Gospodarske stvari. Kako se da podlcsek najlaglje pregnati. Izmed vseli za pokoneanje podleska na tiavnikili in aenožetih priporočanih sredstev je razuu preoranja in prekopavanja, celega travnika najzanesljivejše, pa tudi najtežavnejae izbodenje podleska a posebnim orodjem. Ker je pa pokoiaauje te zelo škodljive rastline skoz in skoz potrebno, zato se ne sme kmet nobenega trnda zbati. Vrh tega pa stroski, ki jih izbodenje povzročuje, ne stoji- v nobeui razmeri a škodo, ki jo podlesek napravlja. On je strupen in more zeien iu suh, če ga tndi živina navadno neče jesti, veiiko nesreče napraviti. Tudi jemlje koristnim travam in zelišrem prostor in hrano in jih v njiliovi rasti zelo moti ia ovira. Manj pomaga satno puljenje podleaka spomladi. Ko se je steblo a peijein, ki obdaja semeusko kapico, katera vrli 8tebla sedi, prikazalo. počaka ae do močnega, globoko segajorega dežja. Zdaj ae rastlina trdo nad zemljo prime in iz zemljo ])otegne. Kolikor bliže čebule so steblo odtrga, toliko manj cvetov se bode priliodnjo jesen pokazalo. Ako se ti po tem ali potrgajo, ali posečejo, ali s travniškim skubljem odstranijo, je mogoče v malib letili se tega škodljivca iznebiti. Drugo sredstvo je, kakcr skušnje uue, popaaenje travnika z ovcami. Sicer je pa še dvomJjivo ali jesenska in spomladauska paša za odstrambo podleskovo zadostuje. Ko bi pa to ne bilo, bi se moraia 8enokoša za jedno leto izgubiti in dotioni travnik se kot pašnik celo leto rabiti, kar pa bode težko kdo labko in rad storil in se bode torej tudi nerad tega sredJtva posluževal. saj tndi ni brez nevarnosti. Najprej je mogoče populjenje podleska, ki se da ravno tako lahko, kakor izbodenje od otrok opraviti, ako se jim v brezšolskem času to opravilo naroči. Premogov pcpel, dobro gnojilo. Med mnogimi rečmi, katerili vrednoat se vse premalo obrajta in v korist obrača ali popolnoma zametuje, vam je premogov pepel. In vendar učijo muogobrojne sku.šaje, da je premogov pepel jedno najboljših gnojil, posebno, če se prej dobro pripravi iu obdela. Na An- gleškem, kjer mnogo več premoga požgejo. kakor pri na8 in kjer tedaj mnogo več prcrnogovega pepela imajo nogo pri nas, tam so r.jegovo vrednost že davno spoznali in ga tudi za guojilo zaoeli rabiti. Pa ne kot sam pepel se tam navaža na njive in travnike, ampak pomešan najbolj z živalskimi izločki in posebno s elovečjekom in služi po tem takem na dvojni način, prvič jemlje raznim živalskim izločkoin smrdljivi duh in drugič daje s premogovim pepelom izvrsten guoj. Ta zmes se mora večkrat prekopati in premetati in slednjič se ji še nekoliko razpadlega vapna primeša. Tako daje gnojilo najbolj močno. ki ga gre posebno tam rabiti. kjer velja na^le učinke doseči. Na Francoskem rabijo mnogi vinogradniki premogov pepel tudi surov za gnojenje vinogradov. Tam vidijo v premogovem pepcln tudi dober pomoček proti polžcm in. drugemu takemn mrčesjn. Pri naa se pa še nabajajo kmctovalci, ki koristnosti tega pepela nočejo pripoznati in ga mnogokrat naravnost za škodijivega imajo. Zato ga pa pogoato še na gnoji:'-če ne vsipajo, ampak na ravnost v kak kot meoejo. Zato je pa treba, da se taka malomarnost opušča in da fe spoznanje velike gnojivosti premogovega pepela bolj in bolj v dotičnili krogih razširja. Sejmovi. 1(3. avg.: v Lembahu, Pobrežu (sv. Vid). Mozirjn, Sevnici, Vozenici. Strassu; 17. avg.: v Jaronini; 18. avg.: pri Devici Mariji v Puščavi, Slov. Gradcu ; 20. avg. pri sv. Jurju na Pesnici, v Kostrivnici, v Pilštanju, v Žetalah.