Metoda razmnoževanja s potaknjenci 
je razvita za večino drevesnih vrst zmer-
nega pasu. To razmnoževanje je relativno 
preprosto, z njim je mogoče enostavno 
razmnožiti večje število genotipov, zato je 
manjša verjetnost zožanja genskega skla-
da. Če je delo sistematično in plansko, je 
mogoče izbor, preverjanje in pridelavo sa-
dik med seboj povezati. 
Induciranje cvetenja v kontroliranem 
okolju in uporaba rastnih hormonov. 
Klasični načini temeljijo na spodbujanju 
stresa: s podrezovanjem korenin, obročka­
njem, strangulacijo in s podobnim. Pomanj-
kanje kisika, vode in povečana temperatura 
navadno pospešujejo cvetenje. Pri nekate .. 
rih iglavcih lahko dosežemo povečano cve-
tenje_ z uporabo giberelinske kisline. 
Pridelovanje haploidnih sadik iz pe-
lodnih kultur. Pri haploidnih sadikah so 
genske informacije laže dostopne. Ha-
NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI 
GDK: 902.1 
Franc Miklitz 
Franc MIKLITZ se je rodi116. aprila 1821 
v Čabovi na Moravskem. Po končani gim-
naziji je bil pet let praktikant na posestvih 
kneza Lichtensteina. Leta 1844 se je vpisal 
na Visoko šolo za kmetijstvo in gozdarstvo 
v Mariabrunnu in se po končanem študiju 
zaposlil kot upravitelj veleposestniških go-
zdov na Koroškem in štajerskem. Leta 
1855 je začel v Tolminu gospodariti v držav-
nih gozdovih. V obdobju 1862--<>7 je kot 
nadgozdar deloval v Gorici, nato v Mata-
vunu in Idriji ter se leta 1876 ustalil v 
Radovljici. Od leta 1887 do upokojitve 
(1891) je bil nadupravitelj državnih gozdov. 
Poleg rednega dela je proučeval gozdne 
insekte in uredil bogato zbirko. V takratnih 
484 Gozd V 51, 1993 
ploidno tkivo lahko uporabljamo za somat-
sko hibridizacijo s fuzija protoplastov. 
Somatska embriogeneza omogoča hi-
tro in relativno gospodarno množično raz-
množevanje. 
ln-vitra-tehnike omogočajo številne 
možnosti, ki so povezane s programom 
žlahtnenja, kot je hitra množična pridelava 
zanimivih genotipov, zgodnja in-vitra-selek-
cija na rezistenco, pomlajevanje starejših 
dreves (različnih želenih genotipov) za po-
trebe klasičnega vegetativnega razmnože-
vanja, vzgoje haploidnih sadik za potrebe 
genetike in žlahtnenja, indukcija in selekcija 
mutantov, ohranjanje genetske variabilno-
sti, somatska embriogeneza in pridelava 
umetnega semena, in -vitra-somatska hibri-
dizacija s kulturo protoplastov in prenos 
genov s tehnologijo rekombinacije DNA. 
Lado Eleršek 
avstrijsko-nemških strokovnih časopisih je 
objavljal terminološke razprave. Po njem 
so poimenovani trije insekti. Umrl je v 
Radovljici, 16. septembra 1893. 
Bibliografija: - »Množični pojav lubadar-
jev na Gorenjskem v letu 1875«. lzvestja 
Kranjsko-primorskega gozdarskega dru-
štva. - )) T omicus cembrae - škodljivec 
macesna(<. Ibid. 
LIT.: A. Šivic, Franc Miklitz, Gozdarski 
vestnik 1959, str. 320. 
Cvetka Koler