Štev. 2.	V Ljubljani, 12. januarja 1922.	Leto LXII.
Glasilo Udruienja Jugoslov. Uiiteljstva — PoverjenIStvo Ljubljana.
f te spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul 6 Rokopisov ne vračamo V»e poSiljatve je poSiljati fr-nko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop Ako je ta dan praznik, mde list din pozneje Za neorganizirane 25 — I) za naročnike v inozemstvu 35-— D letno. Posamezna številka po 1'- D		Za oznanila je plačati od enontolnne petit-vrite če <e tiska enkrat . 75 para ta aadaljnja ivrSčeaja primeren popust. OtnaiUa sprejema upravništvo lista.		Naročnino, rekian acije. t. j. vse administrativne «tvari. je poSiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam» ;ije ho proste (»oštnine
	Za reklamne notice, pojasnila, "slana, razpise služb je plačati po 75 p za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine Se 25 D	Telefon uredništva Stev. 312		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Boj za stalnost našega nameščenja.
Učiteijsko društvo za Mežiško dolino
je zborovalo 18. decembra na Prevaljali v znamenju protesta proti premestitvi tov. Moderndorferja. Zborovanje se je razvilo v lepo, dostojno manifestacijo za naše državljanske pravice in za stalnost našega nameščenja. Odločne, ostre besede so bile izpregovorjene, a stvarne in brez osebne osti. Ni brez namena, ako omenjamo, da so v našem društvu združeni v lepi harmoniji tovariši in tovariši-ce različnega naziranja. Četudi odločno prevladuje prepričanje, da je kulturno-vzgojno delovanje važneje in našemu poklicu prikladneje kot strankarsko, vendar nam naša toleranca ne dopušča, da b: komu kratili svobodo političnega udej-stvo vanja.
Tovariš predsednik je poročal o zadevi Moderndorferja in pojasnjeval stališče stanovske organizacije, ki smatra zadevo kot skupno zadevo vsega učitelj-siva. Upanje je, da se vendar doseže redna disciplinarna preiskava. Kar razburja vse učiteljstvo, je način Mnderndorferje-\ ega premeščenja, poseganje politične oblasti v kompeteneo šolske oblasti, tež-k') discipliniranje brez disciplinarne preiskave. Nas, člane društva vznemirja zlasti dejstvo, da se delavnemu tovarišu, česar zasluge za utrjenje narodne in državne zavesti na meji ne more nihče tajiti, pritisne na tak način pečat prevratnega elementa.
Mi, ki smo kot koroški učitelji toliko pietrpeli pod nemškim režimom in leta Pi eživeli v prognanstvu, v zakotnih nemških krajih, vidimo v naši državi zaščit-nico svobode in pravice in si brez protesta te vere ne damo vzeti. Ne branimo, kar se braniti ne da; nam stanovska organizacija ni za to tu, da bi ščitila prestopke posameznikov, prepuščamo vsakemu, da nosi posledice svojih dejanj, ki niso v skladu s poklicem. Uvidevamo, da ni reda v državi brez priznanja avtoritete, a najvišja avtoriteta nam je zakon, ki ga mora spoštovati vsakdo in pred katerim ne priznavamo državljanov druge vrste.
Tudi mi jih vidimo na delu tajne, razdirajoče sile, a osupli stojimo pred držav-
no modrostjo, ki jih išče v naših vrstah. Ce je to napreden režim, se zanj zahvaljujemo, mi rabimo samo objektivnega!
Ko je naznanil predsednik sklep odbora, da daje ta svoje mandate društvu na razpolago, ker se mu dosedaj ni p( -srečil doseči v Moderndorferjevi zadevi kak uspeh, se je odboru soglasno izrekla zaupnica, ker smo se vsi prepričali, da je storil, kar je bil<T v njegovih močeh. Naprosili smo ga, da še vnaprej zastopa z dosedanjo vnemo naše stanovske koristi.
V zadevi Moderndorferjevi so se še odlašali razni govorniki in končno utemeljitev resolucije, ki jo je odbor sklenil predložiti plenumii. V daljših izvajanjih je prepričevalno dokazoval, zakaj se moramo učitelji boriti za stalnost nameščenja in zakaj bi bilo popuščanje od te pravice zločin na našem poklicu. Zahteva po učiteljevi stalnosti izhaja nujno iz značaja našega poklicnega dela. ki mora korenini» v ljudstvu, ki more le, ako učitelj smo-treno snuje vedno nove vezi med šolo in domom in ima zavest, da ne bo na kulturni njivi samo oral in sejal. ampak da bo deležen tudi sadov svojega truda. V tem je bistvena razlika med nami in drugimi uradniškimi poklici. Ce uprava ne kaže potrebnega razumevanja za naša stremljenja, moramo to v interesu dobre stvari obžalovati.
Resolucije
sprejete na zbor. učit. društva za Mežiško dolino dne 18. dec. 1921.
Nenadna, od prczidija pokrajinske vlade odrejena premestitev tov. Modern-dorierja, ki nosi znake težkega disciplini-ranja, nas je globoko zadela v našem pravnem čutu in osupli in do duše vznemirjeni stojimo pred dejstvom, da se oblasti ni zdelo vredno, svoj ukrep utemeljiti s sklicevanjem na zakon ali kako zakonito odredbo, da se ji ni zdelo potrebno, dati disciplinirancu priliko za zagovor.
Mi, ki smo poznali dosedaj samo dva načina uradno odrejene premestitve, t. j. iz tehtnih službenih razlogov ali rednim disciplinarnim potom, ne vidimo nobene pravne podlage za to premestitev.
Stoječ na stališču zakona in poslužujoč se svojih državljanskih pravic zato slovesno ugovarjamo proti temu načinu
premeščanja, ki ogroža naše najvitalnej- ! še pravice.
Tovarišu Moderndorferju, kojega narodna delavnost in požrtvovalnost je tako znana, da ne rabi v tem pogledu našega pričanja, izražamo svoje simpatije in izjavljamo, da smo brez ozira na stališče posmeznika napram njegovemu javnemu nastopu in delovanju vsi prepričani, da je ravnal vedno bona fides kot iskren patriot.
Izjavljamo nadalje, da kljub zavesti, da ne smemo ob dani priliki računati na upoštevanje narodnih zaslug in da se v tem oziru ne moremo ubraniti občutka dvojne mere in kljub zavesti, da ne najdemo pri oblastih onega dobrohotnega razumevanja naših stremljenj, ki bi ga zlasti tu na meji želeli, ne omahnemo v svojem narodnem idealizmu in ne krene-; rno od pravega pota, marveč hočemo še
zavestneje in z večjo vnemo izvrševati svojo nalogo, t, j. utrjevati in vzgajati narodno in državno zavest na meji, da pa
odklanjamo odgovornost, ako postanejo naše sile šibkejše, ker se redčijo vrste naših najboljših narodnih delavcev.
Prepričani, da bo vnet sejalec na kulturnem polju le tisti, ki bo imel zavest, da dočaka tudi žetev, izjavljamo končno, da smatramo stalnost učiteljevega nameščanja kot iz značaja našega poklica izhajajočo nujnost in kot bistven predpogoj za uspešno izvrševanje naše vzgojne misije ter izražamo trdno uverenje, da bo poverjeništvo UJU v Ljubljani od svoje strani vse storilo, da se ustvarijo čim trdnejša zakonita jamstva proti kršitvi težko priborjene in dragocene nam pravice stalnosti našega nameščenja in da se izvede z novim šolskim zakonom popolna ločitev šolske uprave od politične.
Petdesetgodišnjica „Hrv. pedagoško-književnoga
zbora".
Godine 1871. osnovao je zagrebački učitelj Jvan Filipovič sa svojim drugovi-ma Mijatom Stojanovičem, Skenderom Fapkovičem, Ljudevitom Močem. Stjepa-nom Basaričkorn i. dr. Književno pedagoško društvo, kojemu je pripadalo u za-datak, da skrbi za stručnu i opčenu obra-zovanost učiteljstva osnovnih škola izda-\ anjem knjiga i listova. U novembru na-pomenute godine započelo je društvo svoj rad izdanjem Velike Didaktike od .lana Amosa Komenskoga. Do danas izdalo je to društvo ptičkih učitelja do 200 knjiga iz područja pedagoške literature i oko loO knjiga za mladež. No rad „Hrv. pedagoško književnoga zbora" nije se kretao je-dino oko čisto stručnih pedagoških i škotskih pitanja, več je taj r^d značajan i za razvitak učiteljskoga organizovanog života u Hrvatskoj i Slavoniji. Svaka inicija-tiva za izgradnju drugih učiteljskih organizacija i institucija potekla je iz „Zbora", pa se on punim pravom smatra maticom učiteljskoga javnog djelovanja.
Dne 29. prosinca 1921. održana je u dvorani Hrv. učiteljskog doma XLVI. g lavna skupština Zbora, a nakon nje svečana sjednica, u kojoj je svečanim načinom proslavljena pedeseta godišnjica op-stojanju toga društva. U glavnoj skupšti-
i ni primljeni su na znanje izvještaji funk-cionara o društvenem radu za minulu rad-nu godinu. Te je godine izdao Zbor četiri knjige i to Posebnu nauku o obuci od Stjepana Basarička, Besjede na Djedu od I >avorina Trstenjaka, Majčine zapiske od Josipe Radoševič i Nove ruske pripovjet-ke za mladež od Ljud. Krajačiča. Isto je izdavao tri lista, naučno pedagošku smotru „Napredak". „Hrv. učiteljski dom, i list za pitanja staieška" i „Smilje", ilu-strovani list za mladež.
U godini 1920. imao je Zbor na skla-dištu 34.668 knjiga, a pod godinOm je od toga rasprodano 10.964 knjige. Na skladi-štu je preostalo na koncu te godine 17.701 knjige u vrijednosti od 106.158 K 14 f. V toj je godini povečana imovina Zborova zv 96. i 54 K 65 f. Primici ¡znosili su 262.388 K 04 f, a izdaci 243.483 K 14 f. Cjelokupna imovina ¡znosila je na svršet-ku godine 1920. 379.690 K 69 f. Na prijed-log upravnega odbora odobrila je glavna skupština proračun za godinu ¡922 s po-trebom o iznosu od 323.877 K 34 f.
U toj skupštini izabrani su za počasne članove „Hrv. pedagoško-književncga zbora" dr. \ ojislav Bakič, bivši ravnatelj učiteljske škole u Beogradu. Marija Jam-brišakova, umirovljena ravnateljica viših
LISTEK.
•v
Zena, obitel.j in narod.
(Aforizmi.)
Dajte mi dobrih mater in dal vam bom dober narod!
Rousseau. Ko bi imeli vzgojene matere, rodile bi te že vzgojeno deco!
Goethe.
iz mojih zapiskov: Kulture ne merimo po duševnem višku izrednih nadarjencev in po njih Ustvarjajočih vrednotah, temveč po splošni naobrazbi in nravstvenem zna-C;|iu celokupnega naroda! —-
Prvina in temelj narodu je obitelj. ()na obnaylja zarod in mu daje prvo telesno in moralno vzgojo. Duh, ki vlada v "bitelji in se polagoma, neopaženo otroku vceplja v njegovo mlado mehko dušo, usodepolna dota, ki jo vzamejo otroci v življenje seboj v svoje dobro ali zlo! — :
Ni vsaka posebnost, ki jo odkrijemo na sebi ali na drugih, prirojena, temveč pogostoma sad dolgotrajne, vplivne vzgoje v zgodnji mladosti!
Trebalo bi nam mnogo manj otroških zavetišč, hiralnic, pomožnih šol in prisilnih delavnic, ko bi imeli več dobrih mater! —
Kako odločilna je vzgoja po stariših in kako močan in trajen je njen vpliv, najbolje vidi učitelj v šoli. Tu leži pisano polje svežih zdravih cvetk in med njimi tanka vela stebelca z brezbarvnimi cvetovi. Žah da je ovelih nebogljenih cvetk mnogo, a onih le skromno število.
Kako prijetno in plodonosno je učiteljevo dele z otroci, ki prihajajo iz hiš, kjer se vešči in razumni starši resno in smotreno bavijo z deco v vzgojni smeri in skrbijo tudi za njen telesni blagor. Koliko truda, obzira in dostikrat brezuspešnega časa in dela pa potrati učitelj na otrocih, ki prihajajo v šolo z brezsoč-nim zanemarjenim telesom in s pohabljeno dušo! —
Ko bi matere vedele, koliko tragik i gleda včasih učitelj v šoli in kolikokrat one podirajo to, kar učitelj s težavo zida! Ko bi se zavedale v polni meri odgovornosti materinstva, bi strnile ama-zonske vrste in soglasno zahtevale od države, da jih uči, česar ne znajo, da postanejo boljše matere in gospodinje.
Vsi stanovi imajo svoje šole in učitelje, le bodoča žena in gospodinja mora sprejemati starokopitne tradicije ali pa iz neprijetnih izkušenj iskati novih dobrih potov. Zapisala sem te besede že [ enkrat, a to vprašanje se mi zdi vedno I bolj pereče in kadarkoli se z njim bavim. mi vstaja pobožna želja: Da bi imela milijone! Tratila bi jih za vzgojo materi
Razmere so danes takšne, da mora i mnogo mater svoj čas in svoje moči brez oddiha posvečati zaslužku, s tem pa jim gineva zmisel in skrb za dom in vzgojo ! otrok. Ni dosti, da da žena sebi in možu nekaj potomcev in državi nekaj podanikov. Njen cilj bodi, da da narodu telesno
zdravih in krepkih ljudi s tako vzgojo, da si zamorejo ustvariti živijensko srečo!
— Ljudi je treba prepričati o potrebi vzgoje' -
Mati. ki ima samo za svojega otroka odprto srce, nima pa koščka kruha za tujega otroka in ne krpe, da bi si pokril in ogrel z njo telo. ni prava mati!
Čini se mi velika pedagoška napaka, da tiščimo v ljudsko šolo obvezne predmete gospodinjstva in pri vsaki priliki sperninjamo deklico — otroka na njen bodoči poklic. Učenke 12 14 let h čej;: biti še otroci, zato skoraj zaman iščemo v tej dobi resnega zanimanja za izrecne materinske, ženske in gospodinjske dolžnosti. Njih želje glede bodočega poklica nastanejo impulzivno po trenot nem razpoloženju \sled zunanjih vplivov. pa se navadno hitro razprše ter napravijo prostor drugim. Zato je boljt^, da usmerimo njih vzgojo in pouk tako, da vse njihove sposobnosti smotreno vzbujamo in jih vsestransko in v različnih oblikah vežbamo. Napravimo iz njih lju-
Stra.ii 2.

djevojačkih škola, Mihajlo Jovič, pred-sjednik Udruženja Jugoslavenskoga uči-teljstva, Jelije Kempf, školski nadzornik, Ljudevit Dvornikovič, prof. učiteljske ško-le v Sarajevu, Mihajlo Stanojevie, urednik Učitelja u Beogradu, Milka Pogačic, ravnateljica više djevojačke škole, dr. Jure Turič, prof. više pedagoške škole u Zagrebu, Janko Leskovar, školski nadzornik. dr. Tugomir Alaupovič, povjerenik za prosvjetu i vjeru u Zagrebu. Vladimir Nazor, prof. učiteljske škole, dr. Paja Ra-dosavljevič, prof. univerziteta u Ne\v-Yorku, dr. Stjepan Bosanac, zem. školski nadzornik za srednje škole i dr. Dane Tr-bojevič, ravnatelj II. ženske realne gimna-cije 11 Zagrebu. Za prave članove Zbora izabrani su dosadašnji članovi dopisnici Danijel Bator, prof. učiteljske škole u Osi-jeku, Grga Brigljevie. prof. učiteljske škole u Petrinji, Risto Ognjanovič, prof. učiteljske škole u Skoplju, Josipa Radoševič, učiteljica u Zagrebu i Vjekoslav Domin -kovic, ravnatelj gradj. škole u Zagrebu. Novi članovi dopisnici postali su Rudolfo Franjin Madjer, Milic Majstorovič. Ra-diša Štefanovič i Pavel Flere.
U svečanoj sjednici, koja je održana nakon glavne skupštine, ocrtao je u vrlo lijepem govoru predsjednik dr. Sigismund Čajkovac pedesetogodišnji rad „Hrv. ped. knjiž. Zbora". Naročito je istaknuo one ideje. koje su kroz pedeset godina vodile rad toga društva i istakao liude, koji su te zamisli provodili u život. Društveni tajnik osvrnuo se na književni rad zborov, pa je karakterizirao pojedine faze u njegovu pedesetogodišnjem razvitku. Na završet-ku škupštine pozdravio je Zborom nasto-janja dr. Tugomir Alaupovič. povjerenik za prosvjeto i vjere.
UČITELJSKI TOVARIŠ dne 12. januarja
St^v 2
Zakon o draginjskih do-kladah in učiteljstvo ob severni državni meji.
Ljubljanski dopisni urad je poročal, da je bil sprejet zakon o draginjskih do-kladah državnim uradnikom.
Učiteljstvo dravske in mežiške doline pa mora odločno protestirati radi atentata, ki se je izvršil nad omenjenim uči-teljstvom iz teh okrajev potom člena 1. te odredbe, s katerim se je uvrstilo vse učiteljstvo kakor tudi ostalo uradništvo iz mežiške in dravske doline v V. draginj-ški razred, tako da bo prejemalo to uradništvo najmanjše draginjske doklade.
Vedno in vedno so apelirali na našo zavednost in požrtvovalnost — tako javnost, oblast in tudi sam poverjenik za uk in bogočastje učiteljstvo ob meji delaj \ šoli, delaj izven šole, organiziraj, delaj na prosvetnem polju to je tvoja dolžnost do naroda, do države, do naraščaja in do samega sebe.
Res potrebno je bilo tu in tam med uradništvom še navduševalnih besed — v mežiško dolino k sreči ni prišel nihče ker je pač vse vedelo, da v mežiški dolini kakor tudi v dravski, je elit trupa, so izvežbani narodni in prosvetni propaga-torji, ki so že tako daleč, da je treba precej časa, da je mogoče pregledati in oceniti njih delo na vsakem polju izven šole.
Ne morem se pa ubraniti utiša, posebno ker je „Slov. Narod" kot debelo tiskano poročal, da je poslanec Reisnei-oskrbel, da je bilo uradništvo nekaterih .mest in trgov v Sloveniji uvrščeno v tretji in četrti draginjski razred — da se je s tem hotelo pridobiti naklonjenost uradništva omenjenih mest in trgov. Gotovo se je izvršila ta razdelitev v višje razrede šele po pritiskanju kljuk, v drugem kraju pa z ugotovitvijo, da dajo ome-
njena mesta največ uradniških glasov ob priliki volitev. Jasno je pa. da tisti, ki so predlagali to razvrstitev v draginjske razrede in se pri tem niso ozirali na mežiško in dravsko dolino ne poznajo delo in težkega položaja učiteljstva in uradništva v severnih obmejnih krajih naše države.
V enem, kakor v drugem slučaju, je to javen državni, narodni in socijalni škandal, da se je moglo prezreti našo severno mejo. Prepričan sem, da bo imelo t< posledice. Koitštatiram samo, da je vsak učitelj v mežiški dolini dobesedno narodni mučenik še iz časov bivše Avstrije. Vse učiteljstvo mežiške doline se je ubijalo v narodno-propagandnem delu na Koroškem, za časa plebiscita. Delo, ki ga vrši danes uradništvo v mežiški dolini, v šoli in izven šole je v narodnem pomenu najvažnejša pridobitev, vzdržuje naval germanizacije, ki bi lahko preplavil del Slovenije. Vsak delavec, na kate-remsibodi polju, pa bo vedel, koliko gmotnih žrtev se more doprinesti predno se izvrši kaka ideja.
Sumiti moramo, da dotični faktorji, ki so predlagali in udejstvili to uredbo, ne poznajo mežiške in dravske doline in njenih nujnih potreb, ali jim je pa dotično uradništvo antipatično, ker mogoče ni v njihovi stranki.
Druge naše državne meje, tako kraje ob Primorju kakor tudi v Prekinurju, so uvrstili A' dva draginjska razreda višje, kakor pa pokrajine ob severni meji. Kakšni razlogi so vedli odgovorne faktorje do tega. da so to storili in pri tem izpustili najvažnejšo severno mejo to je nam popolnoma nejasno.
Ako bi se tudi gledalo samo na živ-ljenske potrebščine pri razdelitvi krajev v draginjske razrede, bi morala mežiška in dravska dolina priti v razred v katerem je Ljubljana. Mežiška in dravska dolina je izrazito industrijski kraj, je povrhu še od centrov najbolj oddaljen in je raditega draginja za 5 do 10',, višja, kakor je pa v Mariboru ali pa v Ljubljani. Živež, ki se v jako majhni meri producira, po navadi ni dostopen uradniku v teh krajih, ker ga porabi producent sam in ga mora povečini producent sam kupovati. Drugi de! potrebščin pa se za višjo ceno iztihotapi preko granice.
Jasno je, da bo dala ta razdelitev v draginjske razrede povod, da bodo najboljši uradniki. navdušeni požrtvovalni delavci izven šole, silili in dosegli, da bo do nastanjeni v mestih in trgih, kjer bodo dobili za manjši trud večjo nagrado. Umevno je. da uradnik v mestu ni vpre-žen v delo izven urada v korist državi, ker so ti kraji naseljeni od izobražencev. Uradnik v mestu, kot posameznik, sploh niti ne pride v poštev pri zunanjem delu izven urada, pač pa učitelj na deželi, k; more biti organizator in duševni vodja. Uradnik v mestu ima pa tudi priliko si pridobiti postranskih zaslužkov, medtem ko naj uradnik na deželi doprinaša samo žrtve. Ako pusti uradnik na deželi svojo deco šolati, ga stane to ogromne vsote, uradnika v mestu pa razmeroma jako malo.
Moja želja je, da bi se učiteljstvo, kakor vse ostalo uradništvo združilo in zahtevalo od svojih organizacij, da se jim popravi storjeno krivico in da zadoščenje za zapostavjjenje in nepriznanje njihovega dela izven urada. Omenjeno željo pa ne izrekam raditega, da bi bil sam deležen tistih diriarčkov, za katere sem tre-notno prikrajšan, ker je skoro sigurno, da bom odstopil iz vrst državnega uradništva, temveč gre se za princip, da zahte-
di, ki se ukvarjajo z življenjem in z dejstvi, katera jih obdajajo, ter si znajo v različnih položajih življenja pomagati. O načinu tega vzgojnopoučnega dela je skoraj odveč govoriti, ker je v prvi vrsti odvisen od učiteljeve osebnosti in njegove dobre volje.
Pomotoma mislimo, da je samo vzgojiteljem po šolah in zavodih treba znati diišeslovja in vzgoje, a naše matere kot najvažnejše vzgojevatetjice naroda se, komaj zavedajo svoje in duše otrokove. Zato bodita dušeslovje in pouk v vzgoji prva in najvažnejša predmeta na gospodinjskih in materinskih šolali. —
Vsem onim, ki nimajo vpogleda v učne načrte gospodinjskih in kmetijsko-gospodinjskih tečajev in šol, zapišem tukaj predmete, ki se danes že povečini goje, da vidijo potrebo in dobroto takega pouka.
Gospodinjstvo: gospodinjsko računstvo in knjigovodstvo, kuhanje, kemija in redilnost živil, o hranitbi (zdravih in bolnih dojenčkov).
Šivanje: izdelovanje enostavnega perila in obleke. Krpanje.
Pranje: snaženje in čuvanje obleke in perila.
Gojitev stanovanj.
Nauk o ekonomični izrabi časa, materiala in prostora.
Zdravstvo: gojenje zdravja, strežba bolnikom, prva pomoč v nezgodah. Gojenje dojenčkov.
Gojenje domače umetnosti (ročna dela, petje).
Obdelovanje vrta in gojenje cvetic.
Živinoreja.
Vzgoja značajev se pri vsem tem rada prezre, ali pa se prepušča priložnosti, a že stari Sokrat je uvidel, da se čednost zamore učiti. Zato bi bilo v svrho obče prosvete želeti, da se dekletom sistematično na filozofsko - etični podlagi podajajo norme in inicijativa k samovz-goji in samokritiki kot nekak kažipot za življenje in zakon! Regina Gobec.
varno mi „Hlapci Jerneji" plačo za svoje delo v isti meri, ki nam gre. Sinekure naj obstojajo in naj se delajo, nikakor pa ne smejo biti sankcionirane potom zakona ali odredbe.	__
Učiteljstvo in Ferijalni Savez.
Tri leta že obstoji udruženje vseh srednješolskih in visokošolskih dijakov ter profesorjev, ki si je stavilo nalogo, organizirati v velikih počitnicah potovanja po vseli pokrajinah naše širne domovine in s tem omogočiti svojim članom in članicam spoznavati krasoto naše domovine, naš jugoslovenski narod in prilike v raznih pokrajinah. To je „Ferijalni Savez".
Ferijalni Savez je kulturna nadstran-karska ustanova, katera temelji na principu narodnega jedinstva. Sedež centrale je v Beogradu, podružnice pa ima na \seh univerzah in srednješolskih zavodih naše kraljevine. Ferijalni Savez pri-bavlja svojim članom olajšave in popuste na vseh državnih železnicah (75% poru-,t). parobrodih, pri planinskih kočah, pri razgledovanju tvornic, rudnikov itd.
Po vseh mestih, kjer obstojajo podi užnice se ustanavljajo svratišta (t. j. nekaki hoteli Ferijalnega Saveza), kjer dobe člani brezplačna prenočišča, eventu-elno tudi hrano, člani dotičnega mesta so pa na razpolago došliin potnikom F. S, kot vodniki. Poleg tega nudi Ferijalni Savez svojim članom še mnogo drugih ugodnosti.
Ferijalni Savez uživa vsestransko podporo pri meščanstvu, kakor tudi pri državnih in vojnih oblastih. Kongres de legatov vseh podružnic, ki se je sestal in zboroval v Sarajevu v dneh 3„ 4. in 5. avgusta 1921. je pokazal lepo razumevanje in enodušnost, in se odločil, da Savez še bolj razširi delokrog svojega delovanja in da še bolj okrepi organizacijo. Na omenjenem kongresu se je zatorej sklenilo tudi učiteljstvo pritegniti k Feri-jalnemu Savezu in mu omogočiti potovanja in naučile ekskurzije širom naše uje-dinjene domovine ter tako omogočiti vzgojiteljem naše mladine vpijati v sebe vse vtise od Triglava do Ohrida, od sinjih valov jugoslovanskega morja do modrih valov široke Donave. Vsi ti vtisi, doživljaji in spoznanja, ki jih bodo utrdili v ljubezni do naše velike in svobodne zemlje. pa naj jim potem služijo praktično pri pouku zemljepisja, domoznanstva itd.
Kongres je izdelal posebna pravlia, ki omogočajo učiteljstvu ustanavljanje lastnih organizacij Ferijalnega Saveza. Ustanovite zatorej povsod „Mesna udruženja Ferijalnega Saveza", ki nudijo učiteljstvu vse društvene ugodnosti. Pripravljalni odbori naj se obračajo glede pojasnil direktno na: Glavno poverjeni-štvo „Ferijainega Saveza" u Beogradu II., Beogradska gimnazija — Poenkarc-va ulica._
Iz Jugoslavije.
UČITELJSTVU, KI BO DELALO NA iZPREMEMBl RADOJEVlCEVEGA NAČRTA ŠOLSKEGA ZAKONA.
Naše delo pri izdelavi šolskega zakona mora biti sistematično. Nič z manjšo vnemo se nimamo lotiti točk, ki se tičejo šolstva, kakor onih, ki se tičejo naših stanovskih zadev. Vedeti moramo pri izdelavi, da izdelujemo zakon za desetletja in ne za dobo par let.
Ne zadošča pa. da imamo pred seboj le Radojevičev načrt, ker v njem morda česa manjka, kar imajo drugi načrti. Zato je neobhodno potrebno, da pregledamo točko za točko v drugih načrtih in vnesemo dobre določbe iz njih v Radojevičev načrt, če jih ta že ne vsebuje. V poštev pride v tem oziru posebno načrt, ki ga je izdelala „Zaveza jgsl. učit. v Ljubljani" in je bil objavljen v 23. štev. Uč. Tov. z dne 10. jun. 1920. in načrt, ki so ga izdelali zastopniki UJU in je bil objavljen v 60 do 71 štev. „Narodne Prosvete". Poleg tega je potreba pa preiti tudi točko za točko našega starega šolskega zakona in vnesti dobre določbe, ki jih vse -buje stara zakonodaja, tudi v nov načrt. Potrebno bi bilo. da se oglasijo tudi poznavalci šolskih zakonov drugih narodom in držav ter primerjajo šolske zakone drugih držav z našim načrtom šol. zakona ter predlagajo morebitne dobre določbe, da jih vnesemo v naš zakon. Prezreti nc smemo dr. Lončarjeve in Gangl-Flereto-ve brošure o reformi šolstva, kjer je označeno naše stališče in stališče moderne šolske reforme sploh; pregledati je te brošure stran za stranjo in primerjati novi načrt, če odgovarja tamošnjim načelom.
Načelna obravnava je potrebna še pred podrobno. Pri vsem našem delu pa
ne smemo pozabiti, da vsaka določba tujih zakonov tudi ni primerna za naše razmere in potrebe. Zato se nam zdi pogre-šeno, če ne bo ministrstvo prosvete zadostno zaslišalo za mnenje tudi prosvetnih referentov posameznih pokrajin, ki bi s pomočjo anket šolskih strokovnjakov ugotovili, koliko odgovarja načrt šol. zakona tudi krajevnim prilikam in potrebam posameznih pokrajin, ter kaj bi bilo še potrebno vstaviti, da bomo z ozirom na krajevne potrebe lažje dosegli naš skupni prosvetni smoter v bodočnosti, potoni šolskega zakona. Le taka izdelava šolskega zakona bi bila temeljita in zmožna-ustvariti nam za nekaj desetletij dober zakon!
Referente okrajnih učiteljskih društev opozarjamo, da se pri delu na šolskem zakonu ozirajo na gorenja navodila: okrajna učiteljska društva naj poiščejo tudi poznavalce tujih šolskih zakonov in jih naj naprosijo, da pregledajo novi načrt z ozirom na nje. Delo naj se pospeši in naj se čimprej pošljejo izpreminje-valni in dopolnilni referati v Ljubljano, ker ima poseben odbor centrale še tnnogo dela potem z enotno redakcijo načrta, s prestavo in propagando, da prodremo z našimi načeli tudi izven Slovenije in da ; se zainteresira tudi parlamentarne kroge ; za moderno smer šolske zakonodaje. I Zrtvujmo delo in čas sedaj v prvi vrsti temu vprašanju rok je kratek!
Poverjeništvo UJU v Ljubljani.
Upokojitev tov. Mih. M. Stanoje-
vica. V drugi štev. Narodne Prosvete či-tamo vest, ki nas je prav nemilo dirnila, da je namreč naš tov. Mih. M. Stanojevie upokojen. Tovariš Stanojevie je referent v ministrstvu prosvete v Beogradu. Njegova upokojitev se nanaša na redukcijo uradništva. Zal nam je in obžalujemo, da je ministrstvo upokojilo ravno tov. Sta-nojeviča, ki vživa izredne simpatije učiteljstva vseh pokrajin naše države in ki ga visoko čislamo zaradi njegove izredne marljivosti, inteligence in velikih zaslug, ki jih ima za našo organizacijo, stan in šolo. Tov. Stanojevič je urednik našega pedagoško znanstvenega glasila UJU „Učitelja"; on je član Glavnega odbora UJU; posebno velike zasluge si je pa stekel pri delu na načrtu šolskega zakona, ki so ga izdelali zastopniki UJU v Beogradu na anketi. Kot mož povsem modernih nazorov je z veliko vnemo poročal o učiteljskem načrtu šol. zakona na 1. drž. skupščini UJU v Zagrebu. Tov. Stanoje-viča bomo pogrešali tembolj sedaj v ministrstvu prosvete, ko bo potrebna korektura in izprememba Radojevičevega načrta šol. zakona, ki bo potreben še temeljite remedure, predno se bo samo približal načrtu in nazorom šol. zak. UJU. ki jih je zastopal tov. Stanojevič v Zagrebu. V interesu UJU bi bilo. da bi tov. Stanojevič ostal v sedanjem trenotku na svojem mestu; pričakujemo pa od njega, da bo kljub temu kot član Glavnega odbora UJU uveljavil naša načela v načrtu zakona, ker uživa polno naše zaupanje.
Navodilo za dopisnike Učit. Tov., ki smo ga objavili glede poročanja o društvenih zborovanjih, izpopolnjujemo v toliko, da opozarjamo na današnje poročilo iz seje ožjega sosveta UJU, naj poročevalci o posameznih poglavjih tudi v svoja poročila napravijo primerne podnaslove, ki označujejo vsebino odstavka. To napravlja društvena poročila preglednejša in zanimivejša.
Prekmurski milje. Prav po n^ ključju mi je prišla v roke 10. „numera" v Pešti Izhajajoče „Domovine" z dne 22. septembra 1. I. Našel sem te-le cvetke v
omenjenem listu: „--Na naš stan
(prekmurski) se ta molitev tiidi gliha s tem razločkom, kaj mi ne od Taljanov, nego od Krajncov trpimo i želemo se oslobod.iti. Pri nas tiidi s petami klačiio vse, ka je nam drago i sveto. Naš lepi jezik so do stirali s šol naši i prisiljavajo. nas svoj, pred nami nerazmeti jezik gu-čati. Vkraj so nam zeli šole, pregnali cestnike (uradnike) naše i že se vtičejo v cer-kevna dugovanja v vučenje s. vere naše navuk. Ta so zbrisali pravice — navade
—	spomenke naše — oskrunili nastave kratijo nam naše narodno razveseljava-nje, spevanje naše i prisiljavajo na nas priteziti svoj kranjski rešetarski* obraz."
—	„---, zakaj ne oslobodite vaši la-
stivnov brati gori? Zakaj ste nas tuhinc ■ šli oslobajat? Hja, tam (Talijanom nasproti) bi krv trbelo točiti, to je pa ne vaša jakost! Vi ste samo z lampami (g<!~ flo) junaški i z rečmi se naduvate." „Vaši bratje pod Taljanmi majo tiidi slo-
* Vsak Slovenec, ki ni Prekmurec,
i Prekmurcem ..rešetar".
Stev
CHT.LjSKI TOVARIŠ. V¿ januarja lb»22.
^traxj S
venske šole, majo v svojem jeziki pisane uovine, časopise i donok se tožijo, vi pa e§čc nam naš jezik branite gučati?" — Vi tak pravite, ka ste vi „osloboditelje'" pa „rešitelje", mi pa tak pravimo, ka ste vi „coiaske" pa „rešetarje", vi tak pravite, ka ste nas od robstva ,,rešili", mi pa tak pravimo, ka ste nas v najhujšo rob-stvo „vrgli", vi tak pravite, ka ste vi naši brati, mi oa tak pravimo „vrag" je vaš brat. ne mi." „V ogrski orsag (državo) pošilja Prekmurski Glasnik tiste, Šteri se me ne vidijo. Perse to bi dobro bilo za njega, či bi vsi oni, kem se jugo-slavsko ravnanje ne vidi, prekšli v ogrski orsag, ar bi te naša krajina prazna gratala i oni bi z krajnski pečin z velkov radostojov prekoželili svoje liistvo. Ali mi tak mislimo, ne je daleč cajt, gda do oni šli ta, odkec so prišli, na visike krajnske planine i tam do si zdihavali od lepoga , Prekinurja". Prosim, to so samo nekatere cvetke Iz ene same „numere" omenjenega lista, a mislim, da kdor pregleda te, spozna prekmurskemu miljeju glavo in srce. Draginja, kot nikjer, do železniške postaje — pa saj za nas pridejo v poštev pravzaprav železniške postaje šele v deveti deželi, do katerih pa ni, da bi poskušal priti vsako leto, ker je dohod predrag. V Prekmurje spada prvovrstno, vestno in narodnozanesljivo učiteljstvo, kar velja tudi za drugo uradništvo. Ako se nas v resnici za tako tudi smatra, potem se nam vrnejo dnevnice;* ako pa se nas vpošteva le kot manj vredno blago, potem pa smo za to krajino nesposobni; v tem slučaju pa proč z nami od tu v notranjščino Slovenije, magari „iz službenih ozi-tov". Upam, da ne bo protestiral niti eden izmed onih, ki smo prišli od onstran Mure semkaj „s trebuhom za kruhom", kakor pravi lepo Klekl v svojih Novitiah.
X. Y.
Poročila sta se učiteljica Anica Kovačeva in učitelj Edmund Turnher iz Višnje gore.
Tovariša, ki bi imel še Učiteljskega Tovariša s 23. avg. 1918. 1. s prilogo prosimo, ako bi list lahko odstopil uredništvu Uč. Tov. in ga v ta namen poslal v Ljubljano.
Šolarji pri Sv. Barbari SI. g. pri Mariboru so nabrali za revne ruske otroke 408 K. učiteljstvo pa za ferijalni Savez ia popravo Karadjordjevega konaka 200 kron. vrhutega nad 100 lističev po 4 K za učiteljski konvikt in pedag. didakt. krožek v Mariboru. O novem letu velja razumna požrtvovalnost in stremljenje za složno delovanje; tovariši(-ice), vsi za jeden smoter! Tudi ta bo dosežen!
Iz Konjic. Žalostne razmere vladajo v Konjiškem okrajnem šolskem svetu. Menda ga ni okrajnega šolskega sveta, ki bi bil kompleten in že nad pol leta ne bi imel seje, kakor ravno „konjiški". Poziv-liamo šolsko oblast, da napravi v tem ozira red! Učiteljstvo je že skrajno nevolj-ker mu ni vseeno, ako leže njih prošnje, vloge šolskih vodstev itd., ki se naj rešujejo pri plenarnih sejah, nerešene ter čakajo rešitve že nad pol leta. Kakor kanejo dejstva leži krivda na predsedstvu, Ki radi postranskih ozirov zavlačuje sklicanje seje, čeravno je žele nekateri člani, imajo zanimanje za šolske in učiteljske zadeve v okraju.
Tov. Hinku Klavora je nagloma a'nrl na Božič sinček Milivoj Naše soža-l]e!
Učiteljstvu v Ljubljani in bližnji
"kolid! Delegatinja amerikanskega Rde-križa Pattie Day Miller hoče po nje-"em obvestilu iz Beograda naši organizacij okoli 18. t. m. predavati ljubljanskemu ^¡teljsivu o bistvu in pomenu te inštitute s posebnim ozirom na šolstvo. Čim u°bimo točno obvestilo glede dneva preganja, javimo to našemu članstvu po-dnevnikov, na kar cenj. tovariše(-ce) /lJ sedaj opozarjamo.
Vsem cenjenim tovarišem in to-arišicam, kakor tudi raznim društvom, 1 so se obrnili na me zastran glasbenega Ce|a mladinske igre „Kralj Matjaž", na-;n'lnjam tem potom, da so dotične glas-erie točke v tisku in bodo izšle v nai-,raišein času v založništvu Vilka Weixla Mariboru, kamor se naj tudi naslovijo Uročila. — Ciril Pregelj.
— Jugoslovanski Matici je darovala lladina I. m. deške osnovne šole 1500 K . — Iz znanega okraja. (Premestitev l)fl klobukom). Predsedniku okr. šolske-?Veta je bil učitelj R. hudo na poti in ^'šal se ga je ¡znebiti. Ker pa gospod l^dsednik iz raznih razlogov zadevo ni v e' spraviti v sejo okr. šolskega sveta,
L * Prekmurje je iz teh ozirov uvršče-' ]udi en razred višje pri draginjskih
L
lK|;tdah. Uredn.
je naprosil enega svojih uradnikov nekega starega gospoda —, da je ta zdelal dotičnega učitelja v „Jugoslaviji". List je sicer notico priobčil, priobčiti pa je moral nekaj dni za tem tudi popravek učitelja, kjer so bile vse trditve ovržene. (Tisti uradnik pač ni bil točno informiran!) — Ni trajalo dolgo, pa je bil dotični učitelj od višjega šolskega sveta premeščen. Premestitev se je torej izvršila zgolj na podlagi privatnih informacij na kaki vplivno osebo pri višjem šolskem svetu.
Naši šolski odri dobro deluiejo.
Vurberg pri Ptuju. (Šolski oder.) Dne 22. grudna je imela šola božičnico, ki je obsegala dve glavni točkt: Proslava lepe naše domovine in uprizoritev božičnega večera z obdarovanjem učencev.
Naši malčki so s svojim prisrčnim petjem in z navdušenimi deklamacijami pokazali, da so ponosni Jugoslovančki, ki so vredni, da se jim priredi božičnica. Zato so pa bili tudi očarani z divnim božičnim drevescem in s prekrasnimi jaslicami. Med zvonenjem milo donečih božičnih zvončkov v gramofonu se je razgrnilo božično drevescc v svojem blesku, nato se je oglasil nad jaslicami samospev „Poglejte čudo se godi". Nastala je taj-nostna tišina kateri je sledilo petje in de-klamacije božičnih pesmi. Pred obdarovanjem je nad vse čustveno deklami ral eden učenec; „Odpri srce, odpri roke.."
Vsi učenci so bili obdarovani z izvrstnim pecivom, ki ga je pripravila nad-učiteljeva soproga s sodelovanjem učiie-ljic. Otroci šoli naklonjenih staršev so po majhnih porcijah moke, mleka, masti, jajc, sadja nanosih toliko, da je bilo možno vseh 200 otrok obdarovati s sladkim pecivom in z božičnikom. Domači pek je daroval 100 žernelj za uboge šolarje. Učiteljstvo je oskrbelo iz lastnih prispevkov sladkor, nakit za drevesce in pripravo jaslic.
Šol. vodja je med privatnimi dobrotniki šole nabral 1500 K za nakup šol. potrebščin (knjige, zvezke, pletilno volno, peresa, svinčnike, radirke), ki so se razdelile med ubožne šolarje.
Ganljiv je bil prizor po končani prireditvi, ko so obstopili starejši šolarji in njih roditelji šol. voditelja in se mu zahvaljevali za krasen užitek in darove. Hvaležno so povdarjali, da jim bo ta dan ostal v trajnem spominu.
Litijska šolska mladina (Šolski oder.) priredi dne 5. in 6. januarja 1922 v Sokolski dvorani mladinsko igro „Pogumni Tonček", pravljico v petih dejanjih s petjem. Čisti dobiček je namenjen za poravnavo dolga pri šolskih knjigah in za šolske potrebščine.
Št. Jurij ob juž. želez. (Šol. oder.) Na dan sv. Štefana priredila je tukajšnja šolska mladina lepo uspelo božično slav-nost. Na vzporedu so bile žive slike, de-klamacije. petje" ter otroška igrica ..Božiček". Obilen obisk je pokazal, kako priljubljene so pri vseh slojih take predstave. Za revno rusko deco darovali so učenci in učenke 616 K. katera vsota se je poslala pokrajinski vladi v Ljubljano.
Iz šmarskega okraja. Prista\a. (Šolski oder) Na Štefanovo je priredilo tukajšnje učiteljstvo s šolsko mladino predstavo. Na vzporedu sta bili dve kratki otroški igri. petje, deklamacije in živa slika. Čisti donesek se uporabi za ubogo šolsko deco. Mladina in odrasli, ki k) napolnili šolsko sobo, so pozorno sledili dovršenim nastopom na odru. Bilo je v resnici zanimivo opazovati to pestro življenje, ki so nam ga nudili malčki. Kako samozavestno, brez vsake bojazni so nastopali! Posebno pa se je odlikoval Mirko v igri „Kaznovani šaljivec". Poznal se je v vsem fini okus in rutina ge. Mušičeve. ki je z otroci naštudirala uloge. Pod vodstvom tov. Goričanove je zapela šolska mladina pesmi: Božično, Slovenec sem in Lepa naša domovina. Ubrani otroški glasovi so prijetno vplivali na poslušalce. To-varišico je stalo mnogo truda, da je dosegla tako lepe uspehe v petju. Pevske točke in deklamacije so pokazale, koliko važnost pripisuje učiteljstvo nacijonalni vzgoji. Prirediteljem naj bo v bodrilo k na-daljnemu delovanju._
Vestnik za učiteljiščnike
VABILO NA DEŽELO!
Po smrti šefovi pa je nastal prevrat. \ tej dobi se je nričel tudi v naši občini širiti zloglasni »Štajere«. Njegovi članki so bili polni gonje proti narodnim budi-teljem, zlasti proti narodni duhovščini po svetopisemski resnici: udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. Res ie našel tudi »Štajere« precej begajočih ovnov, ki so s slastjo povživali njeeovo zel po-
sebno še. dokler jih je pital z brezplačno hrano.
Ker sem postal nadučitelj, so me ve- i Ijaki hoteli priučiti, kako se pleše po njihovi »viži«. Dresura se je pričela.
Razposlal sem opomine radi šolskih zamud. V nedeljo po maši se odpro vrata ii. predme stopi mož, s klobukom na glavi. Vprašal sem ga po namenu častnega obiska. Srepo me motreč, stopil je predme in pričel: »Kaj ste mi poslali tisti ,cegelc' za otroke?« Jaz: »Menda zato, ker otroke preredno pošiljate v šolo.« »Otroci so naši in rni jih doma .nucamo'. Obleko jim kupite vi in jesti jim dajajte, pa jih imejte vedno v šoli.« Jaz: »Bi se vam res najbolje prileglo, da bi jaz vaše otroke oblačil in redil.« On, v vedno milejšem tonu: »Ni dosti, da vas moramo tako drago plačevati; sedaj bi še radi od naše kazni obogateli, mi vam bomo že pomagali, saj mi tudi poznamo postave.« Zbog take vljudnosti me je seve minila potrpežljivost. Vprašal sem še možica, kje želi najhitrejšega i/hoda iz sobe, pri oknu ali pri vratih. Na to vprašanje mi sicer ni odgovoril, nač pa je naglo, brez pozdrava, kakor ;'e biez njega prišel — izginil pri vratih, ko je zagledal gorjačo v moji roki. Ker je sam pri odhodu menda pozabil, kje je kljuka, sem še vrata za njim zaprl in prvo dejanje je bilo končano. Zunaj stoječi, ki so v duhu prisostvovali prizoru in poslušali ljubeznjiv pogovor v sobi, so se menda pa prepričali, da imam precej trdo glavo za priučenje njih ,viže\ Nadaljno proceduro so ustavili.
Da se je pa pričelo delovanje med ljudstvom, je povzročil tale slučaj.
Bilo je pozno pomladi. Pri sosedu opazim nenavadno vrvenje. Ženske v jok, moški v stok. Pogledam tja in opazim. da je napenjalo lepo sosedovo kravo. Ker sem se prepričal, da so vse umetnosti navzočih brezuspešne, sem vzel po-žiralno cev, ki mi jo je podarila Kmetijska družba in sem šel k sosedu. Ko sem povedal kaj nameravam, me je hkrati pogledalo do 10 začudenih obrazov, ki so izražali Tomaževo neverjetnost. Ker ni bilo druge pomoči, mi je sosed, ne s prevelikim zaupanjem, dovolil poizkus. Sreča je bila na moji strani, poizkus se je popolnoma obnesel. S tem je bil led prebit, zaupanje je rastlo.
Koprivčev Zane si je zlomil nogo. Šli so v K... po zdravnika. Ker je bil pa ta poslanec, so zvedeli na žalost, da je odšel na Dunaj v »Reichsrat«.
Kaj sedaj? Pomagati si starši niso znali. Domislili so se, da bi mogoče učitelj tudi otroku pomagal, ker je rešil sosedu kravo. Poslali so po mene. Obvezal sem dečka za silo, mu uravnal nogo in pripeljali so ga srečno v 6 ur oddaljeno bolnico.
Rane obvezavati in ustavljati prevročo kri. sem imel večkrat priložnost o »žegnanju .
_(Dalje prih.)
Književnost in umetnost.
k Slovenska Šolska Matica. Publikacije za 1. 1921. so dotiskane. Vsak društvenik dobi troje knjig in sicer: Pedagoški Zbornik (164 str.), uredil dr. K. Ozvald. — Telovadba, 11. del (s 47 slikami in mnogimi načrti 112 str.), spisala dr. Pivko in prof. Schaup. Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol (76 str.), spisal Fr. Fink. Poleg teh knjig dobi vsak tudi „Letno poročilo" t. j. imenik članov, seznam knjig itd. P. n, poverjenike iz naslednjih okrajev prosimo, da vpošljejo do 15. t. in. imenik članov in sicer: Krško. Logatec. Marenberg, Maribor - mesto, Ormož, Šoštanj. Zamudniki ne bodo tiskani v „imeniku". Na naročila brez denarja se odbor ne ozira: tudi položnic ne razpošilja posameznikom, ampak edinole poverjenikom.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
II. seja ožjega sosveta UJU poverj. Ljubljana, dne 17. decembra 1921.
Naše stališče v razmerju do pragmatike javnih nameščencev.
Poverjenik poroča, da je poslalo več društev dopise v zadevi poslovanja ankete glede splošne uradniške pragmatike. Nekatera društva navajajo, da so se njihovi člani udeležili uradniških shodov, na katerih je poročal poslanec prof. Reisner, ki je izjavil, da se učiteljskemu zrelostnemu izpitu ne namerava priznati enakovrednosti z zrelostnim izpitom ostalih : srednjih šol (gimnazij, realk itd.). — Ožji sosvet odločno povdarja neomajno stališče slovenskega učiteljstva glede prizna-| nia enakopravnosti zrelostnega izpita uči-
teljišč z onim ostalih srednjih šol, pravice, ki jo je učiteljstvo uživalo že doslej. Tudi sedaj, ko je na vidiku osnovanje splošne uradniške pragmatike, poverjenl-štvo ni nikdar zanemarilo svoje dolžnosti in je opetovano opozorilo na naše učiteljske zahteve centralo v Beogradu, odkoder smo tudi zaprosili osnutek pragmatike. Začetkom decembra, čim smo zaznali za omenjene trditve na uradniških zborovanjih, smo se takoj obrnili na UJU v Beograd, odkoder pa še ni odgovora Na zagrebški skupščini se nam je zagotovilo, da sta v anketi za uradniško prag-inatiko dva učitelja. — Ožji sosvet sklene, da se odpošlje deputacijo k poslancu prof. Reisnerju, ki naj izjavi, odkod ima podlago za svoje trditve. Zajedno se priporoča o predmetni zadevi zainteresirati našo splošno učiteljsko javnost v državi potom Narodne Prosvete.
Šolski uradni iist.
Učit. društvo za kočevski okraj pošilja dopis v zadevi uvedbe „Šolskega uradnega lista", kjer naj bi izhajale vse naredbe, tičoče se šolstva, takoj, ko pridejo v veljavo. Sedaj dobiva učiteljstvo povečini naredbe, ki so velike važnosti, ali prepozno, ali pa sploh ne. Tudi ni sedanji „Uradni list" dostopen vsemu učiteljstvu. — Tov. poverjenik pojasni, da je v tej zadevi že večkrat posredoval pri učni upravi, kjer pa so imeli vedno pomisleke, češ, da bi bil tak list predrag. Na predlog tov. Luznarja se sklene, poslati tozadevno vlogo na viš. šol. svet, naj uvede Šol. ur. list, ki naj bi izhajal kot priloga Učit. tov., kadar bi se nabralo toliko snovi.
Privatne šole.
Ptujsko učiteljsko društvo se obrača proti privatnim, zakotnim šolam, kamor pošiljajo ptujski Nemci svoje otroke, ker jim duh javnih šol ne prija in se čutijo še vedno vzvišene nad Slovenci. Ker ni mogoče kontrolirati, ali se vrši pouk na teh šolah v jugoslovenskem duhu, se poziva naučna uprava, da jih nemudoma zapre V tem smislu se odpošlje vloga na viš. š. svet.
Povišanje draginjskih doklad, dnevnice, nabavni prispevek.
Več. okr. društev poroča o naravnost obupnem stanju in katastrofalnem položaju članstva, iz katerega je edini izhod nujna takojšnja in izdatna pomoč. V to svrho naj se čimprej zvišajo draginjske dokla-de (dnevnice) ter izplača primerni nabavni prispevek. Sklene se na to ponovno opozoriti glavni odobor. Na predlog tov. I. Dimnika se hoče zainteresirati o tekočih zadevah glavni odbor in časopisje (Nar. Pr.) s članki v srbohrvaščini.
Nabavljalne zadruge.
Okraj, društva: celjsko, konjiško, savinjsko itd. urgirajo, kaj je s pričetkom poslovanja nabavljalnih (potrošačkih) zadrug. Povečini so vsa društva za vrnitev odtegnjenih zneskov, nadaljno odtegova-nje naj se pa ukine. V tem smislu se izjavi tudi ožji sosvet.
Bolniška blagajna učiteljstva, pogrebno vprašanje, zdravljenje učiteljstva v državnih zdravstvenih institutih.
Predsednik ljubljanskega učiteljske-. ga društva je predaval o teh točkah dne 10. dec, 1921. v društvu. Predavanje ie bilo priobčeno v stanovskem glasilu. -Ožji sosvet izjavlja, da je o ustanovitvi učiteljske bolniške blagajne naša organi-! zacija že razpravljala svoječasno na celi skeni zborovanju Zaveze in so se ob tej i priliki tudi sestavila pravila. A čim je prišlo do določitve višine izplačil, prišli smo vedno na mrtvo točko. Ožji sosvet podpira radi nadalje tako stremljenje in sklene. naj pride predlagatelj na prihodnje zborovanje širjega sosveta s konkretnimi predlogi. — Ožji sosvet je odločno proti razpustu obstoječega društva „Samopomoči" (naša gospodarska institucija za nakazilo podpore v slučaju smrti), ker ne moremo posegati v delokrog društva, ki je samostojno in baš sedaj je pričakovat; z izpreinembo pravil in raztegnitve na vso državo najlepšega razvoja. Nasprotno poziva ožji sosvet vse učiteljstvo, da se oklene naših starih, že obstoječih gospodarskih institucij, nikakor pa ne kaže, jih podirati z ustanavljanjem novih, ki služijo istemu cilju. — V zadevi zdravljenja učiteljstva v javnih bolnišnicah in kopališčih se ugotovi, da kot nima nobena dru ga kategorija uradniŠtva ugodnosti, tako tudi učiteljstvo ne. O stvari se je že interveniralo, sklene se, da se napravi še enkrat tozadevna vloga na ministrstvi prosvete in za narodovo zdravje. — Kar se
tiče stanovanjskega pomanjkanja mestnega učiteljstva, pojasni tov. poverjenik, da so se že napravili od strani organizacije koraki, tako pri šolskih oblastih, pri oddelku pokrajinske uprave za socialno skrb itd. Kolikor se je dognalo, je tozadevno uradno posredoval tudi višji šol. svet. -• Šolarske maše. Protestu glede nadaljnega obveznega nadziranja šolarskih maš se ožji sosvet pridružuje in se izjavi, naj se uela z vsemi sredstvi na to, da se ukinejo, ker šol. maše ne spadajo k predpisanim verskim vajam. Obveznost nadzorstva pri teh šol. mašah je bila s sklepom v zadnji seji viš. š. sveta ukinjena. Viš i. svet se' pozove, naj nemudoma obvesti ■> tem sklepu šol. vodstva.
Predizobrazba učiteljic ženskih ročnih del
Savinjsko učit. društvo opozarja, naj namešča višja šol. oblast na osnovnih ;n meščanskih šolah le take učiteljice ženskih ročnih del, ki imajo v to potrebno predizobrazbo. Najmanjša zahteva bodi: meščanska šola in strokovni tečaj ozir. šolanje na obrtnih šolah. Kandidatinje brez te potrebne predizobrazbe naj nc bodo pripuščene k izpitu. — Tov. Luznar se izraža proti nameščanju učiteljic žen. roč. del v tej obliki, kot se to dogaja v zadnjem času in se je uvedlo na podeželskih šolah, ker imajo učiteljice same za to potrebno kvalifikacijo — dela to slabo razpoloženje med ljudstvom. Zato predlaga: Predizobrazba specialnih učiteljic ž. r. d. bodi v bodoče popolno učiteljišče s posebnim strokovnim tečajem, a na novo naj se drugih ne pripušča v službo. — Predlog se sprejme in sporoči na viš. š. svet.
Delitev logaškega okraj. učit. društva.
Glede na poslano poročilo logaškega odseka se izjavlja ožji sosvet za delitev tega društva, ker je teritorijalno preveč obsežno, kar ni v korist društvenemu razvoju. — V tem smislu se obvesti društvo.
Razprodaja blokov v korist Učiteljskemu konviktu.
Učiteljski zbor jeseniške šole se ob-rača potom okraj. učit. dr. za radovljiški okraj na poverjeništvo za moralno podporo pri prodaji blokov v korist Učit. konviktu. — Ožji sosvet UJU poverj. Ljubljana izjavlja, da to akcijo učit. zbora na Jesenicah toplo pozdravlja ter v interesu stvari nujno priporoča vsem okraj, društvom, da se pozivu v čim najbolj izdatni meri odzovejo.
Tržiški krožek okraj. učit. društva za krški okraj
izraža vodstvu organizacije priznanje za vztrajno in požrtvovalno delovanje v prid šoli in učiteljstvu. Povratek učiteljstva v Julijsko Benečijo.
Višji šol. svet je doposlal okrožnico v zadevi povratka učiteljev in profesorjev v Julijsko Benečijo. Se vzame na znanje.
Glasbeni učitelj Hlnko Druzovlč v Mariboru
pošilja k načrtu zakona narodnih šol svoje pripombe in predloge v glasbenem oziru, ki se izroče odseku.
Društvo organistov In glasbenikov za Slovenijo
se obrača na UJU poverj. L jubljana, da to podpre zahteve organistov-glasbe-nikov in se na merodajnih mestih zavzame za njihove težnje v prilog zboljšanja gmotnega položaja. — Ožji sosvet sklene podvzeti potrebne ukrepe, kolikor je v moči in kompetenci naše organizacije.
Zamena stanovskih listov učit. zakonskih parov.
Ker je več društev za to, da se pri učit. zakonskih parih stanovski listi (Učit. Tovariš ali Popotnik za Zvonček) zamenjajo tudi nadalje kot je bilo to doslej, sklene ožji sosvet, da razveljavi sklep pokrajinske skupščine v Rogaški Slatini, s katerim se je ta zamena ukinila, ker je smatrati to pri zakonskih parih, katerih obojica plačuje polno članarino, za pravično. — Pri novih izkazih naj se vsak zakonski par izjavi, katere liste želi prejemati ozir. naj to javi naravnost uprav-ništvu listov UJU v Ljubljani (Učit. tiskarna).
Nova pravila.
UJU v Beogradu pošilja nova pravila, kakor jih je izpremenila 1. državna skupščina v Zagrebu. Pravila se razpošljejo vsem okr. učit. društvom.
Okrajnim učit. društvom. — Dosedaj se je odzvalo šele 16 okrajnih društev in vposlalo članske izkaze za 1. 1922. Nujno pozivamo ostala društva, naj store svojo
dolžnost in čimprej pošljejo članske izkaze. da bo red zlasti pri prejemanju listov.
UJU poverj. Ljubljana.
Društvene ves; t
NAVODILA DOPISNIKOM!
1.	Društvena poročila naj bodo kratka in stvarna, vsebujejo naj le aktualne razprave, ki zanimajo čim širši krog či-tateljev.
2.	Vsebujejo naj le sklepe zborovanj v posameznih vprašanjih, razprav In utemeljevanj ni potreba navajati poči obno.
3.	Nad vsakim sklepom napravi v poročilu naslov, da čitatelj na prvi pogled vidi, o čem se razpravlja in kaj vsebuje dotični oddelek. To napravi društvena poročila zanimiva.
4.	Opuščaj vse nebistvene opise zborovanja in morebitne sestanke po zborovanju in osebne kulte, pozdrave , zahvale itd., ki jemljejo le dragocen prostor uredniku.
5.	Društvena poročila naj nam dajo pregled o gibanju organizacije, v koliko učiteljstvo zasleduje aktualna stanovska vprašanja in kako stališče zavzema v posameznih vprašanjih; dajejo naj inici-jativo centrali za potrebne korake in ukrepe, ki bi bili dobri.
+ Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice ima svoj redni občni zbor dne 21. 1. 1922. dopoldne ob 9. uri v telovadnici I. mestne deške šole v Ljubljani (na Ledini). Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav. 2. Vrtnarstvo v šoli. Poroča vrtnarski nadzornik g. Fran Črnagoj. 3. Državna skupščina UJU v Zagrebu. Poroča g. nadučitelj Anton Urbančič. 4. Novi načrt šolskega zakona. Poroča tajnik. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Zberemo se pred šolo, da ne motimo pouka.
+ Ljubljansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 7. januarja t. 1. pri obilni udeležbi članov. Na dnevnem redu je bii Načrt šolskega zakona. Po daljši debati se uveljavi sklep, da je slednji v principu nesprejemljiv. Volitev odsekov. Izvoljeni so bili štirje odseki, ki imajo nalogo posamezne točke načrta natančno preštudirati ter predložiti na prihodnjem zborovanju popravljeni, za nas sprejemljivi načrt šol. zakona. — V slednjem se zainteresirajo naši tovariši v zakonadaini skupščini.
+ Učiteljsko društvo za Mežiško dolino. Na zborovanju 18. dec. v Prevaljah je bila kot glavna točka na dnevnem redu referat tovariša M. o organizaciji našega bodočega izvenšolskega delovanja. Bil je mišljen kot nadaljevanje lepega predavanja tov. Koširja na zadnjem zborovanju. kjer nam je predavatelj v živih primerih razkril sile razkrajajoče narodovo zdravje, tujo idejno navlako v našem kulturnem življenju in pot iz sedanje mi-zerije, pot k narodu in neizčrpljivim virom samobitne narodne kulture, ki jih nudi domača zgodovina, domača umetnost, domača narava in vse to kar je narod iz sebe ustvaril in še ustvarja.
Radi obilice perečih dnevnih vprašanj se je moral referat postaviti z dnevnega reda. Morda se nikjer drugod tako resno ne razpravlja o idejnih temeljih, smernicah in organizaciji našega kulturnega dela, kot pri nas. Zato je škoda, da nas razne dnevne neprilike m, zadeve od-viačajo od pozitivnega dela.
Po poročilu tov. Doberšeka in Močnika o naši skupščini v Rog. Slatini, so se razivotrivale še r.r't>e st-movske zadeve in naš zastopnik v okrajnem šolskem svetu in v upravnem oib- r.« pc erje"i;išiva L JU je imel obi!e pos'i da je zadovoljil vse interpelante in odgovoril na vsa vprašanja. Mimo drugih zadev je bi! interpe-liran radi- zasedbe učite'\skih u.est v Mežiški dolini, radi imenovanja tov. Koširja kot nadzornika, radi stališča predsednika okr. šolskega sveta v Moderndorferjevi zadevi. Zahtevalo se je tudi pojasnilo, ali je naša stanovska organizacija že kaj ukrenila proti razvadi privat. intervencij, priporočil, predstavljanj pri vplivnih osebah, običaj, ki se je že tako udomačil, da smo zgubili že skoro čut za nedostojnost takega početja. Drugih priporočil učiteljstvo ne priznava kot uradno kvalifikacijo in druge intervencije odklanja kot od naših legitimnih zastopnikov v šol. korpora-cijah, kajti vse drugo ni v skladu z objektivnostjo, ki jo zahtevamo od šolske uprave.
+ Učiteljsko društvo za politični okr. Ljutomer ima svoj redni občni zbor v četrtek. dne 19. januarja t. 1. v Radincih. Z czirom na kratko odmerjen čas med obe ma vlakoma je začetek točno ob 9. uri. Spored: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi: 3. Poročila društvenega
odbora in računskih pregledovalcev. 4. Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev. 5. Določitev društvene članarine. 6. Razgovor o osnutku novega šolskega zakona za osnovne šole. 7. O prirodopisnem pouku v osnovni šoli. Nadaljuje tov. Ivančič. 8. O službenih premestitvah učiteljstva. Poroča tov. Cvetko. 9. Predlogi in nasveti društvenikov.
Udeležba je obvezna. Odsotnost se iii ra opravičiti. Predsednik.
Naša gospodarska organizacija.
g Članarina in darila za učiteljski konvikt: Tov Joško Bergant z Grosupljega Din 5.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Belokranjsko učiteljsko društvo. Vaše poročilo smo prejeli, ko je bil list že dot iskan.
Adiešiči, B. R.: Zaloga šolskih knjig nam še ni poslala izvoda. Ko ga dobimo, ga prejmeš v oceno. Pozdrav!
Okrajnim učiteljskim društvom: Vabila okr. uč. društev moramo najpozneje v torek imeti v rokah, da pridejo še isti teden v list. Prosimo, da se odpošiljatelji na to ozirajo.
L1STNIC4 UPR4VNIŠTVA.
Naročnike našega lista, ki niso člani okrajnih učiteljskih društev, opozarjamo tem potom zadnjikrat, da poravnajo /,a ostalo naročnino za leto 1921 zanesljivo tekom 8 dni. sicer bomo prisiljeni isto na primeren način izterjati
Vsem lanskim naročnikom, ki lista niso izrecno odpovedati, pošljemo tudi še to številko. Kdor nam te številke ne bo vrnil, ga smatramo za naročnika. Prihodnji številki bomo priložili položnico ter prosimo, da nam letošnji naročniki poravnajo polletno naročnino do konca t. m.
Upravnik.
Štev. 1033'L
RAZPIS.
V sled naročila višjega šolskega sveta z dne 19. decembra 1921. štev. 16.13y se razpisuje izpraznjeno nadučiteljsko mesto na šestrazredni osnovni šoli v Prevaljah v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne
S. februarja 1922. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Prevaljah.
dne 2. januarja 1922.
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 5'—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani, Pri večjem naročilu popust!
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
i Last in založba UJU — poverjeništv»
Ljubljana. Tiska »Uetteijska tiskam« v Ljubljani.
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna.
Najprimernejša darila za mladino!
Najprimernejša darila mladini so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska Knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učitelj, konvikta" in sicer:
--1
Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II,. III., IV., V., VI. zvezek po	D	3 —
Andrej Rape „ , I., II., III-, IV , V., VI. zvezek po	„	3-
Mišjakov Julče: „ . . L, II., III., IV., V., VI. zvezek po	„	3—
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po ...	.	3*—
Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, in II. zvezek po . .	,	3 —
, Babica pripoveduje. Spis za mladino po.....„	3-—
Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ... . . . .	„	3 75
Fran Levstik: Zbrani spisi za mladino, broš. D 11 50, eleg vez. .	„	13 50 Otroški oder. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepančičeva). Igrice
za mladino otroških vrtcev in osnovnih šol brošura.....„	4'—
Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........„	1250
V prid Učiteljskemu konviktu :
Žirovnik: Narodne pesmi, I., II. in III. stopnja, cena.......D 125
Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino . . . „ 1 25 Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo.
Nadalje:
Rab. Tagore: Povestice. broš. D 2 50, vez..........D 3-50
Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi................7 50
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica..............3 75
„ Bob za mladi zob (pesmice).........„ 3'50
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice).................., —'75
Mark Twain: Mali klatež........broš. D 6 50 vez. . „ 8 —
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)...........„ 5-—
Ewald Botka: Dvonožec........broš. D 1250 vez. . „ 14 —
Fran Levstik: Martin Krpan..............„ 5'—
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)	..........10'—
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom)........ 10,—
Nemcova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) brošura .....2 75
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu . broš. D 3 — vez. . „4 —
Moj zverinjak.................... 5-—
Čika - Jova Gradnik: Kalamandrija pesmice......vez. „ 4"—
. , Zmaj: Malaj in Malon pesmice.......„ „ 3'50
Waschtetova Pravljice .............. ,, , 10 —
Milčinski; Pravljice................. . 12 —
Trnjulčica, pravljica s slikami..............9 —
Snegulčica „ „ ............... 9 —
Rdeča kapica „ , „ ............„ „ 9"—
Pepelka	„ , „ ..."........„ , 9—
Moji ljubčki, živalske slike............. „ „ 8 —
Mladi slikar, knjižica za slikanje .......... „ „ 6 —
Slike iz pravljic „ „ „ ............. 6"—
Razen tega ima „Učiteljska knjigama" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po D 1"25, 1-50, 2 10, 2-25, 6 25, 7.50.