Spomladi.
Kakor zlate in srebrne verige            Na njivo zjutraj zarano
zvoni in cvete gaj;                            gre s kolci in pljugom kmet
kakor svetost iz božje knjige             in orje, čez brazde gre z brano,
vse govori, dehti in poje zdaj.           ves z nado in solncem objet
Vodice šumijo za logom;                    Črni se oplojena njiva;
škrjančka popil je oblak,                    nagovoril s škrjančkom se Bog,
tam skrit pogovarja se z Bogom ;        palv razor, tam se zdaj skriva;
pripel zvončke april si za trak.          skrivnost gaj si šepeče in log.
Bog zlat je oblak razpolovil
na hiše,  v brazd gledal skrlvnost —
njiv kmetu. je plod blagoslovil,
v dvor k njemu zaplul kakor gost.  .
Fran Žgur   .