124
Listek.
Matičarji jih prejmo natisnjena z letošnjimi knjigami vred. — »Matični« častni član baron Andrej Winkler je v laskavem pismu zahvalil »Matico«, da ga je izvolila za častnega člana in mu izročila diplomo. — Odborniku dr. Tavčarju se izreče zahvala, ker je »Matico« zastopal pri Gunduličevi slavnosti. — Blagajnikovo poročilo o hišnih popravah in poročilo o Knezovi zapuščeni se vzprejme na znanje. Zapuščina znaša 29664 gld. 72 kr. in bode nesla blizu 1200 gld obrestij na leto. Razpisati je takoj z obrokom do zadnjega dne" meseca velikega travna 1894. leta nagrado primernemu spisu. — Poročilo tajnikovo o natiskavanji letošnjih knjig se odobri brez ugovora, — Vzprejmo se takisto brez ugovora vse nagrade. — Določi se založna cena letošnjim knjigam (»Letopis« 1 gld., »Z ognjem in mečem« III. in IV. del 1 gld. 50 kr., »Goriška« II. del 50 kr). — Sklene se načelno pritrditi ponudbi g. dr. K. Štreklja, da »Matica« izda" njegovo zbirko ndrodnih pesmij, toda v zmislu opravilnega reda mora »Matica« rokopis prej dobiti v pregled in presojo. Narodno blago, katero hrani »Matica«, posodi se mu na njegovo prošnjo v porabo. — »Matica« vzprejme dr, Glaserjevo »Zgodovino slovenskega slovstva«. Zgodovino je izdati v treh zaporednih zvezkih, izmed katerih izide prvi kot društvena knjiga 1894, leta. — Urednik »Letopisu« bode zopet prof. A. Bartl. — Vzprejme se na znanje poročilo o izpremembah v poverjeništvu. — Knjižnici je od poslednje seje priraslo 184 knjig, zvezkov in časopisov. — Sklene se prof. L. Legerju v Parizu, ki hoče »Matico« in njene knjige oceniti v ondotnih strokovnih listih, poslati novejših društvenih knjig. — Lavtarjeva »Geometrija za učiteljišča« je v prvem natisku že pred leti popolnoma pošla, zato se sklene iz nova v pretresovanje vzeti drugi natisek. —¦ Za lansko leto je plačalo 2003, za letos 2058 letnikov. Od zadnje seje je pristopilo društvu novic ali na novo  152  društvenikov,  in sicer 2  ustanovnika,   137  letnikov  in   13  naročnikov.
Slovensko gledališče. Minulega meseca so bile v deželnem gledališči ljubljanskem te-le predstave, h katerim je treba prišteti še premijero Weberjevega »Ca-ro-strelca« (»Der Freischiitz«, spisal Fr. Kind, preložil A. Funtek) dne" 28. grudna m. 1.: Dne" I. prosinca se je predstavljal izvirni igrokaz »Otok in Struga«, katerega je po znani lepi noveli dr. Ivana Tavčarja (glej našega lista prvi letnik, 1881.) dramatiziral Ig. Borštnik. Igrokaz je ugajal, ker je spretno in efektno zgrajen; ugajal pa bi nam bil še dosti bolj, da so se nekateri prizori okrajšali. — Krasni Weberjev ,,Carostrelec" se je uprizoril doslej vsega skupaj štirikrat (dne" 28. grudna, dne" 4., 10. in 21. prosinca) ter je vselej napolnil gledališče do zadnjega prostora. Agato je pela, razven pri predstavi dne" 4. prosinca, ko je z lepim uspehom gostovala gospodičina Josipina yamnicka \l Zagreba, gospodičina Leščinska, kateri je občinstvo pri predstavi dne" 10. prosinca priredilo presrčno in sijajno ovacijo ; kot Anka je nastopila gospodičina E, Riha, druge partije pa so si razdelili gospodje Beneš, Nolli, Perdan, Rus in Vašiček. Vse predstave te opere so bile izborne, zakaj solisti so brez izjeme do cela zadoščali svojim nalogam in krepko jih je podpiral zbor, ki je vreden, da ga še posebe pohvalimo. Mnogo priznanja si je tudi pridobila spretna uprizoritev Volčjega brezdna s pnrodnim slapom. — Sicer so bile še nekatere reprize, takd dne" 7. prosinca popoldne burka ,,Slovenec in Nemec" (da bi je ne bilo!), zvečer ,,Snegulčica in škratje", dne" 18. prosinca opera ,;Prenočišče v Granadi", dne" 2C. prosinca popoldne burka ,,Vrban Debeluhar", dne" 24. prosinca ,,vesela" igra ,,Kdor se poslednji smeje" in ,,Cavalleria rusticana", dne" 27. prosinca pa ,,Fedora". Mimo tega se je dne" 13. prosinca predstavljal izviren igrokaz v štirih dejanjih ,,Premogar", spisal dr. J. Vošnjak. Mi bi te igre ne obsodili popolnoma, kakor jo je obsodil nekov slovenski list, nego poudarjamo, da ima igrokaz lepo, hvaležno snov in nekatere uprav dramatiške prizore, tako v tretjem dejanji. Marsikaj je seveda slabo podprto in tudi neverjetno,    toda z  nekaterimi   popravki   oziroma dostavki
Listek.
125
bi utegnil marljivi g. pisatelj ustvariti igro, ki bi se stalno ohranila na našem odru. Sploh pa mislimo, da tako slabo igranje, kakeršnega so še zakrivili do malega vsi igralci ta večer, pokoplje tudi najboljšo  igro!
Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaji ravnokar razpošilja poročilo o svojem delovanji leta 1893. Društvo je imelo v petem letu svojega obstanka I častnega uda: vč. g. dra. Mihaela Napotnika, knezoškofa lavantinskega, 40 ustauov-nikov, 54 podpornikov in 81 dobrotnikov. V tem letu sta društvu pristopila samo dva nova ustanovnika, namreč gg. dr. Jožef Stare, c. k. fin. prokurature pristav v Ljubljani in dr. Albin Poznik, c. k. notar v Novem Mestu, ki sta društvu poklonila vsak po 50 gld. Deželni zbor kranjski je društvu podaril 200 gld., družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 50 gld., posojilnica mariborska tudi 50 gld. Manjše vsote so podarile poso-jiluica v Crnomlji, kmetska posojilnica ljubljanske okolice, posojilnica v Smihelu nad Pliberkom in v Soštanji. Med poverjeniki so se najbolj odlikovali gospodje: Fr. Dolenc trgovec v Mariboru, dr. Jožef Kolšek, odv kand. v Novem Mestu, -{• Jurij Kraigher, trgovec in deželni poslanec v Hrašah pri Postojini, J. Kržišnik, stud. phil., dr. Vrban Lemei, odvetnik v Slov. Bistrici, V. Maurer, stu. jur., drž. in dež. poslanec in usta-novnik društva Viljem Pfeifer; Anton Porekar, uadučitelj na Humu pri Ormoži, in Fr. Skedelj, pristav v c. in kr. vojnem pomorstvu v Pulji. Umrla sta letos dva zvesta podpornika in sicer Fr. Miklavčič na Dunaji in Jožef Mani, častni kanonik v Ljubljani. Društveni dohodki so znašali 1109.44 gld., glavnica 424498 gld. V tem letu je razdelilo društvo 790.98 gld. med 31 študentov; med temi je bilo: 12 juristov, 5 medi-cincev, 7 filozofov, 4 tehniki, 2 veterinarca in 1 akad. kipar. Kranjcev je bilo 22, Štajercev 5, Primorci 4. V petih letih je društvo razdelilo 3093 gld. To društvo je vele-važnega pomena za slovenske velikošolce na Dunaji in je res vredno vsestranske podpore. Darila vzprejema blagajnik g dr. Fr. Sede/, c. in kr. dvorni kapelan in ravnatelj  v Avgustineji:  Dunaj.  I.,  Augustinerstrasse  7.
Aus dem Siiden. Pod tem naslovom je g. Gojmir Krek zbral različne svoje črtice o Zagrebu, katere je priobčil časopis »Sudsteierische Post«. Knjižici najlepše priporočilo bodi to, da nas je zbok lahkotnega, gladkega pripovedovanja zanimala do začetka do konca.
»Matica Hrvaška« nam je poslala 11 krasnih knjig za leto 1893. Te knjige so: 1. Ribe. Prirodoslovne i kulturne črtice, napisal dr. Miško Kišpatič (z 38 slikami); 2. ,,Poviest srednjega veka", po najboljših pisateljih izdelal Fr. Valla (II. del od Karlovičev do cesarja Konrada II.); 3. „B o sanice" pripoveduje Ivan Lepušič. (,,Zabavna knjižnica" zvezek CLIV.—CLVL); 4. Ivan S. Turgenjev ,,Izabrane pripo-viesti'1 preložil Josip Miškatovič (,,Slavenska knjižnica" knjiga I.; vsebina: ,,Plemicko gniezdo", ,,Rudjin") ; 5. ,,Marija Konavoka", pripoveduje Mato Vodopic (,,Zabavna knjižnica, zvezek CLVII. — CLIX.) 5 6. , ,11 irski glasbenici. Priloži za poviest hrvat-skoga preporoda", spisal Fr. Ks. Kuhač (z 8 slikami); 7. Mirko Bogovic ,,Pjesnička djela", zvezek prvi (vsebina: ,,Matija Gubec" in ,,Stjepan, poslednji kralj bosanski"); 8. Jovan Hranilovič: ,,Izabr ane pjesme" (,.Zabavna knjižnica" zvezek CLX. — CLXL). Kot nakladne knjige je izdala ,,Matica Hrvaška" te-le tri knjige: 9. Mickievvicz: ,,G o-spodin Tadija", preložil dr. T. Maretic (,,Prievodi uovijih pjesnika", zvezek prvi); 10. Vjekoslav Klaič: , Hrvatska pjesmarica" (obseza tudi nekaj slovenskih pesmij); 11. ,,Povjest grčke književnosti", sestavil dr. August Musič. (,,Knjižnica za kla-sičnu starinu", knjiga prva). Vsa zaloga — 10.000 izvodov — je že popolnoma razpro-daua.    Podrobnejše    poročilo o teh publikacijah še pride v jedni bodočih številk.
Hrvaška književnost. Črte i slike. Spisal Ladislav Z. Ladanjski. Zagreb 1893.  —   Zadnjič že smo omenili to knjigo,  v kateri je nadarjeni pisateli zbral pet črtic