*t 12- V Gorici, v torek dne 29. januvarja 1907. Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek • goboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt' ftfMIfflll« aM V °0rici "a d°m P°IUJana: 'r' vse Ho ........tfi K s;.....;.......10 ¦» v,rtmiuiie Btfvilke stanojo 10 vin. Tečaj XXXVII. p.-,?amiGi«« SOČA" ima naslednje tyvednti takrat, ko je njih trgovina in obrt naj-lolje uspevala. - Mi goriški Slovenci imamo ti ie posebne razloge posvečati vso pozor-•t na našo komaj razvijajočo se trgovino, [ker le oprti na to zamoremo otresti se arnii, ki. nas vže stoletja žuli, in ki je omogočile, ker v rokah naših narodnih nasprot-jnitov, da še danes nimamo ni v deželi ni |v iit/.uvi tistega zastopstva, ki nam po številu lin iiivtnej sili pritičo, V prvi vrsti naj toraj naglašam, da naša iraiikrt polaga veliko važnost na krepko in ¦obodiio trgovino, obrt in lastno industrijo, ker lii naš narod — ob glavnej prometnej 7mk'\ vn^a severa z obmorskimi in prekmor-vfcimi deželami ostal vedno le trpin na svojej grudi, ako se ne bode začasain z vso silo fravzel n trgovino ter si s tem olajšal bed- pega stanja. ..... Nočem s tem podcenjevati [važnosti našega kmetovalca — nasprotno! — fe uvaževati nam je — da še tako agrarne pr/ave podpirajo z vsemi sredstvi svojo trgo-po in industrijo. - Ne bodem sanjaril o etovnej trgovini y pravem pomenu besede Y~ čeprav i.i nas lega naše dežele v to oprala, ker smo ob enej najvažnejših svečah /eU-urie, v neposredni bližini morja; p'i or-;ni imam v prvej vrsti našo domačo poviuo, ki vže stoletja bogato preživlja ne-% iKbiii narodnih nasprotnikov, ki so v pita in deloma poslovenjeni po deželi. Vže leta 1900. po ustanovitvi narodno-napredne stranke smo pričeli iz Gorice boj proti hegemoniji tujerodcev te stroke v našej deželi; boj, ki je imel sicer nekaj vspeha, ki pa nam še zdavno ne more in ne sme zadostovati. —* Mi potrebujemo organizacije in skupnega nastopa in ker nimamo v „Trg. in obrtnej" zbornici, ki je v prvej vrsti poklicana, da čuva naše interese, nikakega zastopstva, moramo se zbirati krog našega trg. obrt. društva, dokler ne podremo tiste trdnjave, ki nam brani gospodarstvo na naš e j zemlji I — Dolžnost vsakega Slovenca je, da z vsemi silami dela na to, da se naša trgovina osvobodi in okrepi, ker le v tej vidim veliki del našega gospodarskega in narodnega napredka. Vsak pomislek bi bil neumesten, ker trgovina je bila in bo, dokler bo stal svet, v tej ali onoj obliki, in ako si je ne osvojimo mi, imeli jo bode še nadalje tujci v rokah ter nas bodo tepli z bičem, ki ga spletajo iz naših kož. Še veliko večjo važnost pa polagam na našo obrt in industrijo. Domača obrt je bila razvita v našej deželi od pnmtiveka in proizvajalo se jo pri nas vso od tkanin do žobljev; le malo ali pa nič so kupovali naši predniki od sosedov. Toda razvijajoča so tuja obrt s strojevnim obratom čedalje bolj uničuje našo domačo obrt in naše ljudstvo čedalje bolj sega po tujih izdelkih; mnogokrat opravičeno, mnogokrat tudi no. Nočem tu rekrimi-nirati, ampak hočem samo konstatirati, da tako razmerje pomenja velik deficit v našej narodno-gospodarskej bilanci; zato moramo posvečati vso pozornost razvoju obrti v domačih rokah že zategadel, da pokrijemo sami svoje potrebe, da ostane denar v deželi; delati pa moramo z vsemi sredstvi na to, da isto povzdignemo do tolike, stopinje, da stopimo v konkurenčni boj z drugimi narodnostmi ter izvažamo naše izdelke na ptuje trge, in na takšen način priskrbimo svojim sodelavcem boljši zaslužek in blagostanje v deželi. V tem pogledu pojavljajo se med Slovenci prvi poskusi, in vsakega rodoljuba srčna želja mora biti: da poskusi ne prihajajo prepozno. — Velika lastna industrija mora biti naš najvišji gospodarski cilj, kajti ta je mogočna sila, ki daje narodu gospodarsko moč, koje ne po- dere vsak vihar, in daje tudi politično moč in veljave..::.vrsti ostalih narodov. Načrt programa nam tudi določeno kaže pot, ki naj nas privede do lastne industrije, in ta je: Združevanje domačega kapitala in izkoriščanje vodnih sil, ki se nahajajo v deželi tako, da se v deželi tudi porabijo, vse to pa naj bi pospeševala tudi skrb za dobavo cene-jega kredita. — In v tem pogledu se je do danes veliko premalo storilo! Ogromne svote denarja, ki se zbirajo v raznih domačih denarnih zavodih, gredo večinoma v ptuje kraje, ali služijo našim nasprotnikom, ki si jih znajo po raznih potih pridobiti, ter je skrajni čas, da se v tem pogledu od strani merodajnih faktorjev najresneje razmišlja, — Tudi potom deželnega zakonodajstva bi se lah'ro mnogo storilo, ali vsaj toliko, kolikor se stori za naše italijanske sodeželane. Po deželnih zakonih se more urediti poraba prirodnih sil, v prvej vrsti vodnih sil, le za velika podjetja v deželi sami, — in mogoče je tudi sodelovanje deželnega zakonodajstva za dobavo ee* noja aH celo od držf»ve brezobrestnega poBo-jila, — tudi ima država med nami ogromnih latifundij z velikanskimi gozdovi, in naša naloga bode, da se potegnemo za iiaše obrtnike, ki naj po dostojnih cenah dobavajo iz istih prvotni materijal, ne pa da se isti sedaj izvaža brez našega posredovanja v inozemstvo, kjer se naši gospodarski in narodni nasprotniki ž njimi okoriščajo in bogatijo. Do-sedaj se je v tem pogledu še malo storilo, toda novi časi nas bodo prisilili, da se okoristimo z modernim zakonodajstvom. V podporo tej točki nsjj navedem slučaj, daje par dni potem, ko smo imeli vže sestavljen načrt programa, bil stavljen v dež. zboru koroškem podoben predlog, ki zahteva izkoriščanje in ohranitev domačih prirodnih sil v deželi ob podpori deželnega zakonodajstva. Z ozirom na navedene težkoče, ki so nas ovirale v razvoju lastne industrije, upoštevaje neopravičeno ter neutemeljeno neza-upnost, ki jo še danes imajo naši posedujoči krogi napram lastnej industriji, izvzemši nekaj častnih izjem, zahteva načrt našega programa — izpopolnitev našega zadružništva, ker smatramo danes to kot najboljšo pot za dosego postavljenega si cilja. Vzor naš so toke obrtne zadruge, ki družijo obrtnike iste stroke v veliko celoto, katera more dvigniti obrt do višine moderne industrije. Za vzgled postavljamo n. pr. Mizarsko zadrugo v Solkanu, ki je postala vže lepo in veliko industrijsko podjetje, koja se pa še vedno razširja. Neobhodno potrebna pa je tudi splošna in strokovna izobrazba po napredujočih razmerah časa, ako hočemo še bolj pospešiti razvoj trgovine, obrti in industrije. Brez popolne izobrazbe, brez posebne izurjenosti in samozavesti v samega sebe ne more biti v tolikej meri tiste podjetnosti, tiste srčnosti, ki nam je potrebna, ako hočemo vstvarjati nova podjetja v dežoli, oziroma izpopolniti in razširiti vže obstoječa. Koliko krasnih načrtov splava, ker ni ljudi, ki bi imeli dovolj znanja, dovolj poguma in zaupanja v samega sebe. Zato moramo delovati z vsemi silami na to, da dobimo dovolj dobrih trgovskih in strokovnih šol ¦— in seveda tudi vse ostalo šolBtvo tako, da bo skrbelo v najviši meri tudi za splošno izobrazbo slov, sinov in hčera, Razvoj trgovine in obrtnfte na Goriškem v slovenskih rokah pa je velike važn ti za ves narod tudi radi tistega vpliva, ki ga imata ta dva stanova v deželi po nTrg. obrt. zbornici" in po deželnem zboru. Imenovana zbor- . niča sama je vže tako važna I korporacija v deželi, ona tako živo posega v interese slovenskega ljudstva, da moremo priti Slovenci potom iste do odločujoče veljave v deželi. Koliko dobrega bi ta zbornica lahko naredila tudi na slovenskih tleh, kakor siplje doslej s . polnimi rokami med Italijane; Slovence pozna le pri dokladah, ki jili moramo plačevati. Z našim denarjem nas tepe, nas tlači, kjer le more. Če pa pridemo enkrat Slovenci tu dr veljave, ki nam pritiče, bo zbornica lahko iz-borno sodelovala pri razvoju naše trgovine, obrti, lastne industrije in strokovne izobrazbe. Do tega* pridemo pa le z organizacijo trgovskega in obrtnega stauu. Po trgovski in obrtni zbornici pa imata ta dva stanova odločujoči vpliv v deželnem zboru in odboru, odločujeta naravnost v deželnem zboru in odboru. Zbornica voli dva poslanca v deželni zbor ter daje tako italijansko- [Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: -=== ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) ¦- Res je, odvrne Mazarin, kardinal je bil zelo Pohticen človek, in prav raradi tega je bil toliko J^išen nad menoj, zakaj jaz sem priprost človek, . ez vseh zvijač; odkritosrčen sem, kot pravi Francoz, 'tt t0 mi škoduje. Rochefort se je ugriznil v ustnico, da se ni ilv .~~ T°rei naj končam. Jaz potrebujem prijateljev, L?*1 služabnikov: če pravim, da jaz potrebujem, \v tm S tem re6*: kraljica potrebuje. Jaz delam samo trt . mi veteva kraljica, razumete prav? to ni tako r pri kardinalu Richelieu-ju, ki je delal vse po svoji le wi tn tak° tudi ne bom ni^dar velik mož' kakršen fort •°nj Za t0 8em pa ^°^er ftloveki gospod Roche- ! m nadejam se, da vam to dokažem. le Kochefort je poznal ta priliznjeni glas, skozi ka-ta6ga Se ^6 °d Sasa ^° 6asa 2ul° sikanie» Pod°bno Nal a • Vam prav ra(* veriamem» Monseigneur, je [ov / a *mam' kar se t!če m°Je osebe' mal° doka L za ^0Drodušnost, o kateri govori Vaša Eminenca. pnist !Ions!eiSneur' i0 Postavil, vide, kako skuša L',er Prikriti svojo vznemirjenost, ne zabite, da r e pet let na BastiUi in da nobena stvar tako ne potemni misli, nego če gleda človek svet skozi om-j roženo okno ječe. — Ah!-gospod Rochefort, rekel sem vam že, da nisem jaz nič odgovoren za vaš zapor. Kraljica, — ženska jeza in jeza princezinje, kaj hočete! toda to mine, kakor je prišlo, in človek ne misli več... — O, vem, Monseigneur, da ona ne misli več na to, ona, ki je preživela pet let v Kraljevi palači, sredi veselic in dvorjanov; toda jaz, ki sem jih preživel na BastiUi... —- Eh, moj bog! Kaj mislite, gospod Rochefort, da je Kraljeva palača res tako prijetno bivališče? Pojdite no! Imeli smo tam tudi mi svoje težave, zagotavljam vas. Toda ne govorimo več o tem. Jaz igram očitno igro, kakor vedno. Torej, gospod Rochefort, ali ste naš? — Razumeli boste, Monseigneur, in ne boste se čudili, da nisem o ničemur poučen. Na BastiUi se govori t) politiki samo z vojaki in ječarji, in ne morete si misliti, Monseigneur, kako malo vedo ti ljudje o stvareh, ki se gode. Jaz pripadam še vedno h gospodu Bassompierru... Saj je še vedno jeden izmed sedemnajsterih seniorjev? — Mrtev je, gospod, in to je velika izguba. Bil je udan kraljici, in udani možje so redki. — Pri moji veri! verjamem! pravi Rochefort; kadar jih imate kaj, jih pošljete na Bastillo. -~ Toda povejte mi vendar, pravi Mazarin, po čem se spozna udanost. — Po dejanjih, odvrne Rochefort. — Ah! da, dejanja! pravi minister premišljevaje; toda kje dobiti može dejanja? Rochefort je dvignil glavo pokoncu. - Vedno se najdejo, Monseigneur, samo vi slabo — Slabo iščem! Kaj hočete reči s tem, gospod Rochefort? Dajte, poučite me. Vi ste se morali pač mnogo naučiti v prijateljstvu s pokojnim kardinalom. Ah! to je bil velik mož! — Monseigneur, ali bi vas spravil v slabo voljo, ko bi vam malo pridigal ? — Nikakor ne! Saj dobro veste, meni lahko vse rečete. Jaz želim, da bi me ljudje ljubili, in ne da bi se me bali. — No torej, Monseigneur! v moji celici je zapisan z ostrim koncem ključa na steni pregovor. — Kateri pregovor je to ? vpraša Mazarin. — Čujte ga, Monseigneur: »Kakršen gospod«... — Poznam ga: »takšen hlapec«. — Ne; »takšen služabnik«. To je mala izpre-meraba, ki so jo uvedli v svoje posebno zadoščenje oni udani ljudje, o katerih sem vam ravnokar govoril. __No prav! Kaj pomeni ta pregovor? — Pomeni pa, da si je znal gospod Richelieu . poiskati udanih služabnikov, in to na ducate. — On, po katerem so se stezala vsa bodala! on, ki je prebil svoje življenje s tem, da je pariral udarce, ki so mu bili namenjeni! — Toda pariral jih je slednjič, in vendar so bili to silni udarci. Oe je imel hude sovražnike, je imel pač tudi dobre pri j atelj e. — Ali to je vendar vse, kar jaz zahtevam! (Dalje pride.) furlanski tretjini prebivalstva jednega poslanca več, nego jih imamo Slovenci, Ako pa pridemo Slovenci na površje v zbornici, bomo imeli mi dva poslanca več in boderao zamogli vse drugače poskrbeti, da se bo iz deželne hiše pravično rezal kruh slovenskemu prebivalstvu na sploh, posebno pa, da se ne bodo godile tako kričeče krivice slov. obrtnikom in trgovcem v deželi pri oddaji deželnih zgradb in dobav, koje je pa v glavnem zakrivila brezbrižnost slovenskih deželnih odbornikov, ter si pridržujem o svojem času še prav obširno in javno o tej točki razpravljati. Po izjavah, ki prihajajo z visokih mest, ostane v deželnih zborih zastopstvo interesov, kakor doslej — in to tudi tedaj, ako se volilna pravica razširi, ml pa ne maramo šele čakati, da bo kedaj deželni zbor goriški, ka-koršen je sedaj, razgnan s silo morebitnega oktroiranja drugačnega volibega reda, marveč hočemo, da dosežemo tu večino tvrdi po dosedanjem volilnem redu. To se pa zgodi le po trgovcih in obrtnikih. In ko se to zjpdi, tedaj bodo blagrovali tiste srečne Čase vsi sloji našega naroda. Delo pa, ki ga imamo pred seboj, je ogromno ter zahteva vso našo eneržijov, naj nas pa ne straši": ne z zavihanimi rokavi, pesti v žepu, ampak z železno roko ter uma svitlim mečem na delo. Življenje je boj, a le t. boju je Prosim, da zbor zaupnikov točko 3. načrta programa soglasno sprejme. To5ka se glasi: Stranka polaga veliko važnost na to, da .zadobi slovenski narod krepko in svobodno trgovino, obrt in lastno industrijo; v to svrho bo pospeševala združevanje domačega kapitala in izkoriščanje prirodnih sil v uporabo v deželi; dobavo cenega kredita; spo-polnitev obrtnega zadružništva. Skrbeti je za potrebno splošno in strokovno izobrazbo. Sprejeto. Poročevalec dr. Levpušček. Eno najbolj kočljivih vprašanj, do katerega je naša stranka morala zavzeti določno stališče, ako hoče biti resnično ljudska, je delavsko prašanje. To svoje stališče je pripravljalni odbor točno izrazil v 9. odstavku načrta o programu, ki se glasi: Stranka bo podpirala delavstvo v njegovih težnjah, hoče pa, da si Ohrani narodno podlago; zlasti se bo zavzemala za ureditev bolniških blagajn, za starostno in invaliditetno preskrbo delavstva ter delovala na to, da se pravično uredi azmerje mej delodajalcem in delavcem. Naša stranka je napredna in ljudska, zato je tudi zo. siovenskodelavstvo, ker je pa narodna in noče priti v navskrižje s temeljnim principom narodnostnim, zahteva "od slovenskega delavstva, da si ohrani narodno podlago. Pod tem pogojem je vedno pripravljena podpirati delavstvo v vseh njegovih pravičnih težnjah. Do tega stališča je bil napotjen pripravljalni odbor po sledečem razmotrivanju: Socijalno-demokratično gibanje je simpatično našemu naprednemu mišljenju, ker sloni na eminentno napredni podlagi, ne moremo se pa strinjati ž njim, ker pobija stremljenje po napredku na narodnostni podlagi, ker vidi v narodnostni ideji najmočnejšo oviro na svoji revolucionarni poti. One narodnosti, ki so se nacijonalno izživele, se lahko udajo socijalnemu demokra-thmu, ker ga lahko smatrajo kot nadaljno stopinjo v svoji naravni evoluciji. A mi Slovenci, katerim stojijo sovražno nasproti one narodnosti, ki so davno site belega kruha nacijonalizma, mi Slovenci, katerim je taisti beli kruh sicer zajamčen po temeljnih državnih zakonih, a se moramo do skrajnosti boriti za vsako drobtinico, katerim niti bore ljudske šole nočejo priznati v Gorici, — mi ne smemo rn,voditi v socijalno-demokratično strujo, J¦¦:.! bi tam brezpogojno našli žalostno narodno smrt. Ako nam je že namenjena v bodočnosti ona sreča, o 'kateri sanjajo socijalni demokrati, hočemo priti do nje naravnim potoni, po stopnici narodnostne ideje naprej na lestvi razvoja do nastopne stopnice. Tudi tako pridemo naprej, če tudi počasneje, a vsaj zdravih kostij. Kakor se ne moremo strinjati s socijal-nim demokratizroom, v kolikor ta zametuje narodnostno idejo, moramo z nap red nega svojega stališča zavračati krščanski socijalizem, katerega življenska naloga tiči edino v tem, da pod krinko socijalizma zavaja v klerikalizem one, v katerih je delavsko gibanje komaj pričelo vzbujati stanovsko zavest. Da iz navedenih razlogov slovenskemu delavstvu ni mesta ne v socijalno - demokratičnem, ne y krščansko -socijalnem taborju, o tem smo, upam, vsi edini. Sicer si je slovensko delavstvo samo vzlic naporom od ene ali druge strani v svoji ogromni večini — vsaj v naši deželi ohranilo napredno narodno mišljenje. — Toda sila, ki tiči v vedno bolj prodirajoči socijalistični ideji, je pričela groziti, da omaja slednjič tudi na-rodnozavedne iz delavskega stanu. Tej nevarnosti se je naša stranka morala postaviti v bran, ako si ni hotela naprtiti odgovornosti, da je sama pripomagala k ojačenju nasprotnikov. Tej nevarnosti prihaja pa v okom uspešno edino s tem. da omogoča stanovsko zavednemu narodnemu delavstvu f^top v naše vrste. To nelahko u. Jogo hoče naša stranka rešiti z uresničejem točke 9. Narodno, stanovsko zavedno delavstvo stoji danes na razpotji. Prva postranska pot vodi v socijalni demokratizem, druga v krščanski socijalizem, ali — kar je isto, v klerikalizem. Prvo in drugo mora pustiti v stran, ako hoče ostati zvesto svojim načelom, ako noče zatajiti narodne zavesti in naprednega mišljenja. Pot, katero naj hodi, mu je jasno začrtana, in ta pot, ki je nadaljevanje dosedanje, mora dovesti narodno stanovsko zavedno delavstvo v naš tabor. Mi vsi se nadejamo, da se pred njim ne ustavi, da ga ne bodo zadrževali navidezno opravičeni pomisleki, češ, tam so združeni njegovi stanovski protivniki, delodajalci, katerih interesi se ž njihovimi ne strinjajo. To navskrižje je le navidezno in služi kofc glavno orožje brezvestnim agitatorjem, da ž njim čimbolj na široko razdvajajo delavca od delodajalca, da ga potem tem ložje izkoriščajo v svoje"osebne namene. Vsi hrepenimo po izboljšanju gmotnega stanja, a v tem hrepenenju se ne smemo drug drugega pobijati. '— Ne smemo segati po sredstvih, ki nas ločijo in šibijo, marveč treba povdarjati^vse ono, kar nas druži; edino na ta način smemo upati na uspeh. Vsak pošten prijatelj našega delavstva mora uvidevati, da gmotno blagostanje delavčevo odvisi v prvi vrsti od prospevajočega delodajalca! Slovenskih delodajalcev je v naši deželi razmerno malo in po večini malih, in ti že itak imajo težko borbo z mnogoštevil-nejmi in jačjimi delodajalci drugih narodnosti)', tako, da se le težavno vzdržujejo na površju. — Prospevajoč delodajalec edini zamore vstvariti delavcu ugoden gmoten položaj in le gmotno dobro stoječ delodajalec mu bo krepka podpora v dosego njegovih naj-vitalnejših zahtev, v dosego vreditve bolniških blagajn ter starostne in invaliditetno preskrbe, kajti tudi delodajalcu ne more in ne sme biti vseeno, da-li je njegov delavec zadovoljen ali ne, in bo že v svojem lastnem interesu skrbel, da nima delavec razloga se pritoževati. Delavec pa, kateri stavlja do delodajalca neizvršljive zahteve in jih hoče izsiliti, je sam sebi neprijatelj, ker uničuje sam sebi vir svojemu lastnemu interesu, pripomaga, da se delodajalci slednjič tesneje združijo v odpor proti delavcem, kajti prisili ga, da vidi svojega najhujšega sovražnika v delavcu, ki bi moral sicer biti njegov naraven zaveznik v boju za obstanek. Skrajno neopravičeno je torej navskrižje mej delavcem in delodajalcem, in le brezvestnim agitacijam se imamo zahvaliti, ako je na eni ali drugi strani spoznanje te resnice postalo sila težko. Radi tega je naša stranka, imajoča pred očmi blaginjo celokupnega našega ljudstva na Goriškem, prevzela v svoj delokrog kot jedno najvažnejših točk pravično ureditev razmerja mej delodajalcem in delavcem. Tako neopravičeno navskrižje mej jed-nimi in drugimi ne sme torej delavstva ustaviti na svojem potu tik pred vstopom v naš tabor. To bi pomenjalo lastno zakrivljeno osam-ljenje goriškega narodnega stanovsko zavednega delavstva, kar bi bilo istovetno z naprej š n j im n e v s p e ho m vsega njegovega stremljenja, ker bi samo zase na Goriškem bilo prešibko in ne bi nikakor moglo stati na lastnih nogah. Narodno, stanovsko zavedno delavstvo dobi svojo najnaravnejo zaslombo v naši stranki, ker se ž njim strinja v svojih temelj- nih načelih, ker mu na svoji razvoja edino zmožni narodni, napredni in ljudski podlagi, s svojo čilo organizacijo poda zagotovilo tudi za njegov lastni prospeh. Trdno zaupajoč, da delavstvo vpošteva upravičenost stališča n. n. lj. stranke, da v njem zadobi močno oporo v skupnem složnem delu, predlagam, da slavni zbor zaupnikov sprejme točko 9. neizpremenjeno. Sprejeto. (Pride še). »Zaupen shod" klerikalcev v Gorici. Tisti dan, ko je zborovala v Trgovskem Domu v Gorici hrabra četa napredni!, mož iz cele dežele, so tiskali vGregorčičevi tiskarni vabila na zaupen shod, na kateri vabi sam „ljubljenec naroda" dr. Anton Gregorčič, predsednik društva „Sloga". Ta shod gospodov duhovnikov (saj ti pridejo na shod!) se fes mršiti v četrtek 31. jan. t. lt v dvorani g^iilne „Centralu, to je v goriškem »katoliškem domu" na Tekališču Verdijevem. Presnete skomine je moral imeti- obupani »ljubljenec naroda", da je dal tako j, ka-korhitro je zvedel o res lepem shodu zaupnikov i rodno-napredne stranke, t! snti v svoji tiskarni vabila na zaupni shod, wt kateri vabi »rodoljube" iz vse dežele. Vse hoče imeti dr. Gregorčič v Gorici, da bi mogel pokazati, da on tudi Še kaj velja, da ni le prazna fraza tisti lepi naslov »ljubljenec naroda". Na'shodu misli razlagati o volilni preosnovi, v čem obstoji in kakšen pomen ima za Slovence ; o delovanju goriških Slovencev in njih zastopnikov na gospodarskem polju v zadnjem šestletju; c zadružništvu na Goriškem s posebnim ozirom na „Goriško zvezo"; o pripravah za bodoče državnozborske volitve in za nadaljni razvoj javnega življenja med goriškimi Slovenci. Vstop bo dovoljen le proti vstopnici. Na shod morejo priti le taki „rodoljubi", ki so pred vsem „dobre volje", potem pa »poštenega mišljenja" po Liguorjanskih navodilih. Volilna preosnova in dr. Gregorčič! Naj pove mož, kako grdo je opeharil v, družbi s Šusteršičem goriške Slovence. Vlada sama je bila postavila za Goriško-Gradiščansko 3 poslance za Slovence in 2 za Lahe - ali dr. Gregorčič je pod komando ŠusteršiČevo zapravil en mandat Slovencem tex se kar tebi nič meni nič odločil zato, da se da Lahom in Fur-lanom na GoriŠko-Gradiščanskem 3 poslance kot Slovencem. Njegova „z a slu ga" je, da bo veljal pri bodočih državnozborskih volitvah en Furlan toliko kot dva Slovenca. Ta človek se je v družbi' s Šusteršičem rogal poslancu Gabrščeku, ki se je v odseku za volilno reformo energično potegnil za to, d a b i se vzdržal načrt, po katerem se da goriškim Slovencem 3 poslance, Lahom pa 2, kar je edino prav. Pa roganju dr. Gregorčiča se ni čuditi, saj je pomagal kopati grob koroškim Slovencem, pomagal je pehariti Štajerce, Istro so spravili pod laški jarem, in celo tržaške Slovence bi bili ti možje kmalu osleparili za edini mandat. V taki lepi družbi se je nahajal dr. Gregorčič na Dunaju v času, ko se je uvajala volilna reforma. Sedaj kliče »zaupnike", da jim pove, da je... izdajalec 1 o ne, ampak da je svet in pravičen mož, ki zasluži, da si ohrani na večne čase ime »ljubljenec naroda." Po prvi točki viharno ploskanje »zaup-nikov"-gospod-nuncev. Druga točka se tiče gospodarskega polja. Gospodarsko polje pa dr. Gregorčič! O sveti Anton! Nikdar se ta semeniški profesor ni brigal za gospodarsko polje — sedaj pa bodo poročali o takem ».Letovanju" v zadnjem šestletju. — Mi povemo to: Goriški Slovenci so bili leta 1899. na tem, da bi se bili lotili prav pošteno gospodarskega delovanja. Ah* hudobni duh goriških Slovencev v posodi se-meniškega profesorja z Vršnega je zase j al razpor po deželi, psoval, sumničil, podtikal, lagal, obrekoval po „ Gorici" ter se zaletaval v vse delavne rodoljube prav z namenom: d a se z ruvanjem in psovanjem obdrži na površju. Če cela dežela trpi, kaj zato, samo da je na vrhu »vrsenski Škof." Gregorčičeva strahovlada se je vrgla z vso silo na vsakega, kdor se je upal delovati javno na tem ali onem polju. On s svojo gonjo je glavni krivec, da niso mogli goriški Slovenci delovati od 1. 1899. gospodarske tako, kot bi bili delovali, če bi dr. Gregorčič ne bil ubijal narodnih delavcev. Med tem pa so klerikalci osnovali nekako „zadružništvo', da bi tako sleparili javnost, kako da delujejo gospod^., sko. O tisti „G o r i š k i zvezi«, katero nosijo ob vsaki priliki na semenj, je pisal iota 1905. „N a rod ni gospodar", glasilo klerikalne zadružne zveze na Kranjskem, in Ant. Jeretič-a v Semeniški ulici, na dan predstave od 8. naprej pri blagajnicj. Cene: Sedeži v parterju I.-II. vrsta 4 K, »L-V. vrsta 3 K, Vl.-X. vrsta 2 K; na galeriji I. vrsta zadej 4 K, II. vrsta 3 K. '"• vrsta 2 K. — Stojišča po 1 K. Besedilo po 30 vin. Po operi ples. Vstopnice k operi veljajo tudi za ^- K obilni udeležbi vabi pevski zb°r- Dvorana bo med proizvajanjem zaprta- Protest«! SflOd. — V nedefri ob 10 i ie bil v obsežnih prostorih pri Kateriniju protestni shod proti Wieserju, Derschatti & Pj" nemčevalnemu sistemu ob novi železnici. Do» i je kakih 500 oseb. Policija je bila vsa na nogah. — , . Shod je otvoril A. G a b r š č e k najprej v slovenskem in potem italijanskem g°voru' Omenjal je »nemški most" do Adrije in P»tt" germanski načrt, kako zagospodarijo $m^ teh zemljah, nemška flota pa v Jadran*« morju. Ta skupna nevarnost mora zdru Slovence in Italijane, da se upro takim MK * nam. — Z Bohinjsko železnico «g«nJa * schatta politiko „nemškega mostu". 7aV>* sklicali shod, da skupno zakličemo: Proč g 00770975 stvo ob Bohinjski železnici; pročDer-"ttov politični agent Wieser, proč. vsi, ki ! sinovi tukajšnjih narodov ! predsednikom shoda je bil izvoljen A. bršček, podpredsednikom sodrug Ro-1 J Prvi govornik dr. Dinko Puc je v •enem govoru žigosal nemško-nacijonalno ftiko ob novi železnici, privoščil si je prav ' 0 p e r s c h a 11 o m^M i e s ht$m^, tednik je popolnil njegova izvajanja z iQ0. gospodarskega stališča. — Sodrug s se je pridružil protestu. Naglašal je, iVieser je ošaben in oduren človek, kate- je med onimi, ki so jo (poslali, tudi g. Reiic. Ali glejte ! G. Eojicu je ni bilo treba pošiljati, ker je bil v Gorici. Poslali so jo drugi. S Cerkljanskega bi bilo prišlo okoli (JO zaupnikov, če. bi bilo vreme količkaj ugodnejše; tako pa se niso mogli udeležiti v takem številu. Ali zaklicali so po brzojavki: „ V o m 1 a-jeni stranki kličemo navdušeno :*H*% HM& ..^^^^jifimaj^strah kbgikaleev. ¦' „M68ece in mesece".... »Goric*" laže, da je „Soča" bobnala za shod mesece in mesece. Šele 15. decembra lani smo začeli pisati o reorganizaciji stranke in tačas šele se je do grla siti vsi podrejeni, tjudi^emci. I osnoval proravljalni odbor, ki je. po velikem, «t — , ne zna spoštovati narodov, med katerima . pa naj gre odtod, — Italijan Vittorio erer govori obširno o "razmerah na kodrom; opisuje, kako odpuščajo domače de- ia služabnike ter nastavljajo Nemce, tipov"eduje z drastiškimi slučaji, kako uganja fiese? nemftko politiko na kolodvoru. Predsednik dopolni tudi Ziererjeva izvajanja in naposled predlaga naslednjo resolucijo : ; Javni ljudski shod dne 27. jan. 1907. L Gorici protestuje proti nastavljanju urad-lištva in služabništva na državni železnici, ki liso niti domačini niti vešči deželni! "ezikov; [lasti pa protestuje proti imenovanju načelnikom dd. kolodvora v Gorici pangermanista iVieserja, ki ne le da ni vešč deželnima Lakoma, marveč je že s svojim dosedanjim ielovarjem pokazal, da je odkrit nasprotnik Lada, med katerim živi". I Navdušeno sprejeta soglasno. I Kmalu popoldne je skončal shod.*"— Len del občinstva krene pr/u kolodvoru, pni je bila zbrana menda vsa goriška poli-Ejji, ki je obkroževala kolodvor. — Prote-[tovci so prišli le pred kolodvor ter tu dober fetrt ure klicali: Proč Wieser! Doli Wieser 1 jtora Wieser! Via Wieser! Abbasso Der-kchatta I 1'ereat Derscbatta. — Vmes žviž-Uje in brizganje. Na to so se demonstrantje (iostojno in mirno vrnili v Gorico. ZS aregorČiČSV Spomenik nabral K 5 gosp. Andrej Ličar v vfeseli družbi pri g. Mozetiču v Solkanu. Včeraj SO pokopill v Gorici gospo Adele :Yenu t i, udovo po bivšem goriškem županu. Tihotapski Shod. — V četrtek bo v Gorici relikanski shod Gregorčičevih „zaupnikov". f.lli ker se boji blamaže, Gregorčič lepo molči h tem shodu v svoji »Gorici". Niti besedice ne zine. Pravi tihotapski shod! — Napred-njaki pa so odkriti. Mi smo naznanili shod javno, in vršil se je lepo; vspel je krasno, ^aprednjaki delajo očitno in se ne skrivajo - -klerikalci pa v temi, na skritem 1 So pač tiho" upci, nevarni ljudje, sebičnih, drugim škodljivih namenov! na shodu Gregorčičevih »rodoljubov". I- Ker ni upati, da bi prišli na Gregorčičev pod v Gorico kaj prida ljudje, naznanja don i-lntouio v vabilu, daje postavil reditelje iti postavljenim rediteljem se bo poral vsakdo v vsem pokoriti". ™ !eiliteiji': bodo najbrže „oštjarjitt iz Mirna; so pravi za to! Če kdo ne bo hotel klicati [Gregorčiču /ivio! pa ga „oštjar" podregne pod Hra: ;,Oštja, boš kričal S" JSTa tak način si pe Gregorčič vstvariti odobravanje in živio-pe; teh pa bo kljub temu največ iz duhov-FkBi.ust, ki bodo delali v »Centralu« ljudsko voljo!« »Kmetov je bilo 2810 »Il0a. — Pobožno perico" je najbolj zbodlo to, d* se je ude-*to shoda zaupnikov narodno-napredne stranke tak° lepo število kmetskega ljudstva. Ker je jenlo Gregorčičevo „GoricoK, p zapisala, da meto? je bilo zelo malo; mislila je revica, j '^tfkže, če se zlaže sama sebi, ali od-DJDJej ni, marveč le še bolj jo skeli res-^ da je bilo izmed udeležnikov, katerih je 'i0nad 40(^ nad dve tretjini zaupnikov iz ^tfega stanu. Kmetski stan je pokazal, da ^ • ^organizovana narodno-napredna stranka ;u!jfm {*aJbolJšo zaslombo. Ti vrli možje iz ¦* s va so še z veseljem oprijeli programa *# Prave ^"Aske stranke, ki bo to tudi ^tevala v polni meri; ta stranka stoji prav w ^ga v stalni dotiki z yud8tvom" p° ¦Ifod? in krajnih zborih, po katerih prihaja Ikalce V°lj-a d° V°]m veljave' To jezi Weri' 1 "".V*.81* z Uudstvom jim ne ugaja, zato mC v Z laž*0' da »kmetov J*e bil° ?ol° No' Ilaj se le tak0 tolažU°> nam PriiV; Hokle^v^ k0Uk° M%tA M° 'tamkftUZ0|"ka * ^MfclNt katero so poslali Larn,i, 1J1 naI,red»jaM na shod zaupnikov ««i»o-naprodne stranke, je posebno vzne- rri,a ž« tako nervozno »Gorico". Meni, da pridnem dulu dosegel* v dobrem mesecu, da se je vršil shod zaupnikov, ki je tako lepo vspel, 24. jan. t. 1. — Pa naj klerikalci priredijo kaj takega, če morejo! Županom V Št. AndrežU je izvoljen Andrej h u t m a ti, podžupani so : Fr. Paškulin, Peter Lutman, Jos. Hoban. Flappovo Žrtve. — Poreški škof Flapp nastavlja med Hrvati laške duhovnike, ki ne znajo jezika ljudstya ter ki izganjajo slovanski litu^aični jezik iz cerkve. V Kašteliriju je tak lac>~i duhovnik po imenu Bemarin. Ubogi ljudje so storili že vsa mogoča pota, da bi se otresli laških duhovnikov, ali nikjer niso bili uslišani. To jih je še toliko bolj bolelo. Laški duhovnik pa se je šopiril prav po laško v cerkvi ter silil latinščino tje, kjer so culi pobožni Kaštelirci vedno le svoj jezik. Dne 1. novembra jih je zopet žalil, ^apel je psalm po latinsko. To pa je bilo vernim možem že preveč. 61-letni Ivan Ilužič je zaklical: Pojdimo iz cerkve, 55-letni Placid Bejakovič pa je rekel župniku v obraz, da naj poje sam v cerkvi. Šli so iz cerkve v obilem številu ter zunaj dajali duška svojemu ogorčenju. Obtoženi so bili motenja in žaljenja vere. Pred sodnijo v Rovinju sta bila obsojena J <„ Ilužič na dva tedna zapora, Bejakovič pu 3 tedne; drugi so bili oproščeni. — Take dobrote vzroča sveta katoliška cerkev svojim slovanskim vernikom! Klerikalni SlOV. pOSlanec, BolkO. — Uredništvu časnika „Soce" v Gorici. Z ozirom na članek objavljen pod naslovam „ Klerikalni slov. poslanec Bolko" v tamošnjim Časniku z dne 22/1 t. 1. štv. 9 poživlja se Uredništvo da v zmislu §. 10 tiskovnega zakona objavi naslednji Popravek: 1. (Ni res) da bi bili pod predsestvom Slovenca Bolkota izključeni slovenski trgovci pri nakupu potrebščin za deželni hipotečni zavod. 2. (Ni res) da bi bil jaz rekel nekje, da odslej še bolj gotovo ne kupi deželna hipotečna banka nobene reči pri nobenem slovenskem trgovcu, ad.) Iles je temveč, da do sedaj ni sem imel nobene priliko ničesar ukreniti niti v prid niti v škodo niti laških niti slovenskih trgovcev, ad 2) Druga trditev, da bi se bil jaz izrazil v gor navedenem zmislu je gola laž. Leop. Bolko. Opazka uredništva: Dasi »popra-., vek" ne odgovarja S 19. tisk. zakona, ga vendar priobčujemo, ker nam daje priliko napisati primeren komentar. To se zgodi prihodnjič. , Razpisuje se natečaj za mesto učltaija-pristava na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole z letno plačo 1600 kron in stanarino letnih "400 K. — Kdor namerava prositi za to mesto, mora vložiti svojo prošnjo pri deželnem odboru do 28. februvarja tekočega leta. — Prošnje se imajo opremiti z vsemi listinami, katere dokazujejo, da posedujejo prosilci vse zmožnosti, ki se zahtevajo za označeno mesto. V tem, 1 kakor tudi v vsakem drugem pogledu dajajo se potrebna pojasnila pri uradih dežolnega odbora. — Deželni odbor. Iz Kobarida. — Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, poročati javnosti o krasno uspelem plesu, katerega je priredila kobarid-ska Čitalnica s sodelovanjem domačih dam. Kljub temu, da nista ne „ Gorica" ne „Prim. list", čeprav sta bila naprošena, hotela priobčiti vabila, in da je „Primorski list" celo agitiral proti temu, češ, da je neprimerno, da se potom plesa nabira denar za spomenik pesniku-duhovniku, je bila udeležba naravnost ogromna. Ob divnih zvokih vojaške godbe so vstrajali živahni pari do belega dne. Gmotni vspeh tega plesa je zelo povoljen, čistega preostanka je K 150. Da pa te krone ne bodo „Prim. listu" preveč dišale po plesu, vložila, jih je Čitalnica v hranilnico, da jih o primernem času izroči za spomenik. Vsem onim, ki so vstopnino preplačali ali doposlali, izreka odbor iskreno hvalo. Odbor Ustrelil Se je včeraj v Gradišču ob Soči neki vojak tamkajšnjega 29. lovskega bataljona. Uzrok neznan. Bralno In pevsko društvo v Podbrdu vabi na veselico, katero priredi na Svečnico v prostorih g. Ivana Štravsa. Vspored: Laharnar »Pozdrav", mešan zbor. Deklamacija: S. Gr. nMojim čestiteljem". »Slovan na dan", mešan zbor. Laharnar: „Venček narodnih pesmi", mešan zbor. Veseloigra: „Dobro došlii" „Ke-daj pojdete domu?" „0d Šaljivi prizor. Začetek točno ob 7'/, zvečer. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin. Stojišča 40 vin. Po končanem vsporedu se prične ples, h kojemu je vstopnina 1 K; dame proste. — Odbor. Dijaški koncert. — Goriški slovenski srednješolci priredijo S. febr. t. 1. koncert. Prebitek pojde v prid Gregorčičevemu spomeniku. Koncert bo v dvorani nSlov. Čitalnice". Železnica Vrhnika-ldrlja-Sv, luolUu— V. .petek se je vršil v Idriji sestanek interesentov za gradbo te proge. Ljubljanski župan Hribar je poročal obširno, kako se je brigal konsorcij za zgradbo, ki more beležiti lepe uspehe. O pripravljalnem shodu za čevljarsko zadrugo v Mirnu priobčimo poročilo prihodnjič. Ustnica, — G. dop. v O. Dopis porabimo prihodnjič. -~ V Gr. Prihodnjič. Razgled po suetu. —Volilna reforma sankeijonlrana; — Cesar je t že sankcijoniral volilno reformo, kar se raz- j glasi že jutri v uradnih listih. Zadnja seja državnega zbora je bila včeraj 28. t. ni. Grof Vetter je zaključil sejo. Ozrl se je na delovanje poslanske zbornice v mi-nolem zasedanju, ki je bilo najdalje, odkar obstoji državni zbor. Omenjal je zakonske načrte ter se bavil obširno z volilno reformo. V zadnjih 6 letih je bilo vloženih 600 nujnih predlogov, 1400 nujnih predlogov glede bedo trpečega prebivalstva, in 11.000 interpelacij. Nove državnozborsfce volitve bodo najbrže dno 7. maja, ožje volitve pa 14. maja. • Gosposka Zbornica se bavi danes z zakonsko predlogo o kongrui. Oržavnozborska volitve na Nemškem. Centrum si je izbojeval doslej 92 mandajtov, v ožjo volitev, jih pride 33. Socijalni demokratje,so si priborili šele 29 mandatov; v ožjo volitev jih pride 88. Poljaki napredujejo, sedaj imajo 17 poslancev, ožja volitev bo še v 5 okrajih. Izseljevanje v Ameriko. - z Reke se je odpeljalo te dni z angleškim parobrodom „oa-ronia" 2300 izseljoncev v Severno Ameriko. V premogovniku „Beden" v Saarbriicken se je pripetila velika nesreča z eksplozijo plinov. Zasutih je okoli 300 rudarjev. Druga nesreča je bila v premogovniku Lietin. Mnogo rudarjev je ponesrečilo. Nesreča na železnici pri Opčlnah. — V nedeljo dop. je skočil s tira na izogibališču št. 2. na postaji južne železniee na Opčinah stroj tovornega vlaka; za seboj je potegnil 3 vagone, dva polna goveje živine. Dya vola'sta ranjena. Od osobja vlaka je ranjen strojevodja Fr. Lo-kar, k sreči le lahko. Konkordat je bil polagoma dvignjen in sicer deloma že leta 1865., s katerim se je zopet uveljavil občni državljanski zakonik glede jurisdiktije o zakonih znanost je prosta, vsaka vera, ki jo država , r aa, je dopustna, nobena cerkev nima predpravic. Leta 1868. in 1869. se je izdal šolski zakon in končno so se z letom 1874. uredile zunanje razmere katoliške cerkve; z letom 1874. je bil ta konkordat popolnoma odpravljen. Istočasno se je izdal tudi zakon o ravnopravnosti verskih družb. Kar se tiče teh verskih družb določa zakon, da se take lahko osnujejo kadar in. kjer se hočejo, le prijaviti se morajo državi, ki jih priznava, ako ne vsebujejo nauki te verske družbe kakih posebnih kaznivih navodil. (Konec prihodnjič). Preklic.*} ~ Podpisani preklicujem besedo „tatK, katero sem rekel gosp. Alojziju Rustiji, pre-kupcu iz Skrilj, pri kozarcu vina. Prane Bratina Dol pri Ajdovščini. *) Za vsebino pod toni naslovom jo odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Cerkev in država. (Nekaj iz zgodovine In sedanjosti.) (Dalje.) Katoliška cerkev je bila v Avstriji edino priznana, ker so vladarji tako določili; druge vere niso bile priznane, židje so se le trpeli. Šele leta 1789. je izdal Jožef II. tolerančni I patent, po katerem so bile vere protestantov (avgsburškega in helvetskega veioizpovedanja), katolikov in neuiiiranih Grkov priznane za vere; javno bogoslužje pa je še vedno imela samo katoliška cerkev. Imela je pa ta tudi gotove predpravice. Edino ona je smela zidati' javne hiše božje, matrike so smeli voditi oficijaluo le kat. župniki, nekatoliki so se morali na praznike katolikov zdrževati dela, plačevati štolnino in bero kat. župnikom, tudi če so imeli svoje pastorje. Šele leta 1849. je smela vsaka priznana cerkev opravljati javno bogoslužje. Da se da cerkvi prostost, je bilo polagoma odpravljeno umešavanje v notranje cerkvene zadeve. Leta 1855. je bil med cesarjem Franc Jožefom in papežem Pijem IX. sklenjen konkordat, ki obsega 3G členov in s katerim je bila v Avstriji zagotovljena katoliški cerkvi cerkvena avtonomija z vsemi predpravicami. Ničesar ne sme obstajati, kar bi katoliški cerkvi bilo nevarno. Na ljudskih šolah so se smeli nastavljati le katoliški profesorji, vsi učitelji na ljudskih šolah so bili pod cerkvenim nadzorstvom. Knjige so bile vse od škofev cenzurirane. O zakonih je smela soditi le cerkev. Glede aretacije duhovnika so bile posebne določbe, kako fino se mora s. takim aretovancem ravnati. Ako kaj še ni urejenega, se mora tako urediti, kakor zahteva cerkvena postava. Vse postave, ki so v nasprotju s konkordatom ali cerkvenim pravom, so razve- Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo 2e nad 30 let! Drugo reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. i/dol njo obleke m vsak stan: civilne, uradniške in vojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih tovaren. Izdelek Iz lastnega blaga jamčim. — flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovecs v Gorici tek. frana 3osipa 35 — tek. 3osipa Derdi 33. Orožja-mumcije, predmeti za lov, dlnamltne ===== patrone. ---- Ta konkordat je bil največja sramota za državo, ki se je podala tako važnih panog v korist cerkvi. Tako je izpustila iz svojih rok določilo o šolstvu, priznala katoliški cerkvi razne predpravice ter ji prepustila celo raz-sojo o zakonih, s čimer je bil derogiran občni državljanski zakonik. — Kmalu za tem pa" so nastopili zopet Sberalnejši nazori. Keršeuani & Cuk v Gorici — Stolni trg št. 9.= !¦ ¦!¦! Ill—llll II ----- Poskusite in priporočite = izdelhe = j17ydroDe torarne hranil | DLpragiVIII. i '----• * Zaloga Šivalnih strojev in avoKoies različnih sistemov. Lastna delavnica in popravljalni ca orožja dvokoles in šivalnih strojev. &* Mizarska zadruga *»¦» v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in rodno *i!o naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou -——'---------- ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. _zzzz== Podružnica v Trstu Via dl Pla«a vocciila 1. Podružnica v Spljsta. Zastopstvo v OHJontu Cene zmerne, delo lično in solidno. so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. m šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tihe in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva ilo 10 let. .- Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG &DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi &: ralne stroje raznih drugih vrst in tovaren. :..........................l-^z Cene. smerne, pogoji ugodni. ===== Slavna občinstvi je naprošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cinik, kateri se posije zastonj in franko POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hote dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi 5ex Havre t Ameriko, naj pifie pred odhodom od doma za pojasnila na našo zz=E=szszzzsz==== najstarejšo firmo ' • Zwilchenbart, Basel (Švica) Ceelralbaboplatz I. Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira- Poskusite moje izvrstne izdelke: Velike fine kranjske klobase 11 kosov 1 gl. — Klobasice • hrenovke velike flne U kosov 1 gl. Salame fine priljubljene iz gnjati . . kg 1 gl. 25 kr. Salame fine domače . . ......„ 00 kr. Gnjat najfinejša ala Praga od 4 kg naprej „ 1 gl. 10 kr. Pošiljam proti pouzeiju od 5 kg naprej. Zavitek in spreninico ne računam. Priporočam se sL občinstvu odličnim spoštovanjem m. modic Spodnja Šiška, Ljubljana. Za K 6-25 izročim približno kg 4l/a v jesiliu ohr rastlinskih pridelkov, (2 posodici kumn a'»jeni|| ar, i l*o- franko na dom v Gorici, ali razpošiljam J, I pošti proti povzetju. ' ' Naročila sprejema prva goriška tr»Varfta rastlinskih pridelkov Marij Gattinoni, Goric ulica Garzarolli 81. Iščem za vsak večji jj,.'.' '•e.sne zastopnike z ugodnimi pogoji. HRISTOFLE laaiai mt\t b poud{« fttb vrti Mombo trfko poerebrajea« najlepše forme. (Kompleta* kagete namiz- [ Bog* orodja, posodja za omafeo, karo, daj, na- | Min! podstavki, umetni liddkL Jedi no nadomestilo pravega srebra. Posebni fede&i z« hotele, restavracije in kavama, kakor tudi pensijone, gospo- ¦¦¦¦¦¦¦¦¦? <&QJ9tvO itd. t,......•.............—a O. kr. dvorni aaložnlkl Gfaristofle & C.ie - Dunaj L Operarinf 5 (Heinrichshof). — Ihutrovan oenik na zahtevanje. — V Tteh mestih xaatopano po prekupcih. MM^auttro tvoj« liviraoati imajo naši izdelki •¦"a]i tavnratfhB make in im* Okriaiofle. vrojaiki kroji, = 25 LET OBSTOJEČA ===== strokovna krojač« prve vrste za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU. Gena oblek za vse stanove. Salonska obleka zimska ali letna: I. Salon obleka iz modeStrich-Kamgarn . 7d m\ II. „ „ „ ., Parovšen . . . d5 s« I HI. „ „ „ „ Kamgatn .... (10 soj IV. „ „ ¦„ „• Seviot ... . 5<; 7^ 1 I. Talar ali Romana iz vsakovrstnega sukna '¦;:> 70 Površniki zfmski ali letni: I. Povrfiiitki iz mode Striels-Kamgam . . ¦15-To i H. „ „ „ . ., :;ii m\ III. „ „ „ Jiiberot aH koPman ¦!'• f;r>| IV. „ „ „ Soviofc- - . . ;):.' m .V. „ za ilcfike od 9 do 10 let . . . •¦ >\ Obleke zimske aH letne: 1. Obleke i/, mode najfinejšega sukna . rn \\A II. „ „ ,. „ Kamgarn :.ii "»o I III. „ „ „ ., .Peviot . ¦ :i:. 7:! IV. „ „ „ ,. I.oden . .5 t>remofIji\u 15 j", II. Havelok ,. vsake vrste nenremooijh 1.', - :.r» I I. Hlače vsake vrste blaga . . . . ¦", j, II. ......za derkcMu'l9(loli;icl :s l* 11 r. „ „ „ ., ,. , ;idol:;iH •! i! 1. Kompletna Sukolska obleka..... Vi Blago gotovo se prodaja ceneje kot drugi trgovci, M. PO VER A J. »Goriška ijudska posojilnica" vpis^nn zadrug'? z omejenim jamstvom. (V lastni fiiii, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) ~~ Telefon i*. 79. Račun poštne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dno 28. nov. 1002 se: Hranilne vloge obrestujejo po -t1/, % .Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentoi davek plačuje posojilnica sama. Hranita? vlog-e se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6#. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 51-', %. Stanje 31. dec. 1905.; Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge; 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni z aklad: 79.082*62. — Vrednost hiš: 112.328- Odlikovana pekarija in sladčičarna KAROL DRAŠČIK v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje iročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolaCe za birmanc^ ---------------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.-------—---------" Prodajti različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. PrJporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno posu*e2 PP* po jako zmerni h cenah. *•• Be dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Be dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU - h Hiter Gnriina izdelan Y Tr8tu v ^kamsa Rafael Godlna, lekarna „Alla Madonna dalla Salute'1 pri Sv. Jakobu; Josip Godina, ^B "— ¦Hlil i-«»r.a „AII'li..", Via ^.1 Faraaio 4. =xmmtmmm^mmmamsi otnt ittklMlai K 1*10, li Triti It at riidoiil]* minj n«fo * itflklanlM proti povittfa ¦!! mprtj poiltnim suikom 11— proito poltnlne. Pfaffovi šivalni stroji