo-pis bi naj bil pestrejši, zani-mivejši, predvsem pa bolj po-gost   kot   njegov   predhodnik.
krat na leto. O čem naj bi v njem pisali? O vs©m. O vsem, kar se dogaja v našera kolek-tivu. O uspehih pri delu, o na-črtih in programih, o delu sa-moupravnih organov in družbe-nopolitičnih organizacij, športu in rekreaciji, pa tudi o neuspe-hih, nedisciplini in še o raarsi-čem. Prostora bq dovolj tudi za dogajanja v širšem prosto-ru, v naši družbi, ki vplivajo aa delo organizacije združene-ga dela. In kdo naj bi pisa) v časopis?
Vsi. Le tako bo časopis res naš.«
V trenutku, ko več kot 500 slovenskih glasil združenega de-la išče svojo pot do kvalitebne vsebinske zasnove ia močnega vira obveščanja delavcev, je ta pobuda zelo dobrodošla. že prva številka Poročevalca jas-i no dokazuje, da se delavci Can-| karjeve žaložbe ne bodo zado-voljili s samo 3—4 izdajami letno. Množica informacij, ki se nenehno preliva v kolektiv in iz njega bo verjetno nalaga-la, že zaradi njihove aktualno-sti, vsaj mesečno izdajo.
Milena Car Drljc