KOLEKTIVNA POGODBA POSLOVNEGA SISTEMA NOVOLES JE SKLENJENA !
Prva kolektivna pogodba je bila sprejeta že konec leta 1990 z veljavnostjo do konca leta 1991. Na žalost se ta kolektivna pogodba ni izvajala, po znanih dogodkih pred lanskim polletjem, ko so sindikati podjetja Novoles vplivali na zamenjavo vodstva. Razmere so bile takšne, da so terjale najprej ukrepe za izboljšanje poslovanja, zagon večje proizvodnje in sprostitev žiro računov. Ob treh stečajih, ki so že končana, so bili pogoji za izvajanje kolektivne pogodbe tako rekoč nemogoči.
Sindikalna konferenca Novolesa je že kmalu po nastopu novega vodstva opozorila na problem plač in izvajanje kolektivne pogodbe. Predlagala je popravek sklenjene kolektivne pogodbe, saj so bile pravice delavcev iz delovnega razmerja neurejene in pogosto kršene.
Vodstvo Novolesa je lani oktobra predlagalo pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe in ponudilo osnutek. Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe so potekala ves čas do letošnjega marca, koje bila sklenjena in podpisana. Čas, ki je bil porabljen v pogajanjih (cca 5 mesecev), je pokazatelj, da so bila pogajanja težavna in obremenjena z razmerami, v katerih se Novoles nahaja.
Že na začetku pogajanj je bilo dogovorjeno, da se lanski neizplačani osebni dohodki zabeležijo po posameznih podjetjih in upoštevajo pri lastninjenju družbene lastnine v Novolesu.
Vodstvo se je obvezalo pripraviti ta dokument. Sindikalna konferenca oziroma njena pogajalska skupina, ki so jo sestavljali Vencelj (TPE), Bukovec (Vezan les) in Šerovič (NOVOLES, p.o.), je dala k večini predlogov kolektivne pogodbe (podpisan je bil šele 5. predlog) preko 50 različnih pripomb in predlogov. Največ pripomb je bilo danih na možnost zniževanja OOD, dodatkov in nadomestil, tudi zaradi nadomestila za prevoz na delo in z dela je bilo veliko vroče krvi, na določanje letnega dopusta, na način določanja delovne uspešnosti, prav tako na priloge KP (kriteriji za določanje presežnih delavcev, merila za delovno uspešnost). V pogajanjih je bilo dogovorjeno, da se več delavcev vključi v izvajanje sanacije, da se 100 % OOD izplačajo, ko bo ustvarjen tudi rezervirani dobiček, ki je že naprej določen po posameznih podjetjih. V KP so vnešene tudi nekatere pravice, ki niso v panožni KP (40-urni delovni teden, nadomestilo starejšim delavcem, ki jim je delovna zmožnost opešala, nadomestilo za čas stavke itd.). Dogovorjeno je bilo tudi, da podjetji KANU in SIGMAT uveljavita specifično razmerje iz KP dejavnosti, v katere sodita.
Sindikalna konferenca je imenovala tudi svoje predstavnike v komisijo za spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe.
Čeprav je bilo delo za sklenitev KP težavno, pa lahko ugotovimo, da smo s kolektivno pogodbo dobili šele dokument, ki določa pravice in obveznosti delavcev, kako se bodo uresničevale, pa
je prepuščeno izvajanju KP. Vodstvo se je zavezalo, da bo dogovorjeno in sklenjeno KP dosledno izvajalo.
Poslovodstva podjetij so dolžna pripraviti merila za ugotavljanje delovne učinkovitosti, pristojne službe Novolesa pa so dolžne izdelati še kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev in njihovih pravic. Dokler tak dokument ni sprejet, se presežki ne morejo ugotavljati. Ena izmed določb KP določa tudi rok, do katerega morajo delavci dobiti pogodbe o zaposlitvi (ko jih prejmejo, jih morajo podpisati v 30 dneh ali v 15 dneh sprožiti postopek za preverbo zakonitosti).
Za nami je že tudi prva plača po sklenjeni KP, kije veljavna od 1.1.1992. Plača za februar ni bila izplačana po splošni KP, ampak po urah, ki smo jih opravili v februarju (160) ur, zato je bil OD nižji. Vsi vemo, da plača za januar ni bila v celoti izplačana, je pa dogovorjeno z vodstvom Novolesa in sindikatom, da bo poračun pri marčevski plači. Sistem ugotavljanja delovne uspešnosti se uveljavi v mesecu marcu 1992 in se lahko giblje v mejah 0,85 do 1,45 osnovnega BOD po posameznih delovnih mestih. Delavcu se nadomestijo potni stroški prevoza na delo in z dela v višini 10 % super bencina za prevoženi km, zmanjšani za 2 km ali 90 % cene javnega prevoza na podlagi priloženih vozovnic. Regres za letni dopust se bo izplačal z majsko plačo.
Predsednik sindikata: Alojz Vencelj
Čestitamo Vam za praznik dela l.maj
Naša mnenja o kolektivni pogodbi
podjetja
Malo je podjetij, ki jim je uspelo podpisati kolektivno pogodbo podjetja. Glede na vsebino takega dokumenta gre za višje pravice, kot jill opredeljuje splošna kolektivna pogodba posamezne branže, hkrati pa je to dokument, ki je za obe pogajalski strani - torej za sindikat oz. delavce in za vodstvo lahko močna opora pri Zagotavljanju dogovorjenih pravic in obveznosti.
Kako pa je naša podjetniška kolektivna pogodba sprejeta med delavci? O tem so spregovorili delavci TVP:	Nevenka Povše, Marica
Vurušič, Karel Stopar in Martin Ger-bajs. Stališče sindikata pa je predstavil poverjenik, sicer tehnolog te tovarne Mitja, Bukovec.
Nevenka Povše, delavka na sestavi: "Z enim stavkom lahko rečem, da nismo zadovoljni. Pritožili smo se, toda upoštevana je bila le pritožba, vezana na delo na določenem stroju, kjer je bilo delo še nižje ovrednoteno kot ostala dela. Za naše delo, ki poteka v težkih pogojih, bi morali
prejemati drugačne, ustreznejše plače. Koje bil lani Novoles v izredno slabem položaju, smo stanje razumeli, potrpežljivo delali in čakali na boljše čase. Sedaj naj bi ti nastopili, saj delamo s polno paro v dveh izmenah in tudi naša sldadišča so prazna. Toda vsega tega v naših denarnicah ni čutiti. Vemo, da smo zelo dobra tovarna, zato bi pričakovali tudi ustreznejše nagrajevanje. Glede na uspehe ni bistvene razlike v primerjavi z ostalimi, manj uspešnimi tovarnami v sklopu Novolesa.
Nezadovoljstvo pa izhaja tudi iz neobveščenosti. Ni sestankov, ni pretoka informacij. Tu pa tam kaj nehote ujamemo, kar pa seveda ni zadosti. Se zlasti, ko gre za tako pomembna vprašanja, kot jih
načenja kolektivna pogodba, bi morali biti sproti in bolj obveščeni. Tako se obračamo na sindikat, kije potem "kriv" za vse. Sicer smo slišali, da se je dobro pogajal in tudi veliko dosegel, toda za delavce je to še vedno premalo."
Marica Vurušič, sestavljalka veznega lesa: "Vedno je bilo naše delo priznano kot zahtevno in zelo težko. Z zadnjimi popravki nam je to priznanje odvzeto. Gre za manjši denar
Mislim, da bi pri oblikovanju tako zahtevnega področja, kot je vrednotenje posameznega delovnega mesta, morali biti prisotni tudi delavci, ki delo najbolj poznajo. Zato smo sedaj nezadovoljni, posamezne razlike se nam ne zdijo pravične. Nismo imeli priložnosti sproti opozoriti na to, ker ni sestankov in marsikaj se dogaja brez naše vednosti."
Karel Stopar, delavec na brusilki: "Dvajseto leto delam na tem stroju in lahko trdim, daje dela iz leta v leto več. Tudi do 80 kubikov premečem, kar ni lahko. Pri plači ostajam na istem, kot sem bil pred spremembo. Mislim, da bi morali pri nagrajevanju upoštevati odnos posameznika do dela, do obveznosti, do stroja s katerim dela, saj vse to pomeni prispevek h končnemu rezultatu. Pravijo, da naša kolektivna pogodba omogoča tak način spodbujanja pri delu, vendar ga za enkrat še nismo čutili. Mislim tudi, da je delavec svojo dolžnost opravil z dobrim dosegom norme in kakovosti, kako pa je dosežen plan tovarne, je skrb drugih. Vendar bi moralo vodstvo poskrbeti, da bi bil dober delavec bolje nagrajen, in to bomo od vodstva tudi zahtevali.
Pohvale vredno je, da se je naš sindikat potegoval tudi za druge pravice, kot je vračilo dela stroška za
prevoz na delo, za zagotavljanje malic itd. Pravijo, da ni bilo lahko, nam delavcem pa se zdi, da bi morali biti deležni še česa."
Martin Gerbajs, viličarist:
"Zadnje spremembe so delavce med seboj le sprle. Namesto, da bi se s pritožbami obračali na tiste, ki so za to odgovorni, se obregamo drug ob drugega in odnosi se krhajo. Krivda je tudi na vodstvu, ki se z nami ne srečuje, se z nami ne pogovarja, nas ne obvešča. Ne vem, ali se delavcev bojijo ali se jim ne zdimo dovolj pomembni za njihovo pozornost. Moj odnos do dela in do stroja, s katerim upravljam, je resen. Zagotavljam redno vzdrževanje za tekoče delo, pa od takega prizadevanja nimam nič več. Mislim, da bi s pravim pristopom pri nagrajevanju vestnih delavcev
lahko dosegli zelo veliko. Zato čakamo, da bo tako nagrajevanje zares zaživelo, saj bi to pomagalo k boljšemu skupnemu uspehu."
Mitja Bukovec, sindikalni poverjenik, tehnolog: "Veliko delovnih okolij sem že spoznal in menim, daje v naši tovarni zares veliko pridnih, prizadevnih in vestnih delavcev, ki imajo odgovoren odnos do tovarne in do dela. Kritične pripombe, ki so jih izrekli, pa se ne nanašajo vedno le na kolektivno pogodbo, kar potrjuje, da so bili zares premalo seznanjeni z določili tega dokumenta. Sindikat se je dolgo pogajal in - glede na izhodiščne vrednosti pravic - zares veliko dosegel. To pa je za delavce še vedno premalo. Naša tovarna je začela z 89% osnovo, kar je več kot v ostalih tovarnah, vendar pa zaradi drugih vplivov tega plusa v končnem izplačilu ni občutiti.
Gotovo je prav, da ima svojo ceno tudi odgovornost in še kaj, kar je pripeljalo do novih razlik (podobna dela z različnimi odgovornostmi, so sedaj različno vrednotena, kar je, za enkrat še, moteče za okolje, ki je navajeno na dosedanje stanje). Mislim pa, da se delavci še ne zavedajo dovolj, kako zelo vpliva na plačo
SOCIALNO DELO DANES
Živimo v času velikih družbenih sprememb, dnevno se srečujemo s težavami, ki so posledica težkih gospodarskih kot tudi socialnih razmer. Veliko se govori o socialni politiki, o socialnih programih... Z namenom, da po svojih možnostih prispevamo k izvajanju socialnega programa, ki ga je v lanskem letu pripravila naša občina, da poizkušamo odgovoriti na vprašanja, ki' dnevno spremljajo naše življenje in delo, vam predstavljamo nekaj oblik našega dela:
-	Srečujemo se z novo zakonodajo - zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - zakon o zdravstvenem varstvu - zakon o socialnem varstvu, stanovanjski zakon. Da si olajšamo delo in da vam pomagamo odgovoriti na čimveč vprašanj, smo se odločili s 1. 4. 1992 za uradne ure socialnega delavca po posameznih podjetjih. 0 časovnem razporedu smo vas že obvestili na oglasnih deskah.
-	Tako kot vsako leto je bil tudi letos objavljen razpis za sprejem otrok v W0 - Novo mesto, Straža in Dolenjske Toplice. Glede na to, da sodelujemo na komisiji za sprejem otrok, ki bo zasedala v mesecu maju, vam predlagamo, da se prej oglasite v naši službi na razgovor.
-	V skladu s socialnim programom občine bomo tudi v naši službi dopolnili podatke s podatki o socialnoekonomskem položaju delavcev našega podjetja. Podatki nam bodo služili za analitično oceno socialnega stanja, kot tudi pri uveljavljanju družbenih denarnih pomoči posameznih prosilcev (otroški dodatki, štipendije iz združenih sredstev, enkratne denarne pomoči, brezobrestno posojilo..,). V ta namen bomo pripravili vprašalnik, kajti podatke bomo zbirali s pomočjo ankete.
Socialni delavki: Alenka Vidmar Mojca Pavlič
doseg plana (ta je zelo visoko zastavljen in gaje težko doseči) in doseg norme. To do sedaj ni imelo tako izazitega vpliva in spremeba zopet moti. Vodstvo pa se bo moralo posluževati vseh možnosti, ki jih
ZOPET REKREACIJA V BOHINJSKI BISTRICI
Dve leti je, od kar se je vrnila zadnja skupina udeležencev preventivne zdravstvene rekreacije (PZR) iz Bohinjske Bistrice. Začele so se težave v Novolesu, zapiranje obratov, tehnološki presežki delavcev, stečaji. Minilo je leto 1991, stanje se umirja, proizvodnja teče.
Ce hočemo, da bodo delavci produktivni, morajo biti na delovnem mestu zadovoljni, zato od njih ne smemo samo zahtevati, ampak jim moramo tudi kaj dati. Ponovno bomo letos organizirali preventivno zdravstveno rekreacijo v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici s programom, ki je bil med udeleženci dobro sprejet.
V letu 1992 smo pripravili program za 2 skupini; program prve bo potekal v spomladanskem, druge pa v jesenskem času, trajal bo 7 dni, od sobote do sobote.
Program vključuje:
-	zdravniški pregled
-	nočitev in prehrano
-	planinske izlete
-	športno rekreacijo
-	večerni razvedrilni program z družabnimi igrami
Osnovni cilj te rekreacije je izboljšanje delovne storilnosti, zmanjšanje odsotnosti z dela in preprečevanje invalidnosti, zato je namenjena vsem delavcem, pri katerih še ni izrazitejših znakov izčrpanosti ali kroničnih okvar.
Sodelujte z nami ne bo vam žal!
pogodba nudi pri nagrajevanju dobrih delavcev. Sicer bo sindikat začel s pritiski za dosledno spoštovanje le-te.
Tudi preteklost Novolesa nas bremeni, kar boljše tovarne tudi bolj čutijo. To je pač naša dediščina. Bojim pa se, daje pri denaiju, ki naj bi ga dobil delavec, še vedno veliko iskanj vrzeli, skozi katere bi se dalo dati kaj manj. Tako preračunavanje in škrtarjenje je čutiti pri delitvi dobička, ki velja le za delovne dni, za dopust pa ne, kar ni prav. Vemo, da so dolgovi veliki in da denarja ni, toda na račun delavca ne bi smeli tako zelo stiskati.
Sicer pa ni še vse postorjeno. Dograjevanje nas čaka še na raznih področjih, tudi pri vrednotenju fizičnega dela in pogojev dela sploh, pa morda v zvezi z dodatkov in še kaj. Vendarle pa mislim, daje s podpisom pogodbe zares veliko doseženega, saj si upam trditi, da bi bile naše plače v nasprotnem primeru za okoli 20% nižje in ostali bi brez prave opore pri pritiskih na vodstvo."
ODMEV
V preteklem mesecu, ko je Novoles že končal z znano darilno reklamo "zibelka za vsakega tretjega novorojenca", se nam je s prijaznim pismom oglasila Milena Teršek iz Velikega Širja 65, ki bo v poznem poletju letošnjega leta povila sedmega otroka, s prošnjo, da bi ji po pošti poslali zibelko, če bi le cena zanjo ne bila previsoka, saj je zaposlen samo njen mož. Ko je zvedela, da je ponovno noseča, je napisala pesmico in nam jo v pismu poslala. Odločili smo se, da pesmico objavimo v našem glasilu in da ji zibelke, ki si jo zelo želi, ne bomo poslali po pošti, ampak ji jo bomo podarili in odnesli na dom.
O srečanju z Mileno Teršek in o izročitvi darila za njenega novorojenca vam bomo napisali v prihodnji številki glasila.
ZAKAJ, MAMICA?
Zakaj mi praviš, mamica, da sem le kepica, ki še ne živi.
A vendar, kar ni živega, ne raste, se ne spremeni -to bi že morala vedeti,
Kepica sem danes iz minute v minuto - iz dneva v dan.
Ali čez mesecev devet,
prišel bi na svet
in v tvojem naročju bil objet.
Je res to zate pretežko, kaj, mamica, se ti bojiš, kaj z mano lahko izgubiš?
Morda te je strah ljudi, kaj oni rekli bi, če mene bi rodila ti.
A vendar jaz bi rad nekoč s tabo se veselil, slabo in dobro s tabo delil.
Morda prav jaz na stara bi leta v pomoč ti bil.
A tvoja je odločitev, mamica, če se bom jaz rodil ali v breznu neskončnosti se bom izgubil.
KMALU ZAKON O ZAPOSLOVANJU TUJCEV
Že več delavcev v Novolesu, ki nimajo slovenskega državljanstva, je postavilo vprašanje, kakšen je njihov delovni status.
Odgovor je v obliki tega obvestila:
1 .Zakon je še v obliki predloga.
2.	Predlog določa: državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so na dan uveljavitve tega zakona v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo najmanj 10 let delovne dobe v Sloveniji, pridobijo osebno dovoljenje za nedoločen čas, če zanj zaprosijo v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
3.	Ko bo zakon sprejet, bomo delavce o tem pisno obvestili.
Bojan Bencik
NOVA ZDRAVSTVENA ZAKOl*
30 dni, v skladu s kolektivno finančnem smisl -—	( '
f\Jov
A/a čim krajši način želimo predstaviti osnove novega sistema izvajanja zdravstvenega varstva s poudarkom na določilih, ki prinašajo novosti in so pomembna za podjetja in posameznika.
V	zakonu je poudarjeno, da ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. V tem smislu morajo podjetja in posamezniki razvijati in uporabljati zdravju in okolju neškodljive tehnologije ter uvajati ukrepe za varovanje in krepitev zdravja zaposlenih delavcev. Družbena skrb za zdravje bo izvajana preko Sveta za zdravje, z nalogo uresničevanja republiških nalog na področju zdravstvenega varstva.
V	poglavju "Zdravstveno varstvo v zvezi Z
PRI MENI IMA VSAK DRUGI GRIPO!
TO NI NIČ, PRI MENI IMA VSAK DRUGI BOLNIŠKO!
delom in z delovnim okoljem" je navedena obveznost podjetij oziroma delodajalcev, da morajo poleg obveznosti, ki jih imajo po predpisih o varstvu pri delu, svojim delavcem zagotoviti vso zdravstveno preventivo in ukrepe za preprečevanje poškodb pri delu, prvo pomoč, izdelavo analize tehnološkega procesa z vidika vpliva na zdravje ljudi, sprejetje zdravstvenih programov in zagotoviti nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali
poškodbe do pogodbo.
Obvezno zavarovanje obsega:
1.	zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela
2.	zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni
S tem zavarovanjem pa se zagotavlja:
1.	plačilo zdravstvenih storitev
2.	nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela
3.	pogrebnina in posmrtnina
4.	povračilo potnih stroškov v zvezi Z uveljavljanjem zdravstvenih storitev
Zavarovancu se lahko zadrži izplačevanje nadomestila v primerih:
-	če neopravičeno najpozneje tri dni po začetku bolezni ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika, da je zbolel;
-	če pooblaščeni zdravnik, zdravniška komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega prebivališča. Takšen nadzor se za delavce NOVOLESOVIH družb tudi izvaja
-	če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo.
Sredstva za obvezno zavarovanje se sedaj zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo Zavodu zavarovanci, delodajalci in drugi.
Če izdatki za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni pri zavezancu v posameznem letu presegajo povprečno višino na zavarovanca v dejavnosti, zavod takemu zavezancu določi za naslednje obdobje do 50 % višjo prispevno stopnjo.
Zvišano prispevno stopnjo lahko zavod predpiše tudi zavezancu, za katerega inšpekcija ugotovi, da ne izpolnjuje obveznosti iz zakona.
V tem je torej izražena ekonomska plat sistema zdravstvenega varstva. Prispevne stopnje bodo višje, če podjetja ne bodo dovolj vlagala v ta področja v organizacijskem in
/ $4
zaostruje tudi kaznovuuiu pvmusJ______
dejanja, kar lahko doleti podjetje kot tudi odgovorno osebo.
Za družbo ERGO, ki zaposluje tudi invalide, je pomembno, da se sedaj vsi prispevki po obravnavanem zakonu obračunajo in odvedejo na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj takšnih podjetij v skladu z zakonom.
Zakon uvaja tudi prostovoljno zavarovanje, ki ga lahko uvedejo tudi druge zavarovalnice, in sicer za razliko do polne vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja za plačilo zdravstvenih storitev. V postopkih za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja bodo še naprej delovale zdravniške komisije I. in II. stopnje. Zdravniška komisija I. stopnje bo med ostalim presojala tudi oceno pooblaščenega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni na zahtevo zavarovanca, delodajalca ali zavoda, in to bo edina možnost vpliva na področju zdravstvene zaščite, ki jo ima delavec ali podjetje.
V poglavju "Povrnitev škode" je navedena pravica zavoda do zahtevka za povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe, ali je posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi varstva pri delu, higiensko-sanitarni ukrepi ali drugi ukrepi, predpisani za varnost ljudi.
Takšna škoda obsega stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje zavod.
Uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja se bo pričelo najpozneje do konca maja 1992, prostovoljno zavarovanje pa najpozneje do 1.9.1992.
Rudi Ivančič, var. ing.
DELOVNI KOLEDAR 1992
JANUAR
JMD/2P/IKP-23..
P	6	13	20	2/
T ■	7	14	21	26
Sl	6	15	22	29
Č 2	9	16	23	30
P 3	10	17	24	31
FEBRUAR
...200.....
P	3	10	17	24
T	4	11	18	25
S	5	12	19	26
C	6	13	20	27
P	7	14	21	26
stmmmmmm 29
P	2	9	16	23	30
T	3	10	17	24	31
S	4	11	18	25
C	5	12	19	26
P	6	13	20	27
APRIL
....MD/IPtlP{>22..
N...
P	6	13	20	27
T	7	14	21	28
Sl	8	15	22	29
Č	2	9	16	23	30
P	3	10	17	*’
MAJ
...20D/IP-2I...
N	3	10	17	24
P	4	11	18	25
T	5	12	B	26
i	}	S	I	S
Pl	8	15	I	29
■ t SBMBBHnBB 30
JUNIJ
2ID/JP+SS-22.
?ci * i š ii ii
T 2	9 16 23 30
10
P S 12	19 2i
S 6 13 20 27
Sij ii 16
12 -
JULIJ
180 ♦ SKD« 23
n...1» inim_____
P	6	13	20	27
T	14 21	28
Sl	8	15	22	29
č	2	9	16	23	30
P	3	10	17	24	31
AVGUST
p'	3 10 17
I	4 11 18
SEPTEMBER
23 30 N
& 31 P
\ ?
7	14 21	28
8	15 22 29
S	5	12	19	26	S	2	9	16	23
C	6	13	20	27	C	3	10	17	24
P	7	14	21	28	P	4	11	18	25
DECEMBER
180» IP»4K0«23
?..
Tl	8	15	22	f
S	2	9	16	23	30
č	3	10	17	24	31
P	4	11	18	25
■ PROSU DNEVI (PD) in NEDELJE ■ KOLEKTIVNI DOPUST (KD) DELOVNI DNEVI (D) SOUDARNOSI NA SOBOTA NOVOLES (SS) • PRAZNIKI (P)
KNJIŽNE NOVOSTI V NASI KNJIŽNICI
Knjige:
1.	Maver L., B. Ozimek: Zakon o prometnem davku
2.	Prijatelj J.: Novo slovensko pokojninsko in invalidsko zavarovanje
3.	Pravni register RS
4.	Zakon o kazenskem postopku
5.	Zakon o pravdnem postopku
6.	Predpisi o sodnih in upravnih taksah s taksno tarifo
7.	CICER0 - Jezikovni tečaj na kasetah: angleščina, nemščina
Revije:
1.	Business Week
2.	Bančni vestnik
3.	Gospodarski vestnik
4.	DIE HOLZBEARBEITUNG - HOB
5.	Manager ć.Media marketing
7.	Moj mikro
8.	Monitor
9.	Mobelmarkt TO.Naš dom
11.	Novice - (ministrstvo za znanost in tehnologijo)
12.	Pravna praksa
13.	Pravnik
14.	Podjetnik
15.Sporočila urad RS za standardizacijo in meroslovje)
16.	Qualitat und Zuverlassigkeit
17.	Uradni list RS
je glasilo delavcev podjetij novolesa. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glavni in odgovorni urednik Tomaž Kocuvan. Člana uredništva Jasna Šiška in Bojan Bencik. Grafična priprava: FOT0LIT0RETUŠERSTV0 Cimerman Novo mesto. Tisk: Opara Novo mesto. Glasilo se šteje med proizvode informativnega značaja (U. I. RS, št. 4/92) iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
novoles