Spomladi. Kakor zlate in srebrne verige Na njivo zjutraj zarano zvoni in cvete gaj; gre s kolci in pljugom kmet kakor svetost iz božje knjige in orje, čez brazde gre z brano, vse govori, dehti in poje zdaj. ves z nado in solncem objet Vodice šumijo za logom; Črni se oplojena njiva; škrjančka popil je oblak, nagovoril s škrjančkom se Bog, tam skrit pogovarja se z Bogom ; palv razor, tam se zdaj skriva; pripel zvončke april si za trak. skrivnost gaj si šepeče in log. Bog zlat je oblak razpolovil na hiše, v brazd gledal skrlvnost — njiv kmetu. je plod blagoslovil, v dvor k njemu zaplul kakor gost. . Fran Žgur .