1947	•	35 let Emone •	1982
Emona center v Dravljah odprt
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana
Leto 13
januar 1982
št.120
RAZPIS
Komisija za nagrado Franca NEBCA vabi vse delovne in temeljne organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije samoupravne organe in posameznike v SOZD EMONA k vlaganju predlogov za podelitev
nagrade Franca Nebca za leto 1982
Nagrada Franca Nebca, ki jo je ustanovil delavski svet SOZD s sklepom nq svoji slovesni seji dne 10. aprila 1978 se podeljuje kot moralno in materialno priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacij združenega dela v SOZD Emona in poglabljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu. Taki dosežki morajo predvsem vplivati na splošen razvoj in ugled organizacij združenega dela v ožji in širši družbeni skupnosti ter na izpopolnjevanje načrtovanih in družbeno usklajenih nalog.
Nagrada Franca Nebca se podeljuje delavcem (posameznikom ali skupinam) iz temeljnih in delovnih organizacij ter delovnih skupnosti združenih v SOZD Emona s tehničnega, ekonomskega, organizacijskega in drugega področja, ki so s svojim strokovnim znanjem in v praksi uveljavljenimi uspešnimi metodami in inovacijami vidno prispevali k uresničevanju ciljev temeljnih, delovnih organizacij in SOZD Emona.
Nagrada se lahko podeli tudi kolektivom temeljnih delovnih organizacij, delovnih skupnosti, poslovnih in drugih organizacijskih enot v SOZD Emona.
Nagrada Franca Nebca se slovesno podeljuje vsako leto 10. aprila na Dan Emone.
V posameznem letu se lahko podeli največ 5 nagrad. Nagrada za posameznika znaša 25.000 din. Nagrada za posameznega člana nagrajene skupine znaša praviloma najmanj 5.000 din. Pri tem skupni znesek podeljen posamezni skupini ne more presegati 35.000 din.
Nagrada za delovne kolektive znaša največ 100.000 din.
Merila za presojo upravičenosti do nagrade so, razen uvodoma navedenih, še posebej naslednja: Prispevki kandidatov k finančnemu uspehu organizacije združenega dela, izvozu blaga in storitev, organiziranosti poslovanja, izvajanju razvojnega programa in investicij, delovanju samoupravljanja, sodelovanju z deželami v razvoju, uvajanju inovacij in razvojno raziskovalno delo kandidatov.
Predlog za nagrado je treba izčrpno obrazložiti in Po potrebi priložiti ustrezno dokumentacijo.
Predlogu je treba obvezno priložiti obrazloženo mnenje osnovne organizacije sindikata.
Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade do vključno 1. marca 1982 (datum poštnega žiga). Po tem datumu prispele predloge komisija ne bo upoštevala.
\ Predlog z obrazložitvijo in dokumentacijo ter mnenjem osnovne organizacije sindikata je treba Poslati na naslov:
SOZD EMONA, Komisija za nagrado Franca Nebca, 61000 Ljubljana, Šmartinska 130.
LJUBLJANA, 25. decembra - V Krajevni skupnosti Dravlje so delavci temeljne organizacije združenega dela Maloprodaje, ljubljanske delovne organizacije Emona Merkur ob navzočnosti predstavnikov mesta Ljubljana, občine Ljubljana Šiška in krajevne skupnosti slovesno odprli vrata novega prodajnega E-centra, četrtega po vrsti in dosedaj največjega, saj je za prodajo namenjenih kar 1.709 m2 površin.
Krajevna skupnost Dravlje se je v zadnjih letih zelo razširila, saj se bo po končani gradnji soseske Šiška 7 v naselje vselilo še 8.000 pre-bialcev.
Da so občani Dravelj bili do sedaj v zadregi zaradi pomanjkanja trgovin priča podatek, da je dosedaj prišlo na prebivalca tei_krajevne skupnosti le 0,041 m2 prodajne površine, medtem ko normativi za Ljubljano predvidevajo 0,12 m2 na občana.
Naložba je veljala tozd Maloprodaja 99 milijonov dinarjev. Od skupnih površin 3.206 m2 jih je namenjeno, kot je že povedano, prodaji 1.709, skladišča merijo 416 m2, hladilnice 61 m2, tehnični prostori 250 m2, ostalo pa odpade na pomožne prosto-
re (garderobe, sanitarije in servisne delavnice.)
Ko je predstavila gostom nov prodajni E-center je Tatjana Slabajna, predsednica delavskega sveta Maloprodaje dejala:
»Delavci tozda Maloprodaja se današnjega dneva veselimo, ne samo zaradi tega, ker smo zopet izpolnili eno
od nalog, ki smo jih začrtali z našim razvojnim programom, temveč tudi zato, ker bomo s to novo veliko trgovino pripomogli k boljšim rezultatom -našega poslovanja, vzporedno s tem pa tukajšnjim občanom omogočili nakup blizu doma in ponudili pestrejšo izbiro blaga pri zadovoljevanju njihovih
dnevnih potreb.«
Ko se je ob koncu svojega govora zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri gradnji in opremi prodajnega centra je zaprosila Janeza Železnika, podpredsednika IS mesta Ljubljane, da je prerezal vrvico in tako simbolično odprl vrata te velike trgovske hiše.	E. I.
«	' ss
E-center v Dravljah, največji v Ljubljani
MEDREPUBLIŠKO SODELOVANJE: EMONA IN MONTENEGROTURIST
V Ulcinju bomo gradili hotelsko naselje z 870 posteljami
Zakon o združenem delu in zakon o skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko premalo razvitih republik in SAP Kosovo ter njegovo dopolnilo, ki omogoča neposredno združevanje dela in sredstev delavcev iz razvitejših krajev države z delom in sredstvi, s katerimi upravljajo delavci v manj razvitih krajih Jugoslavije v razmerjih 50:50 odstotkov denarja, je v SR Črni gori prvi izkoristil sozd Emona.
»Z uveljavljanjem možnosti, da lahko, 50 odstotkov denarja, ki ga združujejo delovne organizacije v skladu federacije za hitrejši gospodarski razvoj manj razvitih republik in SAP Kosova, po lastni presoji in odgovornosti neposredno združujejo s sredstvi in delom delavcev
na gospodarsko manj razvitih krajih Jugoslavije, smo se z delavci Montenegroturi-sta dogovorili, da bomo skupaj zidali hotelski kompleks Otrant v Ulcinju.« Svetovalec predsednika sozda Emona Ljubo Filipan je o skoraj enoletnih pogovorih z Mon-tenegroturistom o skupnih vlaganjih v zidavo Otranta povedal tudi tole:
»Z uveljavitvijo možnosti, da se (lahko 50 odstotkov denarja doslej se je v celoti nepovratno združeval v skladu federacije za razvoj manj razvitih republik in SAP Kosovo), namensko združuje v nove gospodarske objekte, za katere so zainteresirani tudi razvitejši in ne samo manj razviti, smo tudi v SR Sloveniji našli svoj interes. Na pobudo republiškega
izvršnega sveta, gospodarske zbornice Slovenije in drugih za tako sodelovanje zainteresiranih v republiki, in predvsem številnih zainteresiranih v SR Črni gori, smo Emonci že lani maja navezah prve stike z delavci Monte-negroturista iz Budve. Skupno smo dognali, da je na Črnogorskem Primorju dovolj lokacij, kjer bi lahko skupaj zidali nove turistične objekte.
Z Montenegroturistom ima sozd Emona, predvsem po naša delovna organizacija Globtour, že več kot desetletje nadvse dobre poslovne stike; Globtour je bil že doslej najbolj uspešen partner Montenegroturista pri »uvozu« turistov. Taki dve delovni organizaciji sta seveda že 'V začetku pogovorov o skupnih vlaganjih v novi hotelski
(Nadaljevanje na 2. str.)
I AKCIJA E-INFORMATORJA: »IŠČEMO NAJ MESNICO MIZ«
Mesar meso na ogled postavi
Mesar meso na ogled postavi V drugem delu naše akcije:	»Iščemo naj mesnico
MIZ, več kot polovico vseh mesnic MIZ smo že dali pod lupo potrošnika, nas je avto popeljal po Dolenjski. Naš cilj so bile mesnice v Šentvidu pri Stični, Trebnjem, Mirni, Mokronogu, Šentrupertu in za nameček še mesnico v Polju pri Ljubljani.
V mesnico po pivo
mesnici v Šentvidu pri sekata in režeta meso
£ AndSjVi Klemenčič in Brane f*-Vrhcc6|!C pod znakom Emo-
ne že tri leta. Zraven zrezkov in karejev prodajata tudi pivo. Pred tremi leti je imela to mesnico v rokah Kmetijska zadruga Stična in ker so takrat v njej prodajali tudi pivo je pri tem tudi ostalo. Na podeželju navad ni dobro spreminjati, pravijo krajani.
Mesnica je kar dobro zalor žena. Ko smo dejali, da bi kupili pljučno pečenko, smo jo tudi dobili, in lepe svinjske zarebrnice tudi. Tamkajšnje gospodinje, tako kaže, nimajo prevelikih težav. Pri mesarju lahko kupijo razen mesa tudi olje, kis, ješ-prenček za v krvavice, kašo, sol, kislo repo, konzerve, riž
(Nadaljevanje na 4. str.)
IX. zimske športne igre Emone
Letošnje zimske športne igre Emone, ki jih organizira odbor za šport in rekreacijo bodo v nedeljo 28. februarja 1982 v Kranjski gori.
Smučarke in smučarji Emone se bodo lahko pomerili v naslednjih panogah: Veleslalomu, smučarskem teku in družinskem veleslalomu. Pričetek tekmovanj bo ob 10. uri, družinski veleslalom bo pol ure po končanem veleslalomu, smučarski teki •pa bodo ob 14. uri, na tekaški progi pod hotelom Kompas.
Štartne številke boste prejeli poldrugo uro pred pričetkom tekmovanj pred Emona marketom v Kranjski gri.
Pri družinskem veleslalomu mora ekipa družine šteti najmanj tri člane. Starta po vrstnem redu: Mamica, otrok in očka. Število prijavljenih otrok ni omejeno. Pri seštevku družine se upošteva čas najboljšega otroka.
Pričakujemo, da se bo tekmovanja udeležilo kar največ Emoninih smučark in smučarjev.
Se posebej vabimo navijače, saj prav oni prispevajo velik delež k prijetnemu tekmovalnemu vzdušju.
V primeru nezadostnega števila prijav ali slabih snežnih razmer si odbor pridržuje pravico, da tekmovanje odpove ali prestavi na kasnejši datum. Vse informacije dobite pri Miri Težakovi, telefon 441-944 interno 21-10.
Nasvidenje v Kranjski gori in športni zdravo!
Odbor

V Ulcinju bomo gradili hotelsko naselje z 870 posteljami
(Nadaljevanje s 1. str.)
kompleks hitro našli skupni jezik.«
Delovna organizacija Globtour ima ta hip pri Mon-tenegroturistu zakupljenih 2500 ležišč, hkrati pa delavci Globtoura ugotavljajo, da na tujih trgih nenehno narašča zanimanje za počitnikovanje na Črnogorskem Primorju, kjer pa - še posebej po katastrofalnem potresu - nimajo na voljo dovolj ležišč, da bi lahko sprejeli vse, ki želijo preživeti svoj dopust v tem delu Jugoslavije.
»Stalno naraščanje zanimanja tujcev za počitnikovanje v Črnogorskem Primorju, hkrati pa tudi občutno pomanjkanje turističnih objektov na tem delu Jadranske obale, še posebej po potresu, ker obnova načetih objektov na teče tako hitro kot smo pričakovali, je spodbudil sozd Emono, da bi tudi ona prispevala svoj delež denarja iz sklada federacije v zidavo novih objektov turističnega gospodarstva.«
»Omenili ste zidavo hotelskega kompleksa v Ulcinju.«
V Ulcinju predvsem zato, ker ta občina tudi v Črni gori sodi v manj razvite občine in zaradi tega izpolnjuje prav vse pogoje, ki so potrebni, da se lahko koristijo sredstva iz sklada federacije. Ob vsem tem pa moram povedati, da je imel Montenegroturist že pred časom pripravljene vse idejne in tudi glavne projekte za zidavo hotelskega kompleksa Otrant v Ulcinju. Z uresničenjem tega projekta so želeli delavci Montene-groturista zaokrožiti turistično ponudbo Črnogorskega Primorja z objekti višje kate-
gorije, pa tudi z novo kakovostno ponudbo; gostom naj bi bili v hotelskem kompleksu Otrant na voljo tudi apartmaji in počitniška stanovanja.
Hotelski kompleks Otrant bi po prvotnem načrtu (pred potresom) sodil v sklop najuspešnejšega tozda Montene-groturista - Velika plaža iz Ulcinja. Ta tozd lahko pbnu-di turističnemu trgu 1700 ležišč raznih kategorij.
»Ob takih spoznanjih ter skupnih interesih Montene-groturista in Emone smo že sklenili po prvem pogovoru lanskega maja sporazum o možnosti zidave hotelskega kompleksa Otrant,« pove Ljubo Filipan in nadaljuje: »Po nekajmesečnih usklajevanjih, ki so tekla na ravni republiških izvršnih svetov, republiških gospodarskih zbornic in drugih inštitucij obeh republik, se je izoblikoval nedavno podpisani samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za zidavo hotelskega kompleksa Otrant v Ulcinju.« >
»Kakšni interesi so spodbudili sozd Emono, da se je odločila za tako skupno naložbo?«
»Novi hotelski kompleks Otrant v Ulcinju bo povečal in razširil turistično ponudbo Črne gore. Predvsem za tuje goste. Prav v tem pa je nadvse pomemben interes naše DO Globtour, ki je razen Montenegroekspresa, turistične agencije Montene-groturista, edina jugoslovanska turistična agencija, ki je prisotna na Črnogorskem Primorju. Ob sovlaganju sozda Emone v kompleks Otrant se bodo odprle nove poslovne možnosti za delav-
ce DO Globtour. Vedeti moramo, da bodo v Otrantu prodali letno okoli 90 odstotkov ležišč tujcem in da bo sozd Emona participiral 50 odstotkov na devizni realizaciji, kar pomeni, da bo tudi devizna participacija Emone sorazmerna 50 odstotkom deleža, ki ga bomo prispevali v zidavo kompleksa Otrant. Na devizno participacijo bomo imeli pravico vse dotlej, dokler nam Otrant ne bo povrnil vloženega denarja.
Devizna participacija je bila ključni problem v dogovorih o samoupravnem sporazumu. V začetku pogovorov so črnogorski partnerji odločno zavračali našo zahtevo po devizni participaciji, češ, da bomo Emonci za zidavo Otranta predvsem izkoriščali denar iz sklada za pospeševanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj 'razvitih republik in SAP Kosovo. Naposled smo se le dogovorili.«
»Kaj določa samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za zidavo hotelskega kompleksa Otrant v Ulcinju?«
»Na veliki ulcinjski plaži bomo sezidali kompleks, ki bo imel 580 ležišč v hotelih in 293 ležišč v apartmajih, oziroma v turističnih stanovanjih. Otrant bo imel 1738 restavracijskih sedežev v restavracijah in na terasah, zimski in letni bazen ter raznotere rekreacijske objekte, kot so teniška in druga igrišča.
»Predračunska vrednost zidave in opremljanja hotelskega kompleksa Otrant je
845,255.000	dinarjev. Tako je zapisano v samoupravnem sporazumu.« »Predračun je bil narejen v začetku leta
15. JANUAR - DAN ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
Šoferji in avtomehaniki Emone razvili prapor
LJUBLJANA, 24. januarja - Nadvse slovesno so šoferji in avtomehaniki proslavili svoj praznik 15. januar. V dvorani kina v Šiški, skoraj ni bilo moč dobiti praznega sedeža, toliko šoferjev in avtomehanikov ljubljanskega ZŠAM, (Združenja šoferjev in avtomehanikov) se je zbralo na slovesnosti na kateri so člani, sekcije našega tozda Transport razvili svoj prapor.
Kot vsako leto so tudi letos podelili prizadevnim in vestnim šoferjem znake vzornega voznika, plakete tovarištva in plakete bratstva in edinosti. Tako sta plaketi tovarištva II. stopnje prejela Dušan Kink in Ferdinand Jurca, več šoferjev Rajko Jurman, Janez Repanšek in Franc Grofelnik pa so prejeli znak vzornega voznika.
Z znakom »Vzorni voznik« so bili odlikovani še šoferji -
Štefan Dolenc, Janez Trobec, Franc Vidovič, Ferdinand Jurca in Milorad Panič, ki pa bodo znake prejeli na slovesnosti praznovanja občinskega praznika njihovih občin.
Lep je bil pogled, ko so na oder prikorakali šoferji sekcije Emone v slavnostnih uniformah in iz rok Dušana Čuka, predsednika ZŠAM Ljubljana prevzeli prapor. V imenu sekcije ga je prevzel šofer Jakob Leben, se zahvalil in dejal, da ga bodo čuvali in ponosno nosili.
Ljubljansko združenje šoferjev in avtomehanikov je bilo ustanovljeno že leta 1953, od leta 1972 pa so se delavci združenja pospešeno vključili v dejavnost preventive in vzgoje v prometu.
Danes šteje ZŠAM že okoli
1.000	članov in ima sedem sekcij - med njimi je novoustanovljena Emonina - na
območju Ljubljane.
V okviru združevanja je tudi avtošola, ki jo vrsto let zelo uspešno vodi Julij Mikec. Vzgajajo, oziroma šolajo tako poklicne kot voznike amaterje. Kot je povedal vodja šole Mikec Julij so leta 1973 opravili 2.733 ur voženj, lani pa kar 27.523 ur. Več jih je bilo le 1979. leta ko se je šolala za poklicne voznike še stare generacija šoferjem.
Sekcija Emoninih šoferjev, ustanovljena je bila lani, šteje 72 članov. Sedaj, ko je organizirana v okviru ljubljanskega združenja, se bo lahko še bolj kot doslej vključila tako v strokovno usposabljanje, kakor tudi v razne akcije, predavanja in tekmovanja.
Vsem šoferjem in avtomehanikom čestitamo ob njihovem prazniku in jim želimo srečno vožnjo!
E. I.
Šoferji in avtomehaniki so slovesno razvili svoj prapor
2 E-informator
1981 in zaradi rasta cen v preteklem letu lahko- pride do prekoračitve predračunske cene,« pravi Ljubo Filipan in doda: »V sporazumu je določeno, da morajo investitorja - Emona in Montenegroturist vsak do polovice cene - zagotoviti za eventualne prekoračitve predračunske cene objekta dodatne kredite pri izvajalcih del oziroma pri dobaviteljih opreme za kompleks Otrant, seveda pa tudi del manjkajočega denarja pokriti z bančnimi krediti. Dogovorjeno je bilo, da bo kredite za morebitno dražjo gradnjo odplačeval delovni kolektiv Otranta, ne pa investitorja.
»Emono in Montenegroturist torej dodatni krediti ne bodo obremenjevali. Zagotovo bi pa morebitne prekoračitve predračunske cene zidave Otranta vendarle imele posledice, finančne, za oba sovlagatelja.«
»Zagotovo bi bil v takem primeru delež dohodka Otranta, namenjen za vračanje investiranega denarja, manjši in da kolektiv Otranta v prvih letih poslovanja ne bi mogel vračati po 20 milijonov dinarjev letno vsakemu od obeh partnerjev v investiciji.
»Kakšne so posebnosti v dosedanji jugoslovanski praksi zapisane v samoupravnem sporazumu med Emono in Montenegroturi-stOm«. »Posebnost tega sporazuma je, predvsem v tem, da gre za resnično združevanje dela in sredstev, da ni kreditnih odnosov in da se denar vrača investitorjem iz ustvarjenega dohodka - vsakemu polovico na vložena sredstva po odbitju materialnih stroškov, stroškov za OD in za skupno porabo ter po pokritju vseh družbenih obveznosti«.
»V taki naložbi so skrita tudi tveganja?«
»Tveganja so vedno. Raziskave med pripravljanjem samoupravnega sporazuma so pa pokazale, da bo Otrant imel dovolj prihodka, da bo investitorjema lahko vračal denar po sporazumu«.
»Partnerja si torej obetata rentabilno poslovanje hotelskega kompleksa Otrant«.
»To bo dobra naložba. Predvideli smo pa v sporazumu tudi tveganje. Ob morebitnih izgubah Otranta v začetku njegovega poslovanja bosta po samoupravnem sporazumu Emona in Montenegroturist dolžna najeti sanacijske kredite, vendar jih ne bosta odplačevala ta dva delovna kolektiva, temveč delovna organizacija Otranta«.
»Omenili ste, da gre v primeru sovlaganja Emone in Montenegroturista za dejansko združevanje dela in denarja. V sporazumu je tudi zapisano da bo veljaven vse dotlej, dokler ne bosta podpisnika dobila od Otranta povrnjenega investiranega denarja. Vsak po 422,627.500 dinarjev. Brez obresti, brez nadomestila za vložena sredstva.
»Obresti na vloženi denar, ki je bil investiran iz sredstev sklada za gospodarsko manj razvite bi bile lahko največ 5,5 odstotne. Namesto nadomestila za investirani denar smo si dogovorili pravico na udeležbi od ustvarjenega deviznega priliva, pravzaprav od tistega njegovega dela, ki ostane po pokritju splošnih družbenih potreb v socialističnih republikah Črni gori in Sloveniji, po pokritju potrebnih deviz za normalno reprodukcijo in poslovanje Otranta. Izkušnje povedo, da je za slednje potrebno le 5 odstotkov od ustvarjenih deviz«.
»Hotelski	kompleks
Otrant je projektiran sodobno. Od hotelskih sob, apart-
Jakob Golob, tajnik občine Center, je Dušanu Kinku, direktorju tozda Transport za njegovo prizadevno delo izročil plaketo tovarištva II. stopnje
majev, turističnih stanovanj, kongresnih dvoran, kina, bazenov in podobnega, kar sicer terja turistična industrija devetdesetih let. Mar vse to ni zajeto s preveč veliko roko?«
»V sporazumu je določeno, da morata partnerja pred začetkom zidave temeljito prerešetati vse projekte, zlasti glede uporabe gradbenih materialov, zidave nekaterih skupnih in sporednih objektov kot so konferenčne dvorane, kino ipd. Le tako bomo že v začetku zidave zaščitili predračunsko vrednost objekta. V sporazumu smo tudi zapisali, da lahko Otrant gradimo etapno. Najprej hotel z restavracijo in apartmaje ter turistična stanovanja in rekreacijske površine. Šele potem drugo.
»Kako sporazum določa dolžnost in odgovornosti partnerjev med zidavo Otranta?«
»Za realizacijo projekta Otrant bo imenovan poseben poslovni odbor v katerega bosta delegirala Montenegroturist in Emona po 2 člana. Ko bo Otrant sezidan, se bo poslovni odbor razširil še z 2 delegatoma delovnega kolektiva Otranta.
Pravice in dolžnosti poslovnega odbora so podrobno opredeljene v 34. členu samoupravnega sporazuma; med zidavo hotelskega kompleksa poslovni odbor odloča o vsem, med obratovanjem pa do izteka samoupravnega sporazuma pa bo poslovni odbor samo predlagal delovnemu kolektivu nove prijeme in ga spodbujal k večji učinkovitosti, odločali pa bodo le samoupravni organi DO Otranta.
»Pojasnite, kako bo sozd Emona zagotovil denar za naložbo v ulcinjski hotel?«
»Štiristo milijonov dinarjev bomo zbrali do leta 1983 iz sredstev sklada za razvoj gospodarsko premalo razvitih republik in SAP Kosovo.
22,627.000	dinarjev pa bomo morali zbrati iz drugih' finančnih virov, in sicer v letih 1982 in 1983. Ta denar bomo morali zbrati iz lastnih sredstev, z bančnimi krediti ali pa s krediti izvajalcev gradbenih del in dobaviteljev opreme. Ta del investicijskega denarja ne bo šel v breme hotela Otrant, temveč v breme sozda Emona, denar pa bo sozd dobil povrnjen ena* ko kot drugega: iz ustvarjenega prihodka hotela Otrant«.
»Mislite, da bo sozd Emona dejansko zbral 400 milijonov dinarjev iz sredstev, ki jih je in jih še bo morala vplačevati v zvezni sklad za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo?« »Naša ocena je, da bomo tega denarja do leta 1983 zbrali po doslej veljavnih predpisih med 280 in 300 milijoni dinarji. Manjkajoči denar do 422,627.500 dinarjev pa bodo morala združevati druga slovenska podjetja iz enakih virov«.
»Kaj bodo pa za tako združevanje denarja dobila?«
»Dve možnosti sta. S temi delovnimi kolektivi se bo
treba dogovoriti, da bodo sopodpisniki samoupravnega sporazuma o zidavi Otranta, seveda pod enakimi pogoji kot Emona (prevzem tveganja, vračanja sredstev iz ustvarjenega prihodka Otranta s pravico na devizni participaciji v višini njihovega investicijskega deleža). Druga inačica je pa, da sozd Emona prevzame nase vse kredite pod pogoji, ki so predvideni za kredite iz sklada federacije za hitrejši razvoj manj razvitih: krediti na 15 let s 5,5 odstotno obrestno mero, z 2 letnim moratorijem in 13 letnirft odplačevanjem.
»Tudi to je dogovorjeno. Za pokritje obveznosti za leto 1981 bomo koristili denar, ki so ga tozdi in delovne organizacije Emone že lani vplačale v zvezni sklad (82,824.160,65 din)«.
»Za konec pa še tole vprašanje: kje bo stal novi hotelski kompleks Otrant?«
»Hotelski	kompleks
Otrant je lociran na najbolj markantnem zemljišču sredi že dograjenega širšega hotelskega kompleksa Velika plaža. Ta del črnogorske obale ima izredne naravne pogoje za razvoj turizma. Ne samo mila, lahko bi rekel prava sredozemska klima, ki omogoča visoko turistično sezono od začetka meseca aprila pa vse do konca meseca oktobra, temveč daje še dodatne pogoje za uspešno delo turistične industrije tudi sama obala. Kar 16 kilometrov tod obala ne pozna skal. Povsod je samo mivka«.
»Črnogorsko Primorje je Jugoslovanom, predvsem pa Evropejcem precej od rok«.
»To je res. Vendar ima ta del obale dve letališči. Osrednje je v Tivtu, altema-cija so pa Čilipi pri Dubrovniku. Črnogorsko Primorje veliko bolje poznajo v ZRN. na Švedskem in v CSSR, kot ga pa poznajo, denimo, Slovenci. Preprosto zato, ker doslej še ni bilo med Ljubljano, Mariborom ter Tivtom in Čilipi pravega zračnega mostu«.
»Kakšna je po analizah potemtakem struktura gostov v čmogoskem Primorju?«
»Stalni gostje prihajajo iz zahodne Evrope in iz ČŠSR-92 odstotkov tujih gostov so našteli lani. Ostalih 8 odstotkov so Jugoslovani, predvsem gostje iz SR BiH in iz SR Srbije. Mislim, da so tod vremenski in tudi drugi pogoji veliko boljši, kot so, denimo, na Krfu in Rodosu, a vendar gredo Jugoslovam-raje v goste k sosedom. Delovna organizacija Globtour bo morala ob zidavi hotelskega kompleksa Otrant marsikaj storiti, da bo to razširjeno ponudbo.dobro in učinkovito plasirala predvsem na tuje trge, a tudi do; mačih gostov ne bodo smeli zanemariti«.
»Kdo bo zidal in opremljal Otrant?«
»Razpisana bo licitacija, v zaostrenih pogojih gospodarjenja imajo na tem gradbišču slovenske gradbene organizacije in proizvajalci opreme enkratno priložnost«.	ivj. p.

■ MEBUREPUBLIČKA SARADNJA: EMONA I MON FENEGROTURIST
U Ulcinju čemo graditi hotelsko naselje sa 870 postelja
Zakon o udruženom radu in zakon o fondu federacije za kreditiranje bržeg razvoja pri vredno nedovoljno razvi-jenih republika i SAP Kosovo, kako in njegovu dopunu, ko j a omogučuje neposredno udruživanje rada i sredstava radnika iz razvijenih područ-ja države sa radom i sredstv ma sa kojima upravljaju ra-dnici u manj e razvijenim po-dručjima Jugoslavije, u odnosu 50:50, je na području SR Črne Gore iskoristio prvi SOUR Emona.
Savetnik predsednika SOUR Emona Ljubo Filipan nam je o skoro jednogodiš-njim razgovorima sa Monte-negroturistom o zajedničkih ulaganjima u gradnju Otran-ta rekao, izmedu ostalog, sledeče:
»Stupanjem na snagu mo-gučnosti da se 50 pošto novca, koji se je dosada nepovratno udruživao u fond federacije za razvoj manj e razvijenih republika i SAP Kosovo, može namensko udru-žiti za nove pri vredne objekte, za ko j e su zainteresovani i razvijenija i manj e razvijena područja, našli smo svoj interes i u SR Sloveniji. Na po-budu Republičkog izvršnog veča, Privredne komore Slovenije Emona je več maja prošle godine uspostavila prve kontakte sa radnicima Montenegroturista iz Budve. Zajednički smo utvrdili da na Crnogorskom Primorju ima dovolj no lokacija na kojima bi mogli zajedno graditi nove turističke objekte.
Sa Montenegroturistom ima SOUR Emona, u prvom % redu naša radna organizacija Globtour je bio dosada naju-. sPešniji partner Montenegroturista kod »uvoza« turista. Tako je sada Globtour zakupio kod Montenegroturista 2500 postelja, dok isto-vremeno radnici Globtoura utvrduju da na inostranim tržištima stalno raste interes za letovanje na Cmogor-skom Primorju, a gde - naročite nakon katastrofalnog Potresa - ne raspolažu sa do-voljno postelja da bi mogli prihvatiti sve koje žele preživeti svoj dopust o ovom delu Jugoslavije.«
»Spomenuli ste gradnju hotelskog kompleksa u Ulcinju.«
»U Ulcinju upravo zato je °va opština spada, i u Crnoj
Gori medu manj e razvijene i ispunjava sve uslove potrebne da bi se mogla koristiti sredstva iz fonda federacije. Moram takoder napomenuti da je Montenegroturist imao več pre nekoliko vremena pripremljene idejne i glavne projekte za izgradnju hotelskog kompleksa Otrant u Ulcinju.
Radi ovakvih spoznaja i zajedničkih interesa Montenegroturista i Emone bio je več lani, maja, skopljen sporazum o mogučnosti izgradnje hotelskog kompleksa Otrant« - rekao je Ljubo Filipan nastavivši »Nakon više-mesečnih uskladivanja koja su se odvijala na nivou repu-bličkih Izvršnih veča, repu-
■ emona
S '47-'82
bličkih Privrednih komora i drugih institucija obiju republika, ideja se je oblikovala u nedavno potpisanom samoupravnem sporazumu o udruživanju rada i sredstava za izgradnju hotelskog kompleksa Otrant u Ulcinju«
»Kakavi interesi so vodili Emonu da se je odlučila za ovu zajedničku investiciju?«
»Novi hotelski kompleksi Otrant u Ulcinju povečače i proširiti turističku ponudu Črne Gore. Naročite za ino-strane goste. Upravo tu se nalazi izvanredno važan interes naše RO Globtour, koja je osim Montenegroekspre-sa, i turističke agencije Montenegroturist j edina jugoslo-venska turistička agencija prisutna na Crnogorskom Primorju. Saulaganjem SOUR Emone u kompleks Otrant otvoriče se nove poslovne mogučnosti za radni-ke RO Globtour. Važno je znati da če u Otrantu prodati godišnje, oko 90 pošto ležišta inostranim gostima, te da če SOUR Emona participirati 50 pošto u deviznoj realizaciji, što znači da če devizna participacija Emone biti proporcionalna 50 pošto učešča
u gradnji kompleksa Otrant. Pravo na deviznu participacij u imačemo sve dok nam Otrant ne vrati uloženi no-vac.«
»Sta odreduje samoupravni sporazum o udruživanju rada i sredstava za izgradnju hotelskog kompleksa Otrant u Ulcinju?«
»Na Velikoj ulcinjskoj plaži izgradičemo kompleks sa 580 kreveta u hotelima i 293 kreveta u apartimanima, odnosno u turističkim stanovitna. Otrant če imati 1738 sedišta u restoranima i terasama zimski i letni bazen te različite rekreacijske objekte, kao što su tenis i druga igrališta.«
»Predračunska vrednost izgradnje i opreme hotelskog kompleksa Otrant je
845.255,000	dinara. Tako piše u samoupravnem sporazumu.«
Predračun je bio napravljen početkom 1981 godine, radi porasta cena u prošloj godini može doči do prekoračenja predračunske cene« kaže nam Ljubo Filipan in nastavlja:« U sporazumu je odredeno da morajo investitor! - Emona i Montenegroturist svaki do polovice cene obezbediti za eventualna prekoračenja predračunske cene objekta dopunske kredite kod izvodača radova, odnosno kod nabavljača opreme za kompleks Otrant, te takoder bankovne kredite za deo novca koji bi nedosta-jao. Bilo je dogovoreno da če kredite za eventualno po-skupljenje gradnje otplači-vati radni kolektiv Otranta, a ne investitori.«
»Dali je nešto naročite za dosadašnju jugoslovensku praksu zapisano u samoupravnem sporazumu izmedu Emone i Montenegroturista?«
»Osobitost ovog sporazuma je to da se ovde radi o istinskom udruživanju rada i sredstava, da nema kreditnih odnosa in da se novac vrača investitorima iz ostva-renog dohotka - svakome polovicu na uložena sredstva, nakon odbitka materi-jalnih troškova, troškova za OD i za zajedničku potrošnju te nakon pokriča svih društvenih obaveza.«
»Spomenuli ste takoder da se u slučaju ulaganja Emone
i Montenegroturista radi o stvarnom udruživanju rada i novca. U Sporazumu je takoder napisano da je na snazi sve dok potpisnici ne dobiju od Otranta novac koji su investirali. To znači svak po 422.627.500 dinara. Bez ka-mata, bez naknade za uložena sredstva.«
»Kamate na investirani novac iz sredstava fonda za pri-vredno nedovoljno razvijene mogle bi biti najviše 5,5%. Umesto naknade za investirani novae dogovorili smo se za pravo učešča u ostvare-nom prilivu, zapravo od onog njegovog dela koji ostaje nakon pokriča opštih društvenih potreba u republikama Crnoj Gori i Sloveniji, nakon pokriča potrebnih deviza za normalnu re-produkciju i - poslovanje Otranta. Iskustva su nam pokazala da je za ovo zadnje potrebno oko 5 pošto od ste-čenih deviza.
»Objasnite nam kako če SOUR Emona obezbediti sredstva za investiciju u Ulcinj ski hotel?«
»Cetiristo milijona dinara sakupičemo do kraja 1983. godi iz sredstava fonda za razvoj privredno nedovoljno razvijenih republika i SAP Kosovo, 22.627.000 din mora-čemo sakupiti iz drugih izvora i to tokom 1982. i 1983. Ovaj novac čemo obezbediti iz viastitih sredstava, sa ban-kovnim kreditima ili krediti-ma izvodača gradevinskih radova i dobavljača opreme. Ovaj deo investicionih sredstava neče teretiti hotel Otrant, več SOUR Emonu, a novac če nam biti vračen kao i druga sredstava: od steče-nog prihoda hotela Otrant« »Na kraju još jedno pitanje: gde če se nalaziti novi hotelski kompleks Otrant?«
Hotelski kompleks je lociran na najmarkantnijem zemljištu, usred več dogra-denog hotelskog kompleksa Velika plaža. Ovaj deo črnogorske obale ima izvanredne uslove za razvoj turizma. Ne samo blaga, več upravo sredozemska klima, omogočava visoku turističku sezonu od početka meseca aprila sve do kraja oktobra, a pored toga uslove za uspešan rad turističke industrije nudi sama obala. Cak 16 kilometara je obala bez ijedne hridi, po-svuda sam pesak.
M. D.
informator
Srpskohrvatski
prilog
RASPIS
Komisija za nagradu Franca Nebeca poziva sve radne i osnovne organizacije udruženog rada, druš-tveno-političke, samoupravne organe i pojedince u SOUR Emona da podnesu predloge za dodelu
nagrade Franca Nebeca za 1982. godinu
Nagrada Franca Nebeca, koju je ustanovio ra-dnički savet SOUR zaključkom na svečanoj sednici dana 10. aprila 1978, dodeljuje se kao moralno i materijalno priznanje za vanredna dostignuča traj-nijeg značaja u ostvarivanju ciljeva organizacija udruženog rada u SOUR Emona i produbljivanju samoupravnih odnosa u privredi. Ova dostignuča moraju u prvom redu uticati na opšti razvoj i ugled organizacija udruženog rada u užoj i široj društve-noj zajednici, kao i na usavršavanju programiranih i društveno uskladenih zadataka.
Nagrada Franca Nebeca dodeljuje se radnicima (pojedincima ili grupama) osnovnih i radnih organizacija udruženih u SOUR Emona sa tehničkog, eko-nomskog, organizacionog i drugih područja, kojisu svojim stručnim znanjem i u praksi potvrdenim uspešnim metodama i inovacijama vidno doprineli ostvarivanju ciljeva osnovnih radnih organizacija i SOUR Emona.
Nagrada se može podeliti takoder i kolektivima osnovnih i radnih organizacija, radnih zajednica, poslovnih i drugih organizacionih jedinica u SOUR Emona.
Nagrada Franca Nebeca svečano se dodeljuje svake godine 10. aprila, na Dan Emone.
U pojedinoj godini može se podeliti najviše 5 nagrada. Nagrada za pojedince je 25.000 din. Nagrada po pojedinom članu nagradene grupe po pravilu iznosi najmanje 5.000 din, no u tom slučaju ukupan iznos dodeljen pojedinoj grupi ne sme da prevazide 35.000 din.
Nagrada za radne kolektive iznosi najviše 100.000 din. Kriterijiprosudivanja opravdanostipripadanja nagrade, osim u uvodu navedenih su sledeči: doprinos kandidata finansijskom uspehu organizacije udruženog rada, izvozu robe i usluga, organizova-nosti poslovanja, sprovodenju razvojnog programa i investicija, delovanju samoupravljanja, saradnji sa zemljama u razvoju, uvodenju inovacija, te raz-vojno-istraživački rad kandidata.
Predlog za nagradu potrebno je iserpno obrazložiti i po potrebi priložiti odgovarajuču dokumenta-ciju.
Obavezno je uz predlog priložiti i popratno mišljene osnovne organizacije sindikata.
Komisija prima predloge za dodelu nagrade uk-ljučivši do 1. marta 1982 (datum poštanskog žiga). Predloge koji stignu nakon ovog datuma komisija neče uzeti u obzir.
Predloge sa obrazloženjima i dokumentacijom te mišljenjem osnovne organizacije sindikata šaljite na adresu:
SOUR EMONA, Komisija za nagradu Franca Nebeca, 61000 Ljubljana, Smartinska 130.
Od antične Emone do sodobnega Trga revolucije
M. NADALJEVANJE:
Ljubljana
v SREDNJEM VEKU
Po odhodu Langobardov leta 588. je nastalo v ljubljanskem Prostoru daljše zatišje. Na bregovih Ljubljanice bi v tem času zasledili le ribiče in čolnarje, ki so s svojo prisotnostjo oživljali skro-5?no trgovanje. Ozko grlo pod Lradom so Slovenci naseljevali razmeroma počasi, saj jim je stal-no pretila nevarnost Obrskih vdorov, ki so skozi Ljubljano Prodirali proti Italiji. Okrog leta ti0° je Karel'Veliki Obre prema-Sal, toda kmalu je nastopila nova Pegotovost zaradi pojava Madžarov. Materialne ostaline so iz tega easa v Ljubljani redke, kar nam kaže na to, da do večje poselitve Prostora najbrž še ni prišlo.
Po porazu Madžarov v II. polo-v>ei lo. stoletja je zaznati ustali-tev razmer tudi v ljubljanskem Prostoru. Fevdalni sistem, ki je za)el naše kraje, je prinesel tudi hovo upravno razdelite^ krajin Pa slovenskem ozemlju. Usta-Povljena je bila Kranjska pod upravo nemškega fevdalca, s tem Pa so morali Slovenci priznati ■rankovsko nadoblast. Okrog le-j? 1000 je zaznati vse večje prise-Jevanje nemškega plemstva, ka-teremu so takratni gospodarji
Kranjske - najbrž rodovina Bre-že-Seliških grofov, podeljevali najlepše in najrodovitnejše kose zemlje. Slovenci so tako postali le še poceni delovna sila.
Do leta 1144, ko je Ljubljana prvič omenjena v pisanem viru z imenom Laibach, nam je njena zgodovina razmeroma nepoznana. V listini iz leta 1146 pa že dobi slovensko obliko imena Luvviga-na. Iz tega obdobja je sicer poznan samo Grad, kjer je prebival že od leta 1131 Ulrik II. Span-hajmski iz frankovske Spanhaj-mov, ki so prišli na Koroško že leta 1122. Slovenski fevdalizem je v tem času značilen po povečanem interesu do proizvajalnega poljedelstva, ki je bilo še nerazvito in kolonizacije širšega ljubljanskega zaledja. Na pomenu je pridobila tudi pomorska trgovina, kar je bilo čutiti tudi na bregovih Ljubljanice. Zaščita trgovskih interesov se je kmalu pokazala v obliki plačevanja mitnine in drugih oblik davščin, seveda v korist zemljiške gospode.
Sistematičnemu razvoju mesta so botrovale predvsem fevdalče-ve potrebe. Ob vznožju Gradu se je počasi iz manjšega naselja ribičev in čolnarjev pričelo razvijati mesto. Med leti 1220 in 1243 je imel takratni gospodar Ljubljane Bernard Spanhajmski tu že lastno kovnico denarja. Ob njegovem obisku leta 1220 je dobila Ljubljana tudi mestne pravice. V ta čas štejemo nastanek prevega
obzidja, ki je oklepalo predel od Čevljarskega mostu do Poljan. Naselbini pod grajskim gričem je že v 13. stoletju sledila nova naselbina na levem bregu Ljubljanice. Nastanek Novega trga postavljajo zgodovinarji še pred leto 1243, ko se Ljubljana prvič imenuje mesto.
Novi trg, ki je predhodnik kasnejše sodobne Ljubljane, je nastal na mestu nekdanjega antičnega pristanišča, kjer so prebivali ribiči in čolnarji. Na tem mestu so spanhajmovci leta 1228 naseli-li Križnike, kakor so takrat imenovali redovnike Nemškega viteškega reda. Križniška posest je vsebovala' redovno hišo ali ko-mendo, cerkev in precejšnjo posest, ki so jo pridobili na osnovi darovnih listin cesarja Friderika in z lastnimi nakupi. Tako omenjajo listine, da so proti koncu 13. stoleja odkupili od ministe-riala Friderika Falkenberškega in meščana Nikolaja Porgerja tudi njive v Krakpvem, Mirju in Gradišču. Na osnovi listin lahko ugotovimo lastnika, oziroma zemljiškega gospoda Gradišča, kjer so se razprostirale njive in vrtovi z dvorci in pristavami. Del tega so imeli v zakupu bogati meščani in nižje plemstvo.
Okrog leta 1307 so postavili obzidje tudi okrog Novega trga. za katerega so skrbeli delno Križev-niki, delno Judje, ki so se naselili v Novem trgu okrog leta 1327 in bogati meščani. Obzidje je pote-
kalo od Šentjakobskega mostu Otokarjem ni prinesla trajnejše mimo Križank in po zahodnem vladavine, saj je trajala le nekaj robu Vegove ulice. Na vogalu let. Z izvolitvijo Rudolfa Habs-univerze, na Trgu osvoboditve, je burškega za novega nemškega zavilo zopet proti Ljubljanici, kralja leta 1273, se je Otokarjeva kjer se je končalo v obliki vladavina v naših deželah konča-
obrambnega stolpa. Zahodna stran obzidja je potekala po temeljih nekdanjega obzidja Emone, medtem, ko je severno stran ob Trgu osvoboditve varoval po--daljšani jarek, ki je zalit z vodo ponovno služil svojemu namenu.
Iz opisa lahko ugotovimo, da so Slovenci uspešno vključevali rimske ostaline v svojo novo zasnovo mesta. Na pomenu so pridobile tudi nekdanje rimske ceste. Decumanus maximus, ki je vodil skozi rimsko Emono, so Slovenci poimenovali Cesta. Ta je vzstopala v Novi trg skozi Kri-ževniška ali Nemška vrata, ki so stala skoraj na istem mestu kot nekoč rimska. Izven obzidja, ob današnji Rimski cesti, je stala cerkvica in križniški špital, ki se omenja že leta 1282. Križniški špital je bil v tistih časih tudi nekakšna sirotišnica, v drugi polovici 15. stoletja pa tudi zavetišče za otroke, katerim so starše odpeljali Turki v ujetništvo.
Ljubljana je mirno živela znotraj obzidanih trgov vse do leta 1270, ko je mesto zavzel češki kralj Premysl Otokar II. ki ga je štajersko plemstvo izvolilo leta 1251 za svojega vojvodo. Osvojitev Koroške, Kranjske in Štajerske ter združitev plemstva pa z
la. Kranjska, ki so ji odslej vladali Goriško-tirolski grofje je doživljala do leta 1335 še razne politične pretrese, predvsem borbe za oblast v deželah, ki so ostale*kot Otokarjeva zapuščina.
Tega leta so Habsburžani pridobili še Koroško in Kranjsko, s čemer označujemo začetek vladavine Habsburžanov v naših krajih.
Boji za politično oblast pa so se nadaljevali tudi pod Habzburža-ni. Nenaden vzpon celjskih grofov v pomembno politično silo, so občutili tudi Habsburžani. Friderik III. tedanji vladar, se je če-sto zapletal v boje s Celjani. Leta 1442 je doživela Ljubljana pravo obleganje celjske vojske, ki jo je vodil Čeh Jan Vitovec. Ljubija-na, ki je podpirala Friderika se je zaradi trdnosti obzidja zopet ubranila. Združitev slovenskih dežel pod absulutno oblast, se je leta 1460 Habsburžanom tudi uresničila.
Medtem so naše dežele začutile prve turške vpade. Pred Ljubljano so se pojavili prvič že leta 1415. Že naslednje leto so se meščani lotili načrtnega utrjevanja mestnega obzidja, nakar so turški napadi do leta 1469 prenehali. Leta 1471 pa so se ponovili v naj-
hujši obliki. Tega leta so Turki preživeli v naših krajih kar tri mesece. Pred Ljubljano so se za nekaj dni celo utaborili. Zaradi trdnosti obzidja in nenehnega topovskega obstreljevanja z Gradu, se je mesto ubranilo, tembolj pa so trpela ljubljanska predmestja, ki so jih Turki popolnoma opustošili. Cesar Friderik je dal še istega leta porušiti vse objekte pred obzidjem, ki bi mogli služiti Turkom za skrivališče. Uspešnost cesarjevega ukrepa se je potrdila prav kmalu, saj so Turki strašili okrog Ljubljane še v letih 1472, 1473, 1476, 1492 in se nadaljevali še v 16. stoletju.
Ob turških napadih je najbolj trpelo nezaščiteno kmečko prebivalstvo, medtem, ko so fevdalci živeli v varstvu utrjenih gradov in mest.
Sredi 15. stoletja je bila Ljubljana trgovsko središče Kranjske, s posebnim strateškim pomenom v obrambi pred Turki in Benečani, ki so na škodo habs-buržanov krepili trgovske interese z Ljubljano. Podeželje, ki gaje zaradi pogostih turških pustošenj zajela velika revščina, je moralo podpirati še velik del neza-sitnega fevdalizma. Izkoriščanje in popolna brezpravnost kmečkega prebivalstva, se je kmalu izkazala v obliki kmečkih zvez. Nastale so predvsem iz obrambnih potreb, s tem pa je bilo oblikovano prvo ogrodje lastne vojaške organizacije. Od spoznanja lastne moči in možnosti lastne obrambe pa do prvih kmečkih uporov ni bilo več daleč.
R. MEGLIČ
Mesar meso na ogled postavi
(Nadaljevanje s 1. str.)
in kot že povedano tudi pivo, da si doma po kosilu privežejo dušo.
Mesarja skrbita tudi za kuharice v menzah Šolskega centra Stična-Ivančna gorica, Zavoda za srčne reumati-
ke, Livarja od IMP, Rašice, zmanjkalo prostora. Res je. vrtca in sole v Šentvidu ter j0
zraven pa ima tudi izbiro kislih kumaric, ajvar, nekaj malega svežih in suhih salam, jajca, piščancev mu je že zmanjkalo. Konzervirane vampe ima, svežih nima, po-dravkin golaž. Za olje in kis, ki ga drugi mesarji prodajajo, je v zares majhni mesnici
obrata ljubljanske tovarne ZMAJ. Pravita, da drugim prosilcem ne moreta ustreči ker več obvez ne moreta prevzeti.
Dobra mesnica, ki je nad povprečjem.
Martin Starina (soimenjak mesarja v Šentrupertu)
Imate svinjske parklje?
»Emona da, kar ima, vsaj upam, da nam da,« pravi mesar Martin Starina v naši mesnici 1 v Trebnjem. Vampov v konzervi ni, golaž je, jetrna pašteta je. S suhim mesom so bolj na tesnem, drobovine ni, pljučk ne poznamo več, imamo pa kis in vložene feferone in še kaj. In sveže meso: govedina, junetina,svinjina, piščančje noge in veliko velikih nalepk Emona kvaliteta. Lokal prijazen, vzorno čist, mesar prav tako, le mesnica je bolj prazna kot polna vsaj za oči. Kaj hočete, je pač čas kolin, čas, ko kmetje koljejo, zato je januarja, februarja in še pol marca precej manj povpraševanja in prometa kot sicer.
V malce utesnjeni mesnici v Mimi mesar Alojz Skol ponuja lepe kremenateljce, za
da nima svinjskih parkljev za kislo juho ali šaro, ima pa zato sveže svinjske repe, ki so prav tako dobri. Mesnica je skrita na dvorišču in dostopna samo tistim domačinom, ki jim energični mesar zna odrezati pravšnji kos svežega mesa.
Živina brez drobovine?
»Toliko lepe robe damo v klavnico iz našega kraja, nazaj dobimo pa samo maščobo,« pravi malce za šalo, malo zares Martin Starina, po domače Tine, v Šentrupertu ki na vprašanje, če ima kaj svinjskih parkljev, pokaže samo svoje roke... Njegova mesnica je kar lepo založena, seveda pa ne pozna več govejega jezika, za teletino tudi največkrat ne, s suhom mesom je nasploh bolj tako, sicer pa ima dovolj hrenovk, konzerv, salam, klobas in piščancev, vendar samo razrezanih, takšnih kakršne kupujejo v mestu, nima pa celih, po katerih sprašujejo na deželi. Razsekan piščanec na vasi ne gre. Zakaj ne pošiljate celih?
In, tisti emonski znak nad mesnico bi po dobrih dveh letih, odkar ga je skrivil tovornjak, vendarle kazalo zamenjati! Sicer gre za vzorno založeno in čisto mesnico, da o mesarju posebej ne rečemo kaj predobrega, ker je pač eden tistih, ki zna prodajati samo prvovrstno, skratka najboljše meso in ostalo blago. Če bi imel še nekoliko bolj proste roke in ne bi bil vezan samo na Mizovo klavnico (kar velja tudi za domala vse druge mesarje na Dolenjskem), za najrazličnejše sveže meso in drobovino nikdar ne bi bilo zadrege.
• - , /X M
Mesnica v Mimi na Dolenjskem
MADRID:
SIMPOZIJ FAO 0 KMETIJSTVU
Naši kmetiici žanjejo priznanja
Na povabilo FAO (mednarodne organizacije za prehrano in poljedelstvo) je Zvezni komite za kmetijstvo zaprosil našega strokovnjaka za prašičerejo inž. Lucijana Krivca iz Ihana, da na delovnem simpoziju o ekonomskih, tehničnih in zdravstvenih vidikih ter problemih upravljanja živinorejskih farm v Madridu poroča o problemih in praksi ter izkušnjah ihanske farme.
Med kmetijskimi strokovnjaki iz Anglije, Belgije, Kanade, Češkoslovaške, Finske, Francije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Švi-
Mlekarna in mesnica
Mesarija in delikatesa na ljubljanski Šmartinski, ki se je komaj dobro razvila iz mlekarne. Stiska za parkirni prostor, vendar jo ljudje zmeraj bolj obiskujejo. Ponudba izredno pestra in široka in lepo razstavljeno meso. Tudi suhomesnatih izdelkov je precej. Perutnina, pripravljeno zmleto meso, drobovina, srčki, jetrca, kraški pršut. Žal ni Šinkov,' suhih rebrc, govejih jezikov in svinjskih
Mesnici smo zamerili, da tako neusmiljeno mrcvari slovenščino. Pod vrčkom gorčice je pisalo: »Krigla« din... Ciril pravi, da je to prepisal z dobavnice!?
Zvezdica skrita pod kapico
Prva od desetih zvezdic se je skrila pod belo kapico, ki jo je imel Alojz Boh, namestnik poslovodje mesnice v Polju št. 128 - v garderobi namesto na glavi. Škoda, lahko bi svetila še naprej.
Mesarja Andrej Klemenčič in Brane Vrhovec v Šentvidu pri Stični delata pod znakom E že tri leta
krempljev, kakor da je gove- M ^ je reSnično dobro ji živini zmanjkalo nekaterih “®sruca
- -	ZdlUZcIld. r cblld Jc lZUlid ovc'
doslej znanih delov, puj skom pa krempljev... Da tudi svežih vampov ni, so pa konzervirani.
Celo komplet konzerv 6 dni 6 jedi je na voljo, čeprav je zdaj že po 227 dinarjev ali enkrat več kot je bil pred dvema letoma, ko je prišel na trg.
žega mesa in delikates kjer streže Poldka Martinc (venček na glavi se ji je posvetil ko je zvezdica že potemnela). Že drugič pravimo, škoda -za mesnico, ki je skoraj market v malem saj imajo tudi oddelek, kjer je moč kupiti od kruha naprej malodane
gorij mesa na steni je mesar Alojz takoj dejal: »Zamenjali jih bomo, ko bomo v kratkem obnovili mesnico.« Še pridemo.
E-Informator
Mf- Alojz Lah je hiter in j«	k^
spreten saj si nove stranke Razen špecerije prodaja Ma-šeie pridobiva (od lanskega Hja K|e^nik ^ jaboJ,ka in
8- oktobra), zakaj doslej so krJ ; tudi Čokolino, bik ljudje vajeni zahajati v to Cokofešn^ in Lešnik frutoli:
fn°mlečne°ter ™ekater™deli° no za najmlajše pri hiši.
katSne^zdeTke Tako po no Ko smo se ozrli na Precei katesne izdelke. 1 ako po po cjotrajane s[lke raznih kate-
nudbi kot po izbiri sodi ta ■
mešana mesnica med boljše
pod simbolom Emone.
Koline skačejo v zelje
V trebanjski mesnici na Starem trgu imata brata Franc in Jože Žonta štiri pridne roke skoraj preveč za tisto malo mesa kar ga obesita v priročno hladilnico, posebno če hočeta v celoti ustreči gospodinjam in kuharicam v menzah tamkajšnjih industrijskih obratov. Z založenostjo se ne moreta preveč pohvaliti, saj pravita, da je hladilnica skoraj povsem prazna. To sicer sedaj januarja, ko je čas kolin ni preveč tragično ker je mesa in klobas dovolj na mizi. Za obisk mesarja torej ni potrebe, razen za govedino za obvezno nedeljsko juho z rezanci. Zato imata Jože in France mesnico odprto tudi ob nedeljah od 7. do 10. ure dopoldne. Mesnici, razen tega da na kavljih visi premalo mesa ni kaj očitati. Pečenice, krvavice, Zdenka sirčki in konzerve so lepo zložene, po-dclgem in počez.
»Rada bi videla, da bi bilo več blaga in pestrejša izbira, pozna se da je čas kolin, vendar ,grosisti1, ki jih imava kar
Rezultati akcije
Za urejenost, ponudbo, ustrežljivost v očeh potrošnika so od desetih možnih zvezdic, bolj ali manj svetlih, prejeli:
Šentvid
Stični
1.	Tržnica Moste,
★	★★★★★★ + ( + 7*)
2.	Arkade II, Titova 119, Trebnje Stari trg
★	★★★★★★ (7 ★)
3.	Arkade I, Kidričeva, Polje 128, Šmartinska 24
*★★★★★★ (-7 ★)
4.	Miklošičeva 32, Tržaška 22, Trebnje I,
★>*★★★ + (+6 ★)
5.	Jana Husa 3, Tržaška 82, Mokronog, Šentrupert ★ ★★★★★ (6 ★)
6.	Mirna ****** - ( 6 ★)
Ocena še ni dokončna. Nekatere mesnice bomo še obiskali. Zato si bodo oceno lahko popravili, lahko pa kakšna zvezdica še ugasne. '
■ NAŠI HOTELIRJI V DOMU IVANA CANKARJA
Marca restavracija Cankar
precej tudi nekaj odležejo,«- jn na^j-ti kot seveda tudi vse
LJUBLJANA, 23. januarja - Na strehi Doma Ivana Cam karja, nekako v višini sedmega nadstropja sosednjih Iskrinih stolpnic, bo konec marca ali v začetku aprila otvoritev novega ljubljanskega lokala. Restavracija, ki bo v popoldanskem času tudi kavarna, torej brez obvezne konzumacije hrane, bo imela izjemen razgled. Čez strehe Stare Ljubljane proti Gradu, čez Rakovnik do Krima, proti severu do Kamniških planin, nad Valvazorjevo ulico pa bodo napravili posebno teraso z lepim pogledom čez Tivoli na Rožnik, na »Cankarjevo kapelico«.
V restavraciji bo okoli 300 sedišč, na terasi pa okoli 60. Izvajalec del je cela vrsta slovenskih podjetij, nosilec celotne investicije pa je naš sozd Emona. Dela, priprave
jevega doma, vendar so delavci Emone našli skupen jezik tudi z upravo in želje in hotenja dobro usklajajo.
Delovni urnik restavracije načrtujejo za od 12. do 0.1 ure, cene v lokalu pa naj bi bile zmerne. Program bodo pač prilagodili občasnim gostom, ki jih bo zaradi bogate kongresne, kulturne in gospodarske dejavnosti Doma verjetno več kot dovolj, pa tudi zelo različni bodo. Končni program bodo izoblikovali in »zabetonirali« gostje sami, so dejali naši gostinci.
Dostop do restavracije utripa in dela Doma ne bo prav nič motil, saj bo povsem ločen. Iz pasaže od Valvazorjeve proti Maksimarke-tu bosta do restavracije vozila dva manjša dvigala in eno veliko.
pravita brata - mesarja.
Jutri bo govedine dovolj
Tako nam je zatrdil Ciril Bizjak, poslovodja mesnice v Mokronogu, mesar, razse-kovalec, prodajalec in blagajnik v eni osebi.
»Piščance dobim še danes. Svinjskih karejev imam tudi še nekaj. »Robe« je res premalo. Sedaj sicer še gre, je januar, a kaj bo marca?« Cirila že skrbi.
Potožil je tudi, da ni masti. Pravi, da bi jo prodal toliko kolikor bi je imel. Lani je imel 511 starih milijonov prometa.
investicije tečejo strogo ločeno od »družbenega« Cankar-
Zaradi
ukrepov
stabilizacijskih bodo načrtovani
prostori za restavracijo »Cankar« v začetku še malce okrnjeni, vendar bo del programa »vskladiščen« pač po-« čakal na boljše čase, pripravljen, da ga v vsakem trenutku do konca realizirajo.
Pri Emoni bomo ustanovili nov tozd, »Restavracija Cankarjev dom«, ki bo upravljal z restavracijo in ostalimi gostinskimi uslugami v Domu in bo v sestavi DO Emona hoteli. Dela in priprave za otvoritev, za »start« novega lokala vodi sedaj posebna delovna skupina. Člani so optimisti. »Zagotavljamo, da bodo dela, ki se odvijajo po predvidenih načrtih in rokih, kvalitetno in uspešno izpeljana, in menimo, da bo lokal na visoki kulturni ravni mnogo doprinesel k poživljanju naše bele Ljubljane,« poudarja direktor Slona, Viktor Korošec, ki vodi to delovno skupino.
M. S.
MIMOGREDE V SEŽANI
Sedem trgovskih suhih krav
Obmejne trgovine so po svoje tudi dober pokazatelj poslabšanih gospodarskih razmer doma in v svetu, ne samo v Trstu in avstrijskih mestih, kjer se že močno pozna odsotnost jugoslovanskih kupcev. V manjšem obsegu to občuti tudi Emonina samopostrežba v Sežani, kjer se krepko pozna, da z založenostjo in cenami ni-
Izpolnjevanje finančnega načrta je zato hudo težavna
ce, Švedske, Sovjetske zveze, Španije in Jugoslavije je referat inž. Krivca vzbudil in požel izredno zanimanje, saj je bil eden redkih, ki se je nanašal na stvarne probleme in prakso v reji prašičev z vsemi rešitvami, ki so se porodile iz lastnih izkušenj v dvajsetletnem razvoju farme v Ihanu. Besede je naš strokovnjak podkrepil še z diapozitivi.
Številna vprašanja udeležencev simpozija in čestitke predsednika ter sekretarja Komiteja za kmetijstvo pri FAO strokovnost in dognanost našega referata samo še potrjujejo.
smo več konkurenčni. Naj- pa se je začelo obdobje »su-bolj se to čuti v razmerju do- hih krav«, saj so vsako leto mačih in italijanskih kup- izgubljali bitko z zamejsko cev. Še pred sedmimi leti je trgovino pri kakem ducatu v sežanski samopostrežbi artiklov, vsak dan kupovalo več italijanskih kot domačih odjemalcev, sedaj pa je tujcev stvar, saj poleg izgubljene morda le še en odstotek. Ne- konkurenčnosti, ter manjše konkurečnost našega gospo- cjoma(;e kupne moči, v Seža-d^stva, ln^seveda tuch trgo- nj ne manjka tudi konkurence. Na 4.500 občanov pridejo ® propustni- kar velike samopostrežbe, • °d leta 1974 do letos Je med tem ko v Novi Gorici (ki ima poleg tega še bolj ugodno lego) prideta na 18.000
vine, se pozna tudi v številu prestopov meje s propustni cami
padlo število prestopov osmih na štiri milijone' v enem letu.
Market v Sežani
Emonina samopostrežba je bila odprta leta 1966 še v času, ko so na obeh straneh meje veljale precejšnje omejitve, ki ne koristijo prodaji.
Vendar se je to hitro obrnilo na bolje, tako da so kmalu prodajali tudi Tržačanom čedalje več. Najprej žgane pijače, sveže meso in mlečne izdelke, nato še ostala živila. Tja do kamilic. Dobra so bila leta tja do 1974, ko so tujci kupovali vse od A do 2. Nato
občanov le dve samopostrežbi. To razmerje se pozna tako v višini doseženega prihodka, kot v odstotkih realizacije. Sežanska samopostrežba je lanskega novembra realizirala plan 113,8 odstotno, kar je zneslo 4.016.712 dinarjev, novogoriška 120 odstotno s 5,365.427 dinarjev. Vendar vsi v sežanski samopostrežbi upajo, da bomo rešili domače gospodarske težave in bo njihov okoliš spet segel do uličic tam ob morju.
V. V.
informator - priloga BVP - januar 1982
Sporazum o poslovanju vzajemne pomoči v SOZD Emona
I.	Splošne določbe
1.	člen
Blagajna vzajemne pomoči posluje pod imenom Blagajna vzajemne pomoči pri SOZD Emona (v nadaljnjem tekstu BVP).
2.	člen
Namen blagajne je svojim članom nuditi vzajemno pomoč:
-	s kratkoročnim ali dolgoročnim denarnim posojilom ter jih obenem navajati k smotrnemu varčevanju,
-	nuditi članom posebno denarno pomoč v primeru smrti v družini ali njegovi družini ob smrti člana ter posebno denarno priznanje ob upokojitvi delavca - člana.
II.	Članstvo ter obveznosti in pravice članov
•	3. člen
Član BVP lahko postane vsak delavec, ki je združil svoje delo z delavci katerekoli OZD v sestavu SOZD Emona in sicer s tem, da upravnemu odboru BVP predloži izpolnjeno in podpisano izjavo ter plača vpisnino po določbi tega sporazuma.
4.	člen
Obveznosti člana BVP so:
-	da redno plačuje mesečne članske vloge, kot se je zavezal v pristopni izjavi,
-	da v določenih rokih vrača prejeto posojilo s pripadajočimi obrestmi,
-	da si prizadeva med kolektivom pridobiti nove člane BVP,
-	da varuje ugled BVP. 5 * * * * * * * * * * * * *
5.	člen
Pravice člana BVP so:
-	prejemati posojila po določbah VI. poglavja tega sporazuma,
-	sodelovati na sestankih upravnega odbora BVP,
-	voliti in biti voljen v organe BVP,
-	ob smrti najbližjega svojca (t. j. žene, moža ali otroka)
prejeti enkratno podporo v znesku, ki ustreza 50% poprečnega izplačanega neto OD na zaposlenega v SOZD
Emona v preteklem letu (v nadaljnjem tekstu poprečni
OD - ta znesek v začetku vsakega leta ugotovi Upravni
odbor) pod pogojem, da je član BVP najmanj eno leto.
Denar se izplača na podlagi pismene izjave svojca o smrti;
-	ob smrti delavca, ki je bil najmanj 1 leto član BVP, se
izplača znesek iz prejšnje alineje njegovim svojcem,
-	ob rojstvu otroka prejeti (članica) enkratno denarno podporo v znesku 25% povprečno izplačanega OD, pod pogojem, da je članica najmanj eno leto;
-	ob odhodu v pokoj pri vračilu privarčevane vsote prejeti še 20% od te vsote pod pogojem, da je bil delavec član BVP zadnjih pet let pred upokojitvijo.
6.	člen
Članstvo v BVP preneha:
-	z izstopom (na željo delavca),
-	s prenehanjem dela v OZD SOZD Emona,
-	z izključitvijo člana (če ne izpolnjuje obveznosti po tem sporazumu),
-	s smrtjo člana,
-	z likvidacijo BVP.
III.	Organi BVP
7.	člen
Organi BVP so:
-	zbor članov,
-	skupščina delegatov,
-	upravni odbor,
-	nadzorni odbor.
8.	člen
Zbor članov predstavljajo vsi delavci, ki so člani BVP. Zbor dela in odloča na delnih zborih, ki jih organizirajo osnovne organizacije sindikata na svojem področju. V okviru ene sindikalne organizacije je lahko eden ali več zborov.
Zbor članov se lahko opravi istočasno z zborom osnovne organizacije sindikata s tem, da imajo pravico odločati le člani BVP.
9.	člen
Zbor članov ima naslednje naloge in pristojnosti:
-	imenuje člane skupščine BVP,
-	odloča o spremembah in dopolnitvah tega sporazuma,
-	odloča o likvidaciji BVP.
10.	člen
Zbor odloča z večino glasov navzočih članov, predlog pa je sprejet, če je s to večino izglasovan v enakem besedilu na vseh delnih zborih.
11.	člen
Skupščino delegatov predstavljajo delegati in sicer po 1 član iz vsake TOZD, DO ali SOZD, katerih člani so včlanjeni v BVP.
Delegati se volijo za dobo 4 let.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzočih najmanj 2/3 delegatov. Sklepe sprejema z večino vseh delegatov.
12.	člen
Skupščina delegatov se sestane vsako leto, ima pa naslednje pristojnosti:
-	da predlaga zboru spremembe in dopolnitve tega sporazuma,
-	da imenuje člane upravnega odbora BVP, izmed njih določi predsednika, podpredsednika in tajnika, sklepa o njihovi razrešnici,
-	da imenuje člane nadzornega odbora BVP ter izmed njih določi predsednika,
-	da razpravlja 0 letnih poročilih upravnega odbora BVP in letni bilanci ter jih potrjuje,
-	da odloča o odpisih neizterljivih terjatev,
-	da sklepa o eventualnih nagradah članom upravnega odbora BVP za njihovo delo,
-	da iz dohodka blagajne odobrava podpore raznim organizacijam SOZD Emona,
-	da predlaga zboru likvidacijo BVP.
13,	člen.
Upravni odbor BVP šteje 11 članov.
Skupščina ga izvoli za dobo 2 let, s tem, da je lahko vsak član izvoljen še za eno mandatno dobo. Veljavno sklepa, če je na seji prisotnih 2/3 članov, sklepe pa sprejema z večino glasov vseh članov.
Pristojnosti upravnega odbora BVP so:
-	imenovanje blagajnika in mu določa nagrado oziroma osebni dohodek,
-	da odobrava članom posojila in druge ugodnosti po določilih tega sporazuma,
-	da pripravlja predloge sprememb in dopolnitev tega sporazuma skupščini delegatov,
-	da nadzoruje izpolnjevanje obveznosti članov BVP,
-	de enkrat letno poda skupščini delegatov poročilo in letno bilanco o poslovanju BVP,
-	da odloča o izključitvi člana.
14.	člen
Seja upravnega odbora sklicuje predsednik po potrebi, vendar najmanj enkrat mesečno.
15.	člen
Naloge predsednika so:
-	sklicuje in vodi seje upravnega odbora BVP,
-	skrbi za izvajanje določb tega sporazuma in sklepov skupščine ter upravnega odbora,
-	skrbi za razvoj in utrditev BVP,
-	skrbi za pravilno politiko ustvarjanja dohodka BVP,
-	skrbi za propagando BVP.
16.	člen
Podpredsednik prevzema vse • dolžnosti* v odsotnosti predsednika. Tajnik BVP vodi zapisnike sej.
17.	člen
Naloge blagajnika so:
-	sprejema vloge za posojila in jih predlaga upravnemu odboru v reševanju,
-	izplačuje posojila,
-r vodi vse blagajniško poslovanje in knjigovodstvo BVP.
18.	člen
Nadzorni odbor šteje tri člane. Izvoli ga skupščina za dobo dveh let, pri čemer so lahko posamezni člani imenovani še za eno mandatno dobo. 19
19.	člen
Pristojnosti nadzornega odbora:
-	kontrolira blagajniško poslovanje,
-	opravlja nadzor nad finančnim poslovanjem BVP zlasti v pogledu pravilnega dodeljevanja kreditov in pomoči, vračila posojil in podobno,
-	opravlja nadzor nad vodenjem knjigovodstva BVP.
Naloge nadzora v smislu prejšnjega odstavka opravi
nadzorni odbor najmanj enkrat letno in o rezultatih pregleda poda pismeno poročilo skupščini delegatov.
IV.	Sredstva BVP
20.	člen
Denarna sredstva BVP so:
-	vpisnina,
-	članske vloge,
-	obresti od naloženih denarnih sredstev,
-	zapadle vloge članov.
21.	člen
Denarna sredstva blagajne se morajo voditi v interni banki Emona. Blagajnik sem imeti v blagajni za tekoče poslovanje blagajniški maksimum, ki ustreza obsegu poslovanja in je v skladu z uredbo o določitvi blagajniškega maksimuma.
V.	Stroški in vloge
. 22. člen
Dohodki BVP so:
-	vpisnina članov, ki znaša 10 din in se vplača pri vplačilu prve vloge,
-	manipulativne obresti od posojil članom,
-	obresti od sredstev naloženih v interni banki,
-	drugi dohodki (dotacije ipd.).
23.	člen
Iz dohodkov BVP se pokrivajo izdatki v smislu določb 5. člena tega, sporazuma ter stroški poslovanja BVP, ki poleg materialnih stroškov (kot so pisarniški material, stroški reklame, poštni stroški ipd.) zajemajo tudi nagrado oziroma osebni dohodek blagajnika ter ev. nagrade članom upravnega odbora.
24.	člen
Presežek dohodkov BVP nad stroški poslovanja BVP predstavlja čisti dohodek BVP.
Ko čisti dohodek BVP, potem ko se iz njega rezervirajo še stroški poslovanja za naslednje leto, doseže tako višino, da je možno k hranilnim vlogam pripisati najmanj 5%, se ta razdeli v korist hranilnih vlog posameznih članov.
Obračun v smislu prejšnjega odstavka se opravi samo koncem tistega leta, v katerem so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. Posameznim članom se znesek pripiše v sorazmerju s stanjem njihovih vlog na dan 31/12 tistega leta, v katerem se obračun opravi.
Kot vloge v smislu prejšnjega odstavka se smatrajo le redna vplačila mesečno članov, ne pa tudi eventualna občasna vplačila.
25.	člen
Najnižja mesečna članska vloga znaša najmanj 2% povprečnega OD v preteklem letu zaokroženo navzgor na cele desetine din. Odteguje se od rednih mesečnih osebnih dohodkov članov. Vloge se ne obrestujejo.
VI.	Pogoji in postopek za odobritev in črpanje posojila
26.	člen
Po šestih mesecih rednega članstva lahko prejme član posojilo v višini 1/2 povprečnega osebnega dohodka v SOZD. Rok vračila je 5 mesecev.
Posojilo do višine 1 povprečnega osebnega dohodka pa lahko prejme član VBP po 12 mesecih rednega članstva z rokom vračila v 10 zaporednih mesečnih obrokih.
27.	člen
Člani, ki imajo v blagajni prihranjeno najmanj 3000 din, lahko dobijo posojilo minimalno v višini, ki ustreza koeficientu 2,4 na vložena sredstva. Tudi ta posojila se obravnavajo za dobo 10 mesecev. Ta koeficient lahko upravni odbor zviša, če prosta sredstva za razdelitev glede na vložene prošnje to dopuščajo.,
28.	člen
Posojila po določbah 21. in 22. člena se odobravajo v zaokroženih zneskih na celih 100 din.
29.	člen
Od danih posojil zaračunava blagajna BVP članom manipulativne obresti v višini 2% od zneska posojila.
Manipulativne obresti iz prejšnega odstavka se zaračunajo pri vplačilu prvega obroka posojila.
30.	člen
Posojilo se odobri delavcu v enem znesku. Odobren znesek posojila je osnova za izračun manipulativnih obresti.
31.	člen
Med izplačilom zadnjega obroka posojila in odobritvijo novega posojila mora praviloma preteči najmanj dva meseca.
V kolikor kvota posojila ni izčrpana, se lahko odobri posojilo tudi članom BVP, ki tega mirovanja še niso dose-
32.	člen
Prošnje za posojilo (na obrazcih BVP-1) sprejema blagajnik BVP do vsakega 10. v mesecu.
Na prošnji za posojilo mora član BVP izjaviti, da dovoljuje, da se mu znesek rednega obroka za vračilo posojila odteguje od njegovih osebnih dohodkov in da v primeru prenehanja dela dovoljuje, da se mu ves preostali znesek dolga odtegne pri zadnjem izplačilu njegovih mesečnih osebnih dohodkov. Če pa z zadnjim mesečnim osebnim dohodkom dolg še ni bil poravnan, član dovoljuje, da se mu preostali znesek dolga odtegne pri izplačilu osebnih dohodkov ali drugih prejemkov, ki jih bo dobival pri drugem izplačevalcu osebnih dohodkov oziroma prejemkov.
Ko je posojilo odobreno, dobi prošnja za posojilo značaj posojila pogodbe. V izjemno nujnih primerih se posojilo lahko izplača tudi med mesecem. V tem primeru mora predsednik upravnega odbora BVP dobiti telefonsko soglasje najmanj še treh članov upravnega odbora. O tem napravi uradni zaznamek. O tako odobrenih posojilih mora predsednik poročati na prvi seji upravnega odbora.
VII.	Odplačevanje posojila in vračilo vlog
33.	člen
Posojilo se vrača v enakih zaporednih mesečnih obrokih. Ti obroki se odtegujejo od rednega mesečnega osebnega d&hodka
34.	člen
Članske vloge se vrnejo ob prenehanju članstva BVP po določbi 7. člena tega sporazuma. Od skupnega zneska vlog se odtegne ves eventualni dolg pri BVP. Izjemoma lahko upravni odbor odobri izplačilo dela vloge in to za znesek, ki presega 50% povprečnega OD, tudi če članstvo ne preneha.
VIII.	Knjigovodstvo
35.	člen
Knjigovodstvo BVP se vodi po načelih dvojnega knjigovodstva in sicer tako:
-	da je za vsakega člana razviden znesek njegovih del in posojil,
-	da je razviden znesek zaračunanih oziroma prejetih obresti,
-	da je razviden znesek danih pomoči in drugih izplačil iz sredstev BVP,
-	da so razvidni drugi redni in izredni prejemki in izdatki,
-	da je razvidno stanje sredstev v blagajni in žiro računu,
-	da je razviden znesek nerazporejenih lastnih sredstev.
36.	člen
Na podlagi knjigovodskih podatkov se enkrat letno sestavlja zaključni račun. Ob zaključnem računu mora knjigovodstvo BVP pismeno obvestiti vse člane o stanju njihovih vlog in posojil.
37.	člen
Glede vodenja knjigovodstva sicer veljajo načela zakona o knjigovodstvu.
Podpisani (priimek in ime)..................................... roj..
zaposlen v TOZD
organizacijski enoti..................................... na delovnem mestu ,
...................................... stanujoč (kraj, ulica št.).................................................
pristopam v članstvo združene blagajne vzajemne pomoči »EMONE«, Ljubljana. Izjavljam, da se z določbami pravilnika o poslovanju blagajne vzajemne pomoči strinjam In da se bom po njih ravnal.
Obvezujem se, da bom mesečno vlagal po....................................................................dinarjev.
Ta znesek naj se redno odteguje od mojih mesečnih osebnih dohodkov od .......................................dalje.
Dne........................................ 198
podpis člana'
Sprejet-a v članstvo BVP na redni seji dne
Predsednik UO BVP
IX.	Prenehanje blagajne vzajemne pomoči
38.	člen
BVP lahko preneha poslovati le na podlagi sklepa zbora članov. V tem primeru skupščina delegate BVP izvoli 5-člansko likvidacijsko komisijo izmed članov BVP. Likvidacijska komisija ima nalogo po predpisih izterjati dana posojila in vsem članom vrniti vloge.
X.	Končne določbe
39.	člen
Skupščina delegatov posreduje predloge sprememb in dopolnitve zboru v sprejem.
Spremembe in dopolnitve sporazuma stopijo v veljavo, ko jih v enakem besedilu sprejmejo vsi delni zbori v BVP. Uporabljajo pa se prvega dne v naslednjem mesecu, ko so spremembe in dopolnitve objavljene v Emona Informatorju.
40.	člen
Ta prečiščen tekst sporazuma začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo vsi delni zbori varčevalcev in o tem pismeno obvestijo upravni odbor BVP.
41.	člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma prenehajo veljati določbe prejšnjih sporazumov BVP.
Kako krepiti moč BVP
Blagajna vzajemne pomoči, je delo za preteklo leto 1981 zaključila in ugotovila, da je bilo poslovanje docela v skladu s sporazumom sklenjenim že leta 1980, (sporazum ponovno objavljamo v tej številki E-Informatorja) katerega izvajanje je delo blagajne še posebej utrdilo.
Koncem leta 1981 je imela blagajna vzajemne pomoči že 2.577 članov, ki so tekom leta vložili 1750 prošenj za skupno 25,513.000,00 dinarjev posojil ali 43 odstotkov več kot leta 1980.
Dohodka je imela blagajna skupaj 510.000,00 dinarjev, porabili pa so ga za plačilo dela, dveh blagajaničark, 62 članicam so bo rojstvu otrok izplačali skupno 121.600,00 dinarjev, ob smrti treh članov 12.000,00 dinarjev, 22 članom so ob odhodu v pokoj izplačali 20 odstotkov njihovih vlog kar je zneslo 40.262,00 dinarjev, 800.000,00 din pa je bilo izplačano vsem članom blagajne v obliki 5 odstotkov na višino privarčevane vloge.
Člani BVP imajo za okoli 16 milijonov dinarjev vlog. Prav razveseljivo je, da člani vedno manj divgajo svoje vloge. Leta 1980 je vloge dviganilo 83 članov, lani pa le 17 članov. Zanimanje za posojila se zrcali tudi v tem, da člani nenehno povečujejo svoja mesečna vplačila. V preteklem letu je bil obvezen mesečni znesek 150 dinarjev, danes pa je že več kot polovica članov, ki vplačujejo od 300 tja do 1.000 din mesečno. Preprosta računica pove, da se s tem vsekakor krepi moč blagajne, člani pa si s tem omogočajo večja posojila.
Za leto 1982 je tudi nekaj sprememb glede vplačil in izplačil določenih v sporazumu. Tako velja za leto 1982 da prejmejo člani BVP: ob smrti svojca 5.000,00 din (lani
4.000.	00 din), ob rojstvu otroka (članice) 2.500,00 din (lani
2.000.	00 din), kratkoročna posojila se od 4.000,00 din povečajo na 5.000,00 din, posojila, k-i jih lahko dvigne član po enem letu članstva pa se povečajo od 8.000,00 din na
10.000.	00 dinarjev.
Mesečna obvezna vloga se poveča od 150 na 200 dinarjev, izplačilo dela vloge - obvezno zadržanje - pa se poveča od 4 tisočake na 5 tisočakov.
Ker bo kmalu letna skupščina Blagajne vzajemne pomoči naj osnovne organizacije sindikata že sedaj razpravljajo o možnem kandidatu za člana upravnega odbora blagajne, da bo delo blagajne vzajemne pomoči tudi v bodoče dobro in uspešno. Na letni skupščini bomo lahko obravnavali tudi eventuelne spremembe našega sporazuma in prosimo vse člane BVP, da svoje misli in predloge že predhodno sporeče upravnemu odboru blagajne.
Vse bravce - delavce Emone, ki še niso včlanjeni v blagajno vzajemne pomoči pa vabimo, da postanejo člani blagajne, da se vključijo v to obliko varčevanja v korist sebi in celotnemu kolektuvu SOZD Emona. Potrebno je samo izpolniti pristopno izjavo in jo poslati na naslov: Blagajna BVP Emona, Ljubljana - Tilka Frelih, tozd Maloprodaja, Šmartinska 130/VII	I. B.
Upokojenci
preberite!
V začetku t.l. je Blagajna vzajemne pomoči pri Klubu upokojencev Emone, razposlala vsem svojim članom poštne položnice glaseče na znesek din 170.-(17 smrtnih slučajev po din 10.- = din 170.-).
Navedeni znesek je obveznost članov Blagajne vzajemne pomoči za plačilo posmrtnin za člane, ki so umrli do 15. 12. 1981. Prosimo člane, da vplačila izvršijo čimprej.
Svojcem preminulih članov BVP je bila izplačana pomoč kot sledi:
Marija Erbežnik, Ljubljana	5.300.-
Marija Kokelj, Ljubljana	6.350.-
Jože Lukman, Ljubljana	6.480,-
Stane Zlobec, Novo mesto	6.480-
Avgust Godec, Ljubljana	6.490-
Viljem Dolenc, Ljubljana	6.510.-
Mirko Pregl, Ljubljana	6.520,-
Mihaela Matko, Ljubljana	6.560,-
Jože Kladnik, Ljubljana	6.570.-
Anton Stritar, Ljubljana	6.620.-
Julijana Novak, Medvode .	6.630.-
Anton Bebar, Logatec	6.730.-
Marčel Babič, Izola	6.760,-
Jože Dolenc, Ljubljana	6.840.-
Slavko Pelc, Ljubljana	6.850,-
Janko Pirih, Slovenska Bistrica	6.860.-
Marija Lovšin, Ljubljana	6.900.-
Skupaj izplačena pomoč v letu 1981 din	111.450,-
■ Iz ^goraj navedenega je razvidno, da je bilo svojcem zadnje preminule tovarišice Marije Lovšin, izplačano že din 6.900,- kar pomeni, da je bilo takrat število članov Blagajne vzajemne pomoči 690.
Pomoč bi bila lahko občutno večja glede na število upokojencev SOZD Emone in če upoštevamo tudi to, da postanejo lahko člani BVP tudi zakonski tovariši članov Kluba, neglede na to, da so še aktivni ali upokojenci druge delovne organizacij- organizacije.
Zelja Kluba upokojencev SOZD Emona, oziroma Blagajne vzajemne pomoči je, da bi bilo članov vsaj 1000. V tem primeru bi bila izplačana pomoč že din 10.000.-(en stari milijon), kar predstavlja precejšen delež pogrebnih stroškov. To število je lahko dosegljivo z malo več čuta solidarnosti do samopomoči in medsebojne podpore. Znesek prispevka za posamezni smrtni slučaj din 10.-, pa ne predstavlja prevelike žrtve za posameznika, (skodelica črne kave stane več)!
' Pozivamo vse upokojence člane Kluba, ki tega doslej še niso storili, da sebe in svoje zakonske tovariše čimprej včlanijo v Blagajno vzajemne pomoči in s tem ko pomagajo drugim, pomagajo sami sebi.
ANTON VIDRIH
Nagradna uganka:
»Zimske športne igre Emone«
&n° uganko »Z nne igre Emone«.
^*'art;u Emoninih : n,a, ln smučarjev je na je ® zmešnjava. Potrebi ‘ jočeZVozliati- Med nast
Stnu^mučarie se Je v
štai-tv^ (ali smučark; log!?0 številko, ki po
1 ie to\nLsodl zmvem ^
! šitev ■ nna številka? Z Volj i?ate dovolj časa i stin računske ope
je, za rešitev pa je dovolj samo ena.
Odgovor pošljite v zaprti kuverti z oznako: Nagradne »ŠIE« na naslov - E-Infor-mator, 61000 Ljubljana, Smartinska 130, najkasneje do 20. februarja 1982. Reševalce naprošamo, da obvezno napišete ime DO ali TOZD v katerem delate.
Pri reševanju vam želimo obilo zabave, izžrebance pa že čakajo nagradni vrednostni boni.
Pravilna rešitev nagradne križanke »Maximarket«
5 V°DORAVNO: D, B, S, D, f4, eplcikel> ginekologija, ’ samaritan, Danil, Mad-Ita J5?’ Ela, Arago, EKA, stil, S(j’ torna, O, al, konvejer, 1, y *"*.)> naravoslovje, Peru, enharmonija, rop, os, Ute Ž u. ta, Nin, triko, KT, loh’	Topola, corpus, te-
ha ’t!rar’ RL, trasa, TK, rti-C, ’ N, Got, Po, Z, MI, re, \	°da, ogenj, ravan,
4$v lata, ro, viri, trevira, čajk,’ °d. la, SJ, pomoč, Na, AtU ;.gr°m, KA, pr, me, Ot, ’ rame, E, noga, sani-ka rv^n, Hama ut, kerami-št ’r l> Ist, neon, Ika, Knin, lrma, Egon, AR, e, RIZ,
monokel, Sion, Am, amor, anilin, sivka, XAK, RA, Tales, mula, Iravadi, MI, O, Leo, Oleg, Miron, Marina, mivka, po, Aladin, iperit, oven, Aga, Sn, Rita, kolina, A, Molat, EV, H, KS, test, OD, Ali, Emi, 11, E, Erevan, avto, rana, Edo, OK, Toledo, A V, tor, Ana, okan. Na.
m
emona
'47 32
A K Olimpija se zahvaljuje
Atleti in vodstvo »AK 01ympija« se zahvaljujemo delovnim ljudem SOZD Emona za podporo našim eklPam, ki so sodelovale na tekmovanjih na zvezni ravni.„
Tako so se člani Atletskega kluba OIympija zah-leto l 23 PrlsPevelt Emone v višini 100.000 din za
Atletski klub 01ympija je v skupni ekipni razvr-htvi na 5. mestu v Jugoslaviji. Najuspešnejši so v mladinskih kategorijah, saj so bili v preteklem letu v® tretjič zapored ekipni državni prvaki. Na tekmo-jj,anjih na zvezni ravni so nastopali pod imenom s rn°na- Najuspešnejši med 8 atleti in atletinjami, ki 0 dostopali za državno reprezentanco, je brez dvo-a, mladinec Sašo Apostolovski, ki je v skoku v 5*do (220 cm) postal prvak Balkana. v preteklem letu so atleti 01ympije osvojili na prvenstvih SFRJ skupno 31 medalj. 1
P. G.
Nagrade za križanko »Maximarket«
Za novoletno nagradno križanko Maximarket smo prejeli kar 378 rešitev. Komisija Trgovske hiše Maximar-ket je izžrebala dobitnike 14 lepih in praktičnih nagrad. Sreča se je nasmehnila:
1.	nagrado - nalivno pero znamke Parker v vrednosti 1.500 din prejme Heda Antončič, Supermarket, C 11514, Ljubljana, Kersnikova 2;
2.	nagrado - smučarski vikend paket za dve osebi v Kranjski gori, prispevek Emona Globtour, v vrednosti 1.200 din prejme Lovro Varga iz Blagovnega centra, TOZD Centromerkur;
3.	nagrado gospodinjsko tehtnico Gorenje v vrednosti 800 din, prispevek etaže D, prejme Stanko Pirnat,upokojenec Emone, Ljubljana, Erjavčeva 4/1;
4.	nagrado - par usnjenih rokavic, prispevek etaže B, v vrednosti 600 din, prejme Boris Širojničiz Blagovnega centra, TOZD Centromerkur, Smartinska 152;
5.	-9. nagrado - moško srajco ah žensko bluzo, prispevek etaže C, v vrednosti 600 din prejmejo:
Irena Bec, SOZD Emona, DSSS, Smartinska 130,
Ljudmila Vižintin, Samo-
postrežna Vodmat, Potrčeva 4, Ljubljana
Igor Kadunc iz E-Inženi-ringa, Smartinska 130,
Zorka Radevič Emona Moda, 64260 Bled, Ljubljanska 8
Pavle Koleša iz ekonoma-ta Blagovnega centra, Smartinska 102;
10.	nagrado električni mličnek za kavo, prispevek etaže D, v vrednosti 530 din, prejme Stane Rihteriz Emona Posavje, Brežice;
11.	nagrado - vrednostni bon za 500 din za gostinske usluge v restavraciji Maxim ah v Emonski kleti, prispevek gostincev Maximarketa; prejme Tina Cačiz klasične trgovine na Resljevi št. 1, Ljubljana;
12.	nagrado - darilni zavitek v vrednosti 400 din, prispevek etaže A, prejme Vida Bernik upokojenka, 68250 Brežice, Gubčeva 10;
13.	nagrado - torta v vrednosti 400 din, prispevek gostincev Maximarketa, prejme Vera Gržina EHirija, TOZD Grosist, Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 28;
14.	nagrado - darilni zavitek v vrednosti 300 din, prispevek etaže A, prejme Ida Jeranko,Emona Commerce, TOZD Globus, Smartinska 130. Čestitamo!
■ VEST IZ CENTROMERKURJA
Razstava športne in kamp opreme
LJUBLJANA, 29. januarja - Prizadevni trgovci tozda-Centromerkur - Blagovnega centra Emone, so že drugič organizirali v veliki sejni sobi poslovne stavbe na Šmar-tinski cesti razstavo športne opreme in vsega, kar je potrebno za prijetno in udobno kampiranje.
Razstava je trajala pet dni, na njo pa so povabih kupce iz celotne Slovenije, nekaj pa jih je prišlo tudi iz sosednje -hrvaške repubhke.
»Povprečno obišče razstavo dnevno okoh 20 naših
stalnih kupcev. Razstavljamo okrog 500 komadov artiklov, istočasno pa jih seznanimo tudi z blagom, ki ga bomo prejeli v bhžnji prihodnosti. In ko so kupci že tu, obiščejo še vzorčni prodajni oddelek v pritličju stavbe. Prodaja na razstavi je zadovoljiva, manj dejstvo, da primanjkuje določenih artiklov iz uvoza kot na primer - zračne blazine, za katere v Jugoslaviji nimamo izdelovalca in opreme za podvodni ribolov,« je povedal Anton Godec in Centromerkurja.
E. I.
Šahisti Emone na črno-belem polju
Po srečanjih na Emonskih čič (DS SOZD) 3,5, 15. Groz-
športnih igrah so se ljubljanski šahisti že trikrat zbrali v Poslovni stavbi: na turnirju v počastitev dneva Republike ter na dveh hitropoteznih turnirjih.
Na vseh turnirjih je bil brez prave konkurence najboljši Emil Kovše (Inženiring), vsi drugi pa nastopajo s precej spremenljivo srečo.
Brzotumirji bodo na sporedu vsak mesec, o terminu se dogovarjamo sproti.
Rezultati:
TURNIR V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
1. Kovše (Inženiring) 13,5 točke, 2. Lisac (Blagovni center) 11,5, 3. Ubiparipovič (ERC) 11, 4. Simonovič (DS Poslovne stavbe) 10, 5. Lavrač (Merkur) 9,5, 6. Jenko (ERC) 8,5,7. Sever (DS PS) 8, 8. Konjar (Agroemona) 8, 9. Cimprič (Blagovni center) 7,5, 10. Hribar (Blagovni center) 7,11. Volaj (ERC) 6,5, 12. Krajnc (ERC) 5,5, 13. Čadež (Agroemona) 5, 14. Lauren-
nik (Merkur) 2,5 in 16. Čer-nov (Globtour) 2,5. DECEMBRSKI BRZOTURNIR
1. Kovše 17 točk, 2. Ubiparipovič 15, 3. Lavrač 14, 4. Šivic (Agroemona) 13,5, 5. Mihelčič (Commerce) 9,5, 6. Sever 9,5, 7. Lisac 9, 8. Spasič 8,5, 9. Konjar 8,10. Hribar 8, 11. Čadež 7,5, 12. Cimprič 7,5, 13. Krajnc 7, 14. Volaj 6, 15. Jenko 4, 16. Korlat (Blagovni center) 3,5, 17. Černov 3, 18. Laurenčič 2,5. JANUARSKI BRZOTURNIR
1. Kovše 14,5, 2. Lavrač 11, 3. Šivic 10,5, 4. Lisac 10, 5. Spasič 10, 6. Sever 9, 7. Cimprič 7,5, 8. Hribar 7,5, 9. Mihelčič 7, 10. Krajnc 6,5, 11. Ubiparipovič 5, 12. Čadež 5, 13. Volaj 5, 14. Konjar 5, 15. Jenko 4, 16. Černov 2,5.
Šahisti bomo z dvema ekipama nastopih tudi na letošnjem moštvenem delavskem prvenstvu Ljubljane.
M. S.
Dnevi Dubrovnika v Ljubljani
LJUBLJANA, 1. februarja -Do 5. februarja so bili v hotelu Slon dnevi Dubrovnika. Organizirali so jih prizadevni gostinski delavci hotelsko-turističnega centra Dubrava-Babin Kuk skupaj z turističnimi delavci Dubrovnika. Pričeli so se z otvoritvijo likovnih del Galerije Dobrava v cvetličnem vrtu hotela Slon. V sredo in četrtek, 3. in 4. februarja so štirje kuharji ljubiteljem kuhanja predavali in tudi praktično prikazali pripravo du-
brovniških specialitet rib in školjk.
V petek 5. februarja pa je bila v Slonu velika zabavna prireditev »Dubrovniška noč«. -Turistični delavci Ljubljane in gostinci hotela Slon so se že dogovorili, da bodo predvidoma v mesecu aprilu letos priredili v Dubrovniku »Ljubljanske dneve« na katerih bodo predstavili Slovenijo, Ljubljano in slovensko kuhinjo.
E. 1.
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta AHMETAJ DŽELADIN A, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem EMONE Blagovni center TOZD Prehrana Skladišče II za denarno pomoč in izrečena sožalja.
AHMETAJ ŠALIH
ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta in dedka SLAVKA KU-STECA st., upokojenca Emone iz Lendave se iskreno zahvaljujemo delavcem Agroemone iz Domžal za podarjeno cvetje, za spremstvo na njegovi poslednji poti ter govorniku za ganljive besede slovesa. • žena Marija, sin Slavko z družino in hči Meta z možem
ZAHVALA Vsem dolgoletnim sodelavcem Emone Diskont se iskreno zahvaljujemo za izraženo sožalje, cvetje in spremstvo na zadnji poti ALOJZA ŠEMETA. Iskrena hvala članom vzajemne pomoči pri Klubu upokojencev SOZD Emona, za pomoč ob smrti našega moža in očeta.
NADA ŠEME
ZAHVALA Vsem sodelavcem DO Emona Globtour in direktorju Davorinu Ferligoju se ob nepričakovani smrti mojega ljubega očeta VIKTORJA ŽAGARJA iz srca zahvaljujem, prav tako moja družina, za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena zahvala.
HELENA SAGADIN
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta MARTINA KRALJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem marketa »Na Jami« v Ljubljani za izražena sožalja, denarno pomoč, cvetje in sveče. Enaka zahvala gre tudi OOZS Ljubljana Šiška L
HČI MALČI
ZAHVALA Ob smrti moje ljubljene mame ŠTEFKE KONDA se za izrečena sožalja in denarno pomoč iskreno zahvaljujem kolektivu marketa na Celovški cesti 91/a in osnovni organizaciji sindikata Šiška I.
ANICA UDUC
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame FRANČIŠKE ŠTUMF se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem EMONA BC Skladišče II Smartinska 102 za vsa izražena sožalja in darovani venec. Najlepša hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
MARJETA ŠAFLIN
ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje drage mame PAVLE NIEGELHELL se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Delovne skupnosti DO Emona Merkur za sožalje in darovano cvetje, posebno pa še najožjim sodelavcem za njihovo nesebično pomoč. ADELA NIEGELHELL
ZAHVALA Ob smrti ADOLFA ZUPANČIČA se za izrečena sožalja in pomoč iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu Emone tozd Prehrana, DRUŽINA ZUPANČIČ
Z OBISKA V DRAVLJAH
Prvi koraki novega E-centra
V zadnjih šestih dneh lani 7,11 milijonov dinarjev prometa - v prvih 11 dneh letos 4,75 milijonov dinarjev. Nove blagajne trd oreh za blagajničarke - Dnevno obišče E-center 3.000 kupcev - parkirnih prostorov za motorizirane kupce še ni dovolj - Krajani pohvalno o novi trgovini.
LJUBLJANA, 16. januarja - »Po prvih dnevih se naše delo počasi u tir j a v pravilne kolesnice prodaje, čeprav z vsem še nismo popolnoma zadovoljni,« je ob našem obisku dejala Marija Grčarje-va, poslovodkinja novega Emoninega prodajnega centra v Dravljah, ki je krajanom na volj komaj dobrih 14 dni. Prvi »koraki« pa že pričajo o tem, da je bila naložba tozda Maloprodaja upravičena in postavljena na pravo mesto.
jev, v enajstih dneh po novem letu pa 4,75 milijonov dinarjev, kar je razumljivo, saj so nakupi v zadnjih dneh leta precej večji kakor v »normalnih dneh«, so povedali trgovci.
Dnevno, tako govore točni podatki, obišče E-center povprečno 3.000 kupcev. V zadnjih šestih dneh lani so iztržili 7,11 milijonov dinar-
Sedaj je od predvidenih 61 delavcev v E-centru zaposlenih le 41 delavcev, zato se malce kje tudi zatika, posebno če upoštevamo, da kateri od delavcev zboli in mora ostati doma. Od predvidenih treh mesarjev imajo v mesnici samo enega, blagajničark, dopolnjevalk, točajk in od-delkovodij pa tudi ni toliko, kolikor bi jih potrebovali, zato morajo ostali postoriti še to in ono, da vse teče tako
kot mora in da je spodrsljajev čimmanj.
Da praksa ne gre vedno v korak s teorijo, so občutile tudi blagajničarke. Na tečaju je bilo v redu in prav, vse so ga opravile z oceno prav dobro. Ko pa je šlo zares in so se pred blagajnami pojavile vrste, se je marsikje zataknilo. Malo nervoze, malo pomanjkanja rutine in če k temu dodamo še nestrpnost strank, pa je zagata tu.
Vsak začetek je težak -pravi stari pregovor, stara pa je tudi resnica, da praksa dela mojstra. Blagajničarke so vsak dan bolj ročne pri svojem delu in rdečih lic zadrege je vsak dan manj. Kmalu jih ne bo več.
Poslovodkinja Marija Grčar ima polne roke dela. Držati krmilo tako velike trgovine zahteva celega človeka. Delovni čas nikoli ni ostro začrtan. Marija Grčar, lani je dobila nagrado Franca Nebca za svoja prizadevanja v trgoivinski stroki oziroma v maloprodajni dejavnosti, ima trdno in izkušeno roko. V preteklih letih jo je pot trgovke vodila skozi marke-
»In kaj menijo o trgovini kupci?«
Sonja Klančar, gospodinja, stanuje v neposredni bližini: »Zelo sem zadovoljna, da lahko blizu doma nakupim vse kar potrebujem za dnevne potrebe. Trgovina je velika in dobro založena. Veliko je vredno tudi to, da so prodajalci prijazni. Prej sem kupovala v manjši prodajalni v Dravljah. Res, o tej trgovini vse dobro.«
Gospodinja M. J. iz Dravelj: »Rada pridem v to novo trgovino. Vse je pregledno in prostora je dovolj. Tudi založena je dobro. Danes sem kupila le nekaj malenkosti. Tisto kar rabim za sproti. Tudi nobene gneče ni. Trgovina je velika. Res pa je tudi to, da za veliko trgovino rabiš veliko denarja.«	Z. G.
Delegacija KP San Marina v Emoni
LJUBLJANA, 7. januarja - Delegacija Komunistične partije republike San Marino, ki jo vodi generalni sekretar Umberto Barulli, v njej pa so bili tudi Alvaro Selva, Emillio de la Balda in Luigi Anibaldi je na svojem obisku v Sloveniji obiskala SOZD Emona. S predstavniki SOZD in delovnih organizacij Emone so se pogovarjali o še tesnejšem in večjem ekonomskem sodelovanju.	E. J-
Sindikati o OD in zaposlovanji
te Emone v Ljubljani, Sežani
in Škofji Loki. Na tej poti si je v teh letih pridobila dragocene izkušnje in znanje, ki ga sedaj s pridom uporablja v praksi.
»Vse še ni tako kot'bi bilo potrebno,« je povedala Marija. »Dohod oziroma odvoz do centra še ni dovolj označen in predstavlja tudi za nekatere Ljubljančane uganko. Tudi parkirnih prostorov za motorizirane kupce še ni dovolj. Okolica se še ureja. Za nabavo blaga smo zadovoljni, le s peki iz Maximarketa, da bi nam dobavljali vsaj nekaj malega njihovega peciva - žemljic, še nismo našli skupnega jezika. Povpraševanje je tudi po grosupeljskem kruhu. Menim, da bomo tudi to uredili, sgj smo tukaj zaradi potreb kraja-
LJUBLJ ANA, 17.decembra. Koordinacijski odbor Zveze sindikatov Emone je organiziral problemsko kon--ferenco o delitvi osebnih dohodov in zaposlovanju v Emoni. Konference se je poleg številnih predsednikov osnovnih organizacij in predstavnikov poslovodstva SOZD udeležila tudi Mira Frolov, predsednica republiškega odbora sindikatov Slovenije delavcev trgovine.
Udeleženci so ugotavljali, da je v Emoni vse večje zaostajanje osebnih dohodkov za osebnimi dohodki v SRS. Leta 1979 je to zaostajanje znašalo 2,8%, leta 1980 6%, leta 1981 pa že 9%. Od 74 OZD jih je 18 presega povprečje osebnih dohodkov panoge. Skoraj gotovo drži trditev, da je na račun nizkih osebnih dohodkov ustvarjen pomemben del akumulacije.
Glede na gibanje rasti dohodka v prvem polletju 1981 v Emoni se ugotavlja, da je to gibanje ugodnejše kot v SRS za 2%. Na osnovi teh ugotovitev in upoštevanju družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke je pobuda poslovodnega	odbora
SOZD, da se osebni dohodki tistih OZD, ki ne dosegajo 95% panožnih povečajo v zadnjih treh mesecih do tega odstotka. Seveda pa takega povečanja ne bi smeli izvršiti avtomatično, ampak le v skladu z možnostmi in na osnovi ustreznih analiz in ugotovitev. Da gre v Emoni res za zaostajanje pri delitvi osebnih dohodkov priča tudi podatek, da je od 12.000 delavcev samo 116 takih, ki imajo osebni dohodek brez dodatka na delovno dobo
preko 20.000 din. Direk
le niso vedno najviše nag.1,1)
jevani, saj je med terni . delavci le 35 direktorjev skupno 81.
posveta 5
Udeleženci
ugotovili, da samoupj'3'^
*$&*Kr
Janez Železnik, podpredsednik IS mesta Ljubljana je odprl E-center v Dravljah
Delavci Emoninega Blagovnega centra in tozda Cen-tromerkur so prodajni center dobro založili. Na policah in v vitrinah je v tej trgovini dobrih 220.000 kg raznega blaga, in to ni malo.
■6»
VEST IZ ZALOŽBE BOREC
Po sledovih črne roke
sporazum o enotnih izh° ščih in osnovah za oblik0 nje in delitev sredstev
osebne dohodke, prejehiK ^ iz sklada skupne porab® ( izdaktov v zvezi z delov1 letu 1981 še vedno nelt, OZD ne spoštuje. Ukrep® sankcij kršitev tega spora ; ma se zaenkrat v SOZD " nismo posluževali, vendar kazalo v bodoče ukrepa proti kršilcem. Ena najP. membnejših nalog sindik nih organizacij bi morala y prav nadzor nad izvajanj ^ tega sporazuma v njih®, OZD. Težko je razumeti,
10 OZD obračunavajo reiF za letni dopust v enakih ZL skih za vse delavce, rn°
še težje, da OZD, ki ima
izf
bo in ji ostale OZD sok0^
nostno pomagajo, svojim c lavcem priznava bolezpL nad 6 dni v višini 100%»
tel Evropa, Celje), vse °s pa 90%.
Udeleženci posveta s°.

razpravi zahtevali, da sej prej pristopi k dopolnit*^
oziroma spremembam s j ma delitve osebnih dolu,
Pri Založbi Borec bo letos konec marca že tretjič izšla knjiga Jožeta Vidica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Medtem ko je prvi natis obsegal 580 strani, 160 fotografij in dokumentov, bo tretji obsegal 6&0 strani, 200 fotografij in dokumentov. Cena je 650 dinarjev.
Črna roka je bila najbolj divja, edinstvena tajna morilska organizacija, ki je v minuli vojni delovala samo v Sloveniji. Morilci so ime
povzeli po tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v okviru obveščevalnega urada srbske vojske. Tudi slovenska črna roka se je izcimila iz obveščevalnega urada komande čet-niške vojske za Slovenijo in urada tajne domobranske obveščevalne službe.
O črni roki smo doslej vedeli bore malo, čeprav je ta pošast strahotno pustošila po naših krajih. Morila je matere z več kot desetimi
Disciplinska komisija TOZD Supermarket, Maribor
Javni opomin
•	Delavki Jožici REP,roj. dne 11. 1. 1960, razporejeni na dela in naloge »prodaja blaga na oddelku šport« v TOZD SM Maribor, je bil na 3. redni seji disciplinske komisije TOZD izrečen javni opomin, ker je v času od 19. 10. do 24. 10. 1981, ko je v popoldanskem času opravljala dežurstvo v trgovini, večkrat pustila vrata rampe nezaklenjena, čeprav bi jih morala ob 14. uri zakleniti in s tem onemogočiti nekontroliran dostop v trgovino. S tem je hujše kršila delovno obveznost po 1. točki 137. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD.
•	Delavki Miri MIKIŠ, roj. 18.8. 1955, ki opravlja dela in naloge »vodenje oddelka šport« v TOZD SM Maribor, je bil na 3. redni seji disciplinske komisijeTOZD izrečen javni opomin, ker dne 24. 10. 1981, ko je prevzela dolžnosti dežurstva od tov. Jožice Rep, le-teh ni izpolnila in ni ob 14. uri zaklenila vrat na nakladalni rampi, temveč je brez kakršnihkoli opozoril predala ključe dežurstva drugi delavki in odšla domov. S tem je hujše kršila delovno obveznost po 1. točki 137. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD.
otroci, mlada dekleta, otroke in starčke, včasih kar cele družine.
Pisec podrobno opisuje zločine črne roke na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani in njeni okolici, na Škofljici, v Pijavi gorici, na Turjaku, v Velikih Laščah, v Žužemberku, v Mimi peči, v Novem mestu, v Grosuplju, Višnji gori, v Trebnjem, v dolini Mirne, Šentrupertu, Škocija-nu, Kostanjevici pa vse do hrvaške meje, na Notranjskem od Brezovice, pa Vrhnike in Logatca do Trsta, v Polhograjskih Dolomitih do Žirov, v okolici Litije in drugod.
Na problemski konferenci sindikata so udeleženci prisluhnili govornikom in si marsikaj tudi zabeležili
kov, da bi se dosegla »-jj pravičnost in enotnost 0 p tve. Ustreznejše je vr .%ič' dela v neposredni proi^
nji- ~
Pomemben del razP J
'lt ,
so udeleženci nameni« j,
Sindikati pred pomembnimi
* &
kadrovski politiki postati eden naj pomern0 , ših vzrokov za doseg boljših rezultatov. ^
Pavel GRO^
nalogami
NAROČILNICA: ZALOŽBI BOREC, 61000 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28/1
Osnovne sindikalne organizacije v SOZD Emona imajo v naslednjih tednih pomembne naloge. Naj jih nekaj naštejemo:
• občni zbori osnovnih organizacij morajo biti končani do konca meseca februarja (več organizacij je to že opravilo),
Naročam knjigo PO SLEDOVIH ČRNE ROKE ________
izvodov
Ime in priimek (naslov del,
organizacije).
Zaposlen pri -
Naslov stanovanja.
•	v mesecu marcu se bodo konstituirale konference osnovnih organizacij sindikata delovnih organizacij, v mesecu aprilu pa koordinacijski. odbor sindikata SOZD,
•	meseca februarja bodo osnovne organizacije pripravile in izvedle razprave o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu,
Knjigo bom plačal: po prevzemu, v 1, 2, ali 3 obrokih (ustrezno obkroži ah podčrtaj). Cena knjige je 650 dinarjev.
• za izvedbo volitev novih delegatov, ki bodo 11. marca, pa bo poleg že opravljenega evidentiranja potrebno pripraviti do 10. februarja temeljne kandidacijske konfe-
rence na katerih se bo obravnavalo o kandidatih za člane delegacij za zbor združenega dela in občinskih SIS ter o evidentiranih možnih kandidatih za prevzem vodilnih funkcij v skupščinah DPS in SIS v občini, mestu, republiki in zvezi.
Osnovne organizacije sindikata morajo oceniti, kako smo z evidentiranjem delegatov dosegali vsa delovna okolja, koliko je dejansko na novo evidentiranih, koliko je mladih, žensk in kako so do-sedaj delovale delegacije.
Nesporno je, da je'bilo v zvezi z bližnjimi volitvami dosedaj že veliko narejenega, vendar pa je v preostalem predkandidacijskem obdobju, posebno pa na temeljnih kandidacijskih konferencah potrebno zagotoviti vse, da nas bodo v prihodnjem mandatnem obdobju zastopali najboljši delavci.
G. P.
O
V.
informatof
glasilo delavcev sozd emona
Izhaja enkrat mesečno Glavni In odgovorni ura \ Miran Blaha. Uredniški bor: Dušan Bračun, r
pavi* *
Cigale, Franc Dolinar, r* Groznik, Jure Križnar, ka Rižnar, Miša Pišek, J%. na Slabanja In Irena n (l Uredništvo: 61000 LjuO Šmartlnska c. 130, tal- ^ 944. Tisk ČGP »Delo«, w Ijana - naklada: 15.900 » , dov. Oproščeno temelj g, davka od prometa Pr°