Kamniški ObČAN
Št. 7
51. leto
Kamnik, 13. april 2012
S sodelovanjem do urejene ceste na Vegrad
Včeraj popoldan je bila cesta do doma na Vegradu, ki je asfaltno prevleko dočakala konec lanskega leta, tudi uradno in slovesno odprta. Dogodek je pomenil enega zadnjih v sklopu praznovanja letošnjega praznika občine Kamnik, ki se bo zaokrožilo danes zvečer s predstavitvijo Kamniškega zbornika na gradu Zaprice in jutrišnjim tradicionalnim Maistrovim pohodom na Stari grad in ©pico.
Kot je pred prerezom slavnostnega traku povedala Karla Urh, predsednica krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, gre za pomembno pridobitev, ki je zahtevala veliko vztrajnosti in sodelovanja med krajevno skupnostjo, Občino Kamnik in podjetjem Calcit z direktorjem Matevžem Kirnom, ki je z 52-
odstotnim deležem financiranja omogočilo, da se lahko krajani na strmem delu poti proti domu zapeljejo po asfaltirani in urejeni cesti. Tudi pluženje v zimskem času bo odslej lažje in varnejše.
Je pa na mestu opozorilo in prošnja številnim obiskovalcem Sv. Primoža, ki nemalokrat s parkiranimi vozili onemogočajo pot krajanom in lastnikom gozdov, da svoje jeklene konjičke parkirajo v dolini in se odpravijo peš. To je tudi velika želja pohodnikov, ki se proti najbolj priljubljeni pohodniški točki v kamniški občini podajajo tako zaradi rekreacije kot tudi sprostitve v naravi in na svežem zraku.
Več na 3. strani.
VERA MEJAČ
Zacvetelo bo dva milijona tulipanov
V Arboretum Volčji Potok v teh dneh privabljajo spomladanski cvetovi, brstenje listov mnogih vrst dreves in prav posebni obiskovalci - pošastno velike žuželke in izumrli velikani morja. Vsi zaposleni se vse dni v letu s srcem in ustvarjalnostjo trudijo, da je arboretum ne le raznovrstna zbirka cvetja in dreves, ampak tudi prostor sprostitve in zanimivih dogodkov. Kot je poudaril direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek, se število obiskovalcev izven tradicionalne spomladanske razstave veča, kar je tudi njihov cilj, saj želijo arboretum približati obiskovalcem skozi vse leto,
Novi, varni cesti v pozdrav so zapeli učenci OŠ Stranje pod vodstvom in ob spremljavi Karle Vrh, predsednice Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica.
Calcit Volleyball zapisan v zgodovino slovenske odbojke
še posebej letos, ko praznujejo 60-letnico. Pozornost namenjajo družinam in otrokom, ki si želijo novih dogodivščin. Letos so jih razveselili z edinstveno razstavo velikanskih žuželk in izumrlih velikanov morja (na ogled do 25. junija), ki bo popestrila tudi tradicionalno spomladansko razstavo tulipanov, cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme, ki bo potekala od 21. aprila do 2. maja. Ponovno bo zacvetelo dva milijona tulipanov več kot dvesto sort, ki pa so jih letos nekoliko drugače posadili in razporedili po parku.
Več na 9. strani.	VERA MEJAČ
'črnimi
Mlada kamniška ekipa Calcit Volleyball je z odlično igro na vseh treh tekmah finala Državnega prvenstva nudila izjemen odpor proti favorizirani ekipi ACH Volleya in tako zaostrila boj za zmago. V tretji tekmi v Tivoliju so bili večji del tekme celo boljši, predvsem pa atraktivnejši nasprotnik, vendar so na koncu le prevladale izkušnje in Calcitovci so se veselili težko prigarane srebrne medalje.
Srebrni kamniški fantje so: Jan Planinc, Jan Pokeršnik, Domen Kotnik, Bernard Bezeg, Martin Hrast, Matija Jereb, Nejc Smrekar, Klemen Hribar, Aleksander Ribič, Žan Novljan, Jošt Novljan, Jernej Stavbar, Boris Brus, Matjaž Sušec in Matej Mihajlovič; trener Luka Slabe in pomočnik Gašper Ribič. Podobnih uspehov jim želimo tudi v prihodnji sezoni!
Pritožbe na nove odmere NUSZ bodo obravnavane do konca meseca
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 C, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO,TUDI EKO PONUDBA.
na 2. strani.
IZ VSEBINE
ODPRTE PRIDOBITVE OB PRAZNIKU stran 3 EKOLOGIJA IN SAMOOSKRBA	stran 4
Podeželje v mestu Kamnik
Podeželje v mestu - velika noč na podeželju
Lokalna samooskrba s hrano v Srcu Slovenije
KULTURA	stran 5, 7
v kulturnem domu na Križu: Materam za praznik Domovinski kotiček v CIRIUS Kamnik FotografZ-inja se predstavi v Domu kulture Kamnik V Galeriji Miha Maleš: Mušič - Maleš, prijatelja in sodelavca Spomini na Rudolfa Maistra skozi glasbo KOLEDAR PRIREDITEV
NAŠA ANKETA IN POGLEDI	stran 8
Med vrtičkarji
Polletno pomanjkanje padavin povzročilo sušo, nam bo april bolj naklonjen?
MLADI IN MEDNARODNI PROJEKTI stran 11 ŠPORT - ZANIMIVOSTI	strani 12-14
Komenda postaja pomembno sejemsko okno
Sejem v Komendi postaja iz leta v leto bolj obiskana razstavna in gospodarska prireditev. Letošnji spomladanski sejem kmetijske, gozdarske, gradbene in komunalne mehanizacije ter vrtnarske in ogrevalne opreme, ki ga je od 30. marca do 1. aprila že 17. leto zapored organiziral Konjeniški klub Komenda, je bil po obsegu in številu razstavljavcev največji doslej. Na trideset tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavilo preko šeststo razstavljavcev, med njimi tudi različna društva, ustanove in druge organizacije. Tudi obiskovalcev je iz leta v leto več in gre za najbolj obiskano prireditev daleč naokrog.	Več na 9. strani.
ommerce-
iaptt^ mimt^ in p^mtad
Hukt
DAN UGODNOSTI
ZA OBČANE KAMNIKA 18. 4. 2012
VRTNI CENTER ARBORETUM ODPRTO VSAK DAN
www.arboretum.si
Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 26. aprila. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 20. aprila; zahvale in oglase pa lahko oddate še v ponedeljek, 23. aprila, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
13. april 2012
AKTUALNO
Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani,
vabim Vas, da se udeležite svečanosti ob Dnevu upora proti okupatorju, ki bo v četrtek, 26. aprila 2012, ob 18. uri, v centru Kamnika - Park Evropa pri Plečnikovi železniški postaji ter tradicionalne prireditve ob Mednarodnem prazniku delavstva v torek, 1. maja 2012, ob 11. uri v Kamniški Bistrici.
župan Marjan ©arec
m^	m m m -sr m	ibvv ■	^bv |
Pravljični zeliščni vrtiček na Zapricah vabi
Zeliščni vrtiček, ki je na robu gozda ob gradu Zaprice pričel rasti v lanskem letu, je zasnovan kot Zeliščni vrt štirih elementov - zemlje, vode, zraka in ognja. Ob zemlji, izbranih zeliščih in nabranem naravnem materialu v gozdu smo se vsi sodelujoči spustili v radostno in spontano soustvarjanje. Vsak je prijel za delo in v mirnem in radostnem vzdušju je nastal naš Pravljični vrtiček, namenjen vsem otrokom Kamnika in okolice, kot tudi vsem odraslim, domačim in tujim obiskovalcem gradu Zaprice in zapriškega gozda. V procesu ustvarjanja smo uživali in vrt je postajal vse lepši ob prisotnosti sveže in harmonične energije, ki nas je spremljala. Vrtiček mnogi že poznate in opazujete med sprehodi po Zapricah. Vrtiček je živ in še posebej oživi, ko ga obiščete. Vsakdo, ki ga obišče, lahko v njem pusti svoj podpis v obliki lepo položenega kamenčka, na novo zasajenega zelišča, ki ga presadi iz maminega ali babičinega vrta ali pa samo s tihim pozdravom rastlinicam. V vrtičku so zajeta vsa tiha pravila preživljanja časa v gozdu in naravi, ki otrokom še približajo sprostitev, spontanost in spoštovanje do vsega, kar jih obdaja. Tiho znanje, ki ga prejmemo v gozdu, prenesemo na delo z rastlinami v vrtu. Vez med nami in Naravo se krepi. Krepi se tudi prijateljstvo med ljudmi.
..^"■■J^' .....
.. i, '

Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije V gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004 in 31/2008) objavlja
SKLEP O RAZPISU za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2012
Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
A)	vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju,
B)	vgradnja toplotnih črpalk za pripravo tople vode,
C)	vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov,
D)	vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso.
Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik vvww.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«, oziroma so dosegljivi v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si). Rok za predložitev vlog je 25. september 2012.
Marjan Šarec ŽUPAN
KB.mniiki Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 13. 4. 2012.
Pritožbe na nove odmere NUSZ bodo obravnavane do konca meseca
Občina Kamnik se je odločila za posodobitev evidence nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in izračun novih odmer, kar pa je med občani sprožilo veliko nezadovoljstva, saj je večina prejela bistveno višje izračune kot doslej. Zato so v času javne razgrnitve do konca marca s pritožbami in vprašanji zasuli občinske uslužbence.
Po pričakovanju je bil obisk vseh, ki se niso strinjali z informativnim obvestilo o odmeri, velik, še posebej povečan pa prav zadnje dni. Za nepopolne pripombe lahko tisti, ki so podali svoje pritožbe, pričakujejo pozive za dopolnitev, pritožbe pa bodo obravnavane do konca aprila. Kot so povedali na Občini Kamnik, bodo nato gradivo oddali v predpisani obliki na DURS in sledilo bo pošiljanje odmernih odločb.
Pojavljajo se tudi vprašanja o upravičenosti projekta, saj govorimo o davku na nepremičnine že kar nekaj časa in nova vlada naj bi ga sprejela v najkrajšem možnem času.
Mag. Tadeja Križnar Jam-nikar, vodja oddelka za okolje in prostor, mag. Matjaž Srša, vodja oddelka za gospodarske-javne službe in župan Marjan ©arec so pojasnili, da se je Občina Kamnik za projekt posodobitve evidence nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odločila iz razloga, ker so na tem področju evidence, na podlagi katerih se vrši odmera in iz katerih NUSZ predstavlja drugi največji prihodek za občinski proračun po svoji višini, stare že deset let. Evidence bi se morale vsako leto vzdrževati in dopolnjevati, žal pa se to ni izvajalo.
>V tem vmesnem desetletnem obdobju so se zgodili nekateri pomembni mejniki, pomembni za evidenco: v sredini prejšnjega desetletja je prišlo do velikega porasta gradnje stanovanjskih in poslovnih objektov, izmed katerih noben ni vpisan v evidenco. Na drugi strani se je pred kratkim vzpostavil državni register nepremičnin, na podlagi katerega smo iz primerjave podatkov ugotovili, da se kar za dve tretjini vseh aktivnih hišnih številk ob-
računava manj kot 75 odstotkov površine objekta kot bi se po uradnih evidencah moralo. Objektov, za katere se je do sedaj obračunavalo manj kot polovico, pa je skoraj 40 odstotkov. To sta tehtna razloga za posodobitev«, pojasnjujejo na Občini Kamnik.
Projekt obsežne posodobitve je enkraten strošek, v naslednjih letih pa je predviden zgolj strosek vzdrževanja evidence.
Celoten projekt je vreden 259.860 evrov in vključuje med drugim tudi stroške pošiljanja poste, kuverte in obdelavo podatkov. Prvotno število zavezancev, ki se jih o javni razgrnitvi individualno obve-sča, je bilo ocenjeno na 9000, ob vzpostavitvi evidence pa se je izkazalo, da je teh 13225. Stroški pošiljanja priprave podatkov za obveščanje zavezancev ter pošiljanje obvestil so bili znotraj projekta ocenjeni na 16.200 evrov. >Ne glede na to, da je bil v želji čim boljše obveščenosti o javni razgrnitvi dodatno zavezancem poslan ponovni poziv k udeležbi na javni razgrnitvi, taksni stroški dodatno ne bremenijo občin-
skega proračuna, ampak ostajajo v okviru vrednosti projekta in bremenijo izvajalca«, pravijo na Občini Kamnik.
K projektu pristopili v dobro prihodkov v občinski proračun
>Kar se tiče projekta nove vlade glede sprejema Zakona o davku na nepremičnine, pa trenutno nimamo se prav nikakršnih zagotovil, da se bo to zgodilo, kaj šele, da se bo to zgodilo v kratkem. K projektu smo pristopili s predhodno oceno cost-benefit v dobro prihodkov v občinski proračun. V primeru, da omenjeni zakon v naslednjih letih se ne bo sprejet, pa je na ta račun povečan občinski prihodek le se dodaten plus«, pojasnjujejo na Občini Kamnik.
Navedba, da bo kamniški projekt morda trajal manj kot eno leto, po njihovem mnenju kaže na napačno razumevanje delovanja instrumenta in procesa odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča občine oziroma v njihovem imenu DURS posreduje zavezancem v prvi polovici leta, v večini primerov do 31. marca tekočega leta (v Občini Kamnik se bo posredovanje DURS-u prestavilo za predvidoma mesec dni zaradi samega projekta posodobitve, poleg tega pa smo javno razgrnitev dodatno podaljšali do konca marca). V nekaterih občinah so bile odločbe zavezancem že posredovane. Sprejem in eventualna uveljavitev zakona v letošnjem letu bi v tem primeru pomenila dvojno obdavčitev zavezancev.
Kdo je plačnik NUSZ?
Zavezanec za plačilo NUSZ je neposredni uporabnik stavbe, dela stavbe ali zemljišča,
ki se uporablja za stanovanjski ali poslovni namen, tj. imetnik pravice razpolaganja, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice ali lastnik, če uporabnik ni znan. V tem smislu je pri pripravi obvestila zavezancem prišlo do pomanjkljive navedbe oziroma opisa pomena deleža, kjer je bil v zapisu naveden podatek o lastništvu objekta, dodatno pa bi morali zapisati, da gre za uporabnika objekta oziroma zavezanca za plačilo nadomestila (ki pa je seveda lahko in tudi je v mnogih primerih tudi lastnik).
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračuna za uporabo objekta, torej je zavezanec uporabnik objekta, kar določa Zakon o stavbnih zemljisčih. Delež nadomestila, ki odpade na posameznika, zato ne prikazuje nujno njegovega lastniškega deleža na objektu, temveč uporabniški delež, ki odpade nanj. Le če uporabnik ni znan, je plačnik lastnik objekta. Večinoma je lastnik hkrati tudi uporabnik objekta oziroma eden od uporabnikov. To pomeni, da bosta v primeru dveh zakoncev, ki živita v objektu in sta v njem tudi prijavljena, zavezanca za plačilo oba, ne glede na to, da je morda lastnik samo eden od njiju. Lahko pa se zavezanci med seboj dogovorijo in skupaj določijo katerokoli osebo ali več oseb, ter jih predlagajo za plačnika nadomestila.
Kot pojasnjujejo na Občini Kamnik, so bila pri odmeri nadomestila v primeru neprofitnih organizacij in društev izvzeta društva, za katere je očitno, da je njihova dejavnost neprofit-nega značaja (npr. gasilska dru-stva). Po zaključeni javni razgrnitvi in na podlagi pripomb pa so se odločili, da se vsa društva, ki so prijavljena v okviru stanovanjskih objektov, izvzamejo iz evidence odmere, medtem ko društva, ki so prijavljena na poslovnih objektih (npr. gostinski objekt), ostanejo v evidenci kot zavezanec za plačilo.
Letos smo zasnovali tedensko gozdno delavnico za otroke. Vsak četrtek, od 19. aprila, se bomo ob 16.30 zbrali na vrtičku, ga uredili, nato pa se bomo odpravili na potep po čudovitem zapriškem gozdu. Delavnica Povabilo v Gozd bo trajala dve uri. V primeru slabega vremena se delavnica prestavi na naslednji četrtek. Prav tako bomo tovrstno druženje namenili tudi izmenjavi semen in sadik rastlin.
Vsi kamniški in okoliški otroci in starši, stari starši... ste prisrčno vabljeni na spomladansko urejanje zeliščnega pravljičnega vrtička ob gradu Zaprice ter prihodnji četrtek na slovesno predajo vrtička v vašo oskrbo ob iztekanju projekta Povabilo v Gozd.
MANICA IRT
Tednik
Brv čez Kamniško Bistrico je zaradi sanacije zaprta
Intenzivno potekajo najnujnejša sanacijska dela na premostitvenem objektu »Komunalna brv čez Kamniško Bistrico«, med njimi zamenjava kompletnih povezovalnih elementov po celotni liniji brvi, lesena konstrukcija poda, izvedba novega protikorozijskega premaza celotne brvi (peskanje, temeljni premaz, vmesni premaz, pokrivni poliuretanski premaz). V času del je vzpostavljena popolna zapora.
K
Bo bazen Pod skalco dobil »streho«?
V	sredo, 4. aprila, je na bazenskem kompleksu Pod skalco potekal sestanek glede možnosti pokritja obstoječega bazena (platno). Sestanka so se udeležili predstavniki občinske uprave, Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, Plavalni klub Kamnik, Vaterpolsko društvo Kamnik ter predstavniki podjetja, ki se ukvarjajo z izdelovanjem, postavitvijo oziroma prekrivanjem športnih objektov.
V	zvezi s tako željeno prenovo in pokritjem plavalnega bazena Pod skalco v Kamniku se je župan Marjan ©arec z vodstvom občinske uprave že pred časom sestal z radovljiškim županom Cirilom Glo-bočnikom. Občina Radovljica je namreč plavalno središče in njen odnos do plavalnega športa je zgled mnogim. Leta 1999 so se v
radovljiški občini lotili prenove pokritega bazena, ki se je pokazal kot primer dobre prakse, podrobneje pa ga je tokrat spoznalo tudi kamniško občinsko vodstvo. Beseda je tekla o postopkih pridobitve raznih dovoljenj, soglasij, izbiri upravljavca bazena, o stroških investicije, etapah graditve bazena, kadrovskih zadevah in podobno. Župan Radovljice Ciril Globočnik je izpostavil, da gre za veliko investicijo, vredno približno 2,5 milijona evrov, ki jo je potrebno izvajati v etapah. Sami so za izgradnjo bazena in njegov zagon potrebovali polnih 12 let. Poleg bazena so postavili tudi otroški bazen in drsališče, ki v poletnem času služi kot kotalkališče.
Urejena javna pot Trebelno
v petek, 6. aprila, so se zaključila gradbena dela oziroma ureditev JP št. 661011 Trebelno pri Palovčah v dolžini 125 metrov. V celotni dolžini trase je bilo potrebno izvesti drenažo, ki je priklopljena na novo zgrajeno ponikovalno polje, zamenjan je ustroj v debelini 50 cm. Kot protiprašno zaščito se je na nevezano nosilno plast tampona izvedla vezana zgornja nosilna plast iz obrabne in zaporne plasti asfalta v debelini 7 cm. Zaradi velike površinske zaledne vode in konfiguracije terena je bilo potrebno izvesti prepust z vtočno in iztočno glavo. Vrednost investicije je znašala 20.000 evrov.
Pospešeno reševanje vlog za petletno oprostitev plačila NUSZ
Oddelek za premoženjsko-pravne in splošne zadeve pospešeno rešuje veliko število prejetih vlog za petletno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Decembra 2011 je namreč začel veljati nov Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kamnik, ki določa, da so do petletne oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oproščeni zavezanci, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidaU družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačali komunalni prispevek. Petletna oprostitev začne teči z dnem prijave stalnega bivališča oziroma od vložitve popolne vloge.
V podporo rejnikom in rejencem
Občina Kamnik se je s strokovno službo Centra za socialno delo Kamnik dogovorila, da bo krila stroške izobraževanja in usposabljanja ter strokovne ekskurzije v podporo rejnikom in rejencem. Za vse te
dejavnosti CSD ne prejema nikakršnih sredstev s strani resornega ministrstva, zato so odvisni od donatorjev in občine. Rejnic in rejnikov, ki jih vodi CSD, je v občini trenutno 17. Predavanje bo organizirano v okviru Frančiškanskega družinskega inštituta na temo »Vrnimo rejencem otroštvo«. V ta namen bo občina zagotovila 750 evrov.
Zaživelo Palčkovo igrišče v Smartnem
KAM-kolo v EKO MESTU je zaživel
Brezplačna izposojevalnica koles in več smetnjakov v mestnem središču
4. aprila je župan Marjan Šarec skupaj s predstavnikom skupine Štajn Sinanom Mihelčičem uradno odprl prvo kamniško kolesarnico imenovano KAM- Kolo v EKO MESTU.
Lansko leto so Štajnovci v okviru projekta Raumstajn skupaj z občinsko upravo izbrali dva predloga občank in občanov, ki bi se lahko izvedla v doglednem času. Izbrana predloga sta bila postavitev več smetnjakov v mestnem središču, tudi za pasje iztrebke in recikliranje materialov, ter brezplačna izposojevalnica koles na Šutni. Vrednost investicije je znašala približno 3.500 evrov.
Kamnik je tako bogatejši z biološkimi smetnjaki (tudi za pasje iztrebke), ki bodo po novem stali na Glavnem trgu 2, pred Turistično informacijskim centrom in na Železniški postaji Kamnik - Mesto, smetnjak za pasje iztrebke pa v Parku Evropa.
Skozi mesto pa se boste lahko zapeljali s KAM-ko-lesom. Gre za pet novih mestnih koles, v barvah občinske zastave, ki si jih lahko izposodite v Zavodu za turizem in šport v Občini Kamnik (Odpiralni čas; zimsko obdobje od oktobra do maja, od pon. do sob. od 10.
Odprtje otroškega igrišča na Jakopičevi ulici
2. aprila je župan Marjan Šarec s poslancem Državnega zbora mag. Matejem Toninom, predsednikom KS Duplica Miranom Časom in ravnateljico VVZ Antona Medveda Renato Hojs uradno odprl otroško igrišče na Jakopičevi ulici.
Občina Kamnik je poskrbela za nakup in montažo igral na novem otroškem igrišču na Jakopičevi ulici, kar je zahtevalo osem tisoč evrov. Tako je v južnem delu KS Duplica končno urejeno otroško igrišče, kar je velika pridobitev za občino Kamnik.
Zbrane ob novem otroškem igrišču je najprej pozdravil predsednik KS Duplica Miran Čas, ravnateljica VVZ Antona Medveda Renata Hojs se je zahvalila županu in občinski upravi za urejeno in predvsem varno otroško igrišče. Župan Marjan Šarec je nagovoril nadebudne otroke in jim ob njihovem novem igrišču zaželel obilo zabave
5. aprila je župan Marjan Šarec skupaj s podžupanom Damjanom Hribarjem ter ravnateljico VVZ Antona Medveda Kamnik Renato Hojs uradno odprl novoograjeno igrišče VVE Palček Šmartno. ^ Decembra 2011 je VVE Palček Šmartno, ki leži neposredno ob glavni cesti, staro leseno ograjo nadomestil z betonsko ob cesti in žičnato na ostalih del&. Izvajalec del je bilo podjetje Žurbi Team d.0.0., vrednost investicije je znašala 23.000 evrov. Palčiče in palč-
ke ter njihove starše je pozdravila ravnateljica vrtca VVZ Antona Medveda Kamnik Renata Hojs in
se v imenu vseh zahvalila županu ter občinski upravi za posluh ter skrb za varnost otrok. Župan Marjan Šarec pa je poudaril, da je bila prenova otroškega igrišča nujno potrebna, saj staro, leseno ograjeno igrišče vsekakor ni bilo varno zbirališče za otroke. Želja Občine po varni igri na urejenem otroškem igrišču Vrtca Palček je tako uresničena, otrokom pa le-ta
zagotovljenaOtroci VVE PALČEK Šmartno so s »Palčkovo pesmijo«
in pesmijo »Če si srečen« popestrili dogajanje ob novoograjenemu igrišču. Poskrbljeno pa je bilo tudi za ples, saj so se otroci, ki obiskujejo plesno šolo, predstavili s Plesom palčkov. Po simboličnem prerezu traku in ogledu Palčkovega igrišča, ki je s skupnimi močmi zaživelo, zažarelo, zacvetelo in osrečilo palčke, so se vsi zbrali v Kotičku Palčkovih dobrot.
JANJA ZORMAN MACURA
do 18. ure in ned. od 10. do 14. ure; poletno obdobje od junija do septembra, od pon. do ned. od 9. do 20. ure). Potrebno je predložiti osebni dokument, plačati 10 evrov kavcije, nato pa se lahko prepustite lepotam mesta in okoliških planin. Prva ura je brezplačna, vsaka nadaljnja pa 2 evra.
S tokratnim slavnostnim dogodkom je župan Marjan Šarec izpolnil obljubo z lanskega Kamfesta. Poudaril je, da je osvesčanje ljudi o ohranjanju narave in nase občine pomemben vidik lokalnega življenja, ukrepi za dosledno in učinkovito zmanjševanje negativnih vplivov na nase okol e pa naloga tako občine kot tudi samih prebivalcev, ki ukrepe upoštevajo. Ob tej priložnosti je vsem zaželel, da bi v celoti izkoristili potencial koles v vsakodnevnem prometu in pozval občanke in občane k uporabi bioloških smetnjakov, da bo naša občina ostala čista in zgled vsem našim zanamcem. V želji, da bi se dosedanje navade čim hitreje spreminjale v alternativne oblike mobilnosti, je vsem zaželel prijetno kolesarjenje.
JANJA ZORMAN MACURA Odnosi z javnostmi, Občina Kamnik
in prijetnega druženja. Izrazil je tudi veselje ob izpolnjenem zadanem cilju Občine Kamnik in pomembnosti urejenih otroških igrišč, ko otroci v poplavi medijev in interneta pozabljajo na lepe trenutke, ki bi jih lahko preživeli na prostem.
JANJA ZORMAN MACURA
S sodelovanjem do urejene ceste na Vegrad
Včeraj popoldan je bila cesta do doma na Vegradu, ki je asfaltno prevleko dočakala konec lanskega leta, tudi uradno in slovesno odprta. Kot je pred prerezom slavnostnega traku povedala Karla Urh, predsednica krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, gre za pomembno pridobitev, ki je zahtevala veliko vztrajnosti in sodelovanja med krajevno skupnostjo, Občino Kamnik in podjetjem Calcit z direktorjem Matevžem Kirnom, ki je z 52-odstotnim deležem financiranja znatno pomagal k realizaciji investicije.
Pri rekonstrukciji ceste do doma na Vegradu, ki je bila zaključena konec lanskega leta, so bila izvedena
naslednja gradbena dela: zamenjava spodnjega in zgornjega ustroja, izgradnja mulde, jarka iz kanalet, jaškov, globinskega odvodnjavanja - kanalizacije z ponikovalnico, namestitev odbojne varovalne ograje, namestitev prometne opreme, zavarovanje brežine in asfaltiranje vozišča ter izogibališč v dolžini 260 metrov. Investicijo v vrednosti 103.000 evrov sta financirala Občina Kamnik - 48 odstotkov vrednosti in podjetje Calcit d.o.o. - 52 odstotkov.
Direktor podjetja Gratel d.o.o. Jure Valjavec je na kratko opisal potek del in se zahvalil tako Občini Kamnik za pomoč pri pridobivanju
soglasij in zapor, kot tudi podjetju Calcit, ki je s finančnimi sredstvi in kvalitetnim materialom omogočilo, da se lahko krajani in drugi na Vegrad zapeljemo po asfaltni cesti. Direktor podjetja Calcit d.o.o. Matevž Kirn je pozdravil tovrstna sodelovanja z željo, da je to le začetek urejanja ceste proti Primožu, krajanom pa zaželel srečno pot
»Odprtje te ceste je dokaz sodelovanja med lokalno skupnostjo, Občino ter podjetjema Calcit in Gratel. Veseli smo, da imamo v naši občini podjetje - Calcit d.o.o., ki okolju tudi kaj da, ne le jemlje«, je izpostavil župan Marjan Šarec.
VERA IVI EJAČ
Pred simboličnim^ prerezom traku so otroci VVZ Antona Medveda otroško razigrani zapeli in zaplesali.
Asfaltirana cesta do doma na Vegradu je rezultat dobrega sodelovanja med Krajevno skupnostjo, Občino Kamnik,podjetjem Calcit d.o.o. in izvajalcem Gratel d.o.o. Zato so slavnostni trak družno prerezali župan Marjan ©arec, direktor podjetja Calcit d.o.o. Matevž Kirn, direktor izvajalca - podjetja Gratel d.o.o. Jure Valjavec, predsednica Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Karla Urh in občinska svetnica Nives Matjan.
13. april 2012
AKTUALNO: EKOLOGIJA IN SAMOOSKRBA
Podeželje v mestu Kamnik
Tradicionalne prireditve Podeželje v mestu prireja Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije že od leta 2005 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Njihov namen je predstavitev in promocija raznolikosti ponudbe slovenskih kmetij in neposrednih proizvajalcev.
V soboto, 24. marca, se je podeželje s svojo ponudbo prvič predstavilo tudi v Kamniku na Glavnem trgu. Kmetijske in sadjarske pridelke in izdelke, domače mesne dobrote, sire in skuto, peciva in kruh iz krušne peči je v pokusino in nakup ponudilo deset društev, kmetov in pridelovalcev.
Kot so v nagovoru v en glas izpostavili predsednik Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice Valentin Zabavnik, župan Marjan ©arec in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj,
Stojnica KGZS območne izpostave Kamnik je bila dobro obiskana, kar ni nič čudnega, saj je Peter Berlec, tajnik izpostave, ob pomoči prijaznih sodelavk in sodelavcev ter obilici dobre volje obiskovalcem ponudil sveže pečeno zorjeno goveje meso. Pripravil ga je tako okusno, da bi se lahko postavil pred marsikaterim gostincem.
Podeželje v mestu -velika noč na podeželju
v soboto, 31. marca, je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije na Pogačarjevem trgu v Ljubljani organizirala eno od prireditev Podeželje v mestu. Skupna kmetijska politika podpira ohranjanje dediščine podeželja u kakovost, varnost, blaginja, razvoj.
Na velikonočno obarvanem Podeželju v mestu se je s svojo ponudbo predstavilo 40 kmetij. Z glasbo, plesom in delavnicami so obogatili sobotni tržni dan. Za predstavitev dediščine podeželja so poskrbeli člani Društva rokodelcev Moravške doline z njihovo maskoto - mačkonom Rokcem. Prikazovali so izdelavo velikonočnih butaric, cvetja iz krep papirja, velikonočnih prtov in pirhov. Ob 15-letnici delovanja društva so izdali knjigo Rokodelci in umetniki, v kateri se predstavljajo zlasti rokodelci iz Moravške doline, pa tudi od drugod. Ob spoštljivi predstavitvi njihovega lepega kraja in prijazni postrežbi z domačimi dobrotami se mi je kar hudo storilo kje so naši kamniški turistični delavci s predstavitvijo številnih kamniških lepot, običajev, pristnih domačih izdelkov in pridelkov ter prizadevnih članic dveh društev podeželskih žena Kamnik-Komenda in pa Tuhinjska dolina.

Na stojnici Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice je okusen domačja-bolčni sok, kis, jabolka in dobrote, ki so jih napekle domače gospodinje, gostoljubno ponudil Ivan Nograšek (na sliki) in sin Janez z družino.
je pomen prireditve Podeželje v mestu Kamnik predstaviti bogato podeželsko zaledje mesta in Kamničanom ponuditi zdrave, domače izdelke, s tem pa osveščati in poudarjati pomen samooskrbe z lokalno pridelano hrano ter širši javnosti predstaviti pridelovalce iz naše bližnje okolice.
Utrip podeželja je povezan tudi z glasbo, za katero je poskrbel ansambel Dobra volja, ki ga sestavljajo mladi iz bližnje okolice, med njimi tudi 22-letni harmonikar Urban Nograšek iz Tunjic.
Kot smo izvedeli tik pred zaključkom redakcije, bo na Ptuju od 17. do 20. maja tradicionalna državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Znani so že rezultati ocenjevanja za suho sadje, kis, konzervirane vrtnine in sok, ki jih bodo razglasili na razstavi in podelili priznanja. Iz kamniške občine so znani trije nagrajenci: Janez Nograšek iz Tunjic z zlatim priznanjem za domači jabolčni sok, Miha Golob z Brezij nad Kamnikom z zlatim priznanjem za pasterizirano rdečo peso in Rok Kancilja iz Zgornjega Tuhinja s srebrnim priznanjem za suhe hruške.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Ančka Podbevšek iz Podeželskega društva - Utrip pod lipo domačo Motnik je zbranim na Glavnem trgu prebrala nekaj pesmi o podeželskih ženah, nato pa se z nami in predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cirilom Smrkoljem zapletla v zanimiv pogovor. Ančka Podbevšek iz Motnika je članica UO Zveze kmetic Slovenije in pobudnica projekta PODEŽELJE V MESTU KAMNIK v sodelovanju društev, v katerih je zelo aktivna: je predsednica Podeželskega društva Utrip Motnik, članica
DPŽ Tuhinjska dolina in Kamnik-Komenda, članica Društva kmetic Izlake, članica TD Snovik, članica UO KGZS Izpostava Kamnik, gasilka, v prvi vrsti pa kmetica, kot sama pravi.
»Po zgledu nekaterih občin in iz programa ZKS spodbujamo lokalno samooskrbo in povezanost podeželja z mestom. Današnja predstavitev v mestu Kamnik je prva. Nekateri izmed nas se bodo v Kamniku spet predstavili v času Srednjeveških dni, v širši postavi pa bomo na prireditvi Dnevi narodnih noš in pred božičnimi prazniki. Zadovoljna sem z odzivom na sodelovanje ob podpori župana Marjana ©arca in KGZS in želim, da bi se taka promocija ponovila večkrat,« nam je z vidnim zadovoljstvom povedala.
Vabilo na 1. kamniško izmenjavo
SLOVENSKIH AVTOHTONIH SEMEN IN SADIK
Seme je popolnost v mirovanju. Utrip življenja ga predrami in v zemljo požene koreninico, s tem se zave prostora, v katerem živi. Proti nebu požene stebelce z nežnimi listki in svetu podari svoje mnoge darove.
Močno vez človeka z naravo predstavljajo semena. V različnih pokrajinah skozi čas so se s pomočjo narave in ljudi razvile različne sorte, ki so odražale posebnosti kraja, kjer so bile vzgojene. Prav te domače sorte nudijo poleg okusnih plodov tudi zdravje ljudem, kajti s svojo prilagojenostjo specifičnosti kraja so bolj zdrave in odporne, s tem pa odpade kemično tretiranje rastlin.
Torej, vabljena vsa avtohtona, domača semena in sadike v izmenjavo ali v dar tistim, ki svojih semen še nimajo, da jih bodo posadili in naslednjo sezono izmenjali tudi sami. Semena bomo ohranili tudi z vpisom v semensko knjigo, pri semenski mizici pa bo na voljo več informacij o pomembnosti avtohtonih rastlinskih vrst in sort.
Srečamo se v četrtek, 19. aprila, na Zapricah, od 16.30 dalje ob pravljičnem zeliščnem vrtičku. V primeru dežja pa teden dni pozneje - v četrtek, 26. aprila.



' I


»lani Društva rokodelcev Moravske doline so z izdelovanjem velikonočnih butaric, cvetja iz krep papirja, velikonočnih prtov in pirhov ter prijazno postrežbo z domačimi dobrotami lepo in spoštljivo predstavili domači kraj.
Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije prireja tradicionalne prireditve Podeželje v mestu od leta 2005. Njihov namen je predstavitev in promocija raznolikosti ponudbe slovenskih kmetij. Omogočajo promocijo neposrednih proizvajalcev, spodbujajo direktno prodajo in so priložnost za mreženje pridelovalcev, potrošnikov, trgovcev in predstavnikov medijev. Na njih se odvija kulinarična zgodba, vezana na letni čas, podeželsko kulturo in kulinarično tradicijo. Na letošnjih prireditvah bo KGZ Slovenije osveščala širšo javnost glede pomembnosti Skupne kmetijske politike.
VERA MEJA»
flTI». ^
Tradicionalna prireditev Podeželje v mestu je tudi tokrat v Ljubljano privabilo izredno veliko obiskovalcev in ponudnikov domačih dobrot iz vse Slovenije. Iz kamniške občine sta domače pekovske izdelke in kruh iz krušne peči prodajali le Bernarda Hribar in njena sestra Zdenka s kmetije Pr'Kajet iz Kališ nad Črno.
Doma v Srcu Slovenije
Lokalna samooskrba
s hrano v Srcu Slovenije
Lastna oskrba z domačo hrano postaja vse pomembnejša tema. Za razvoj tega področja v lokalnem okolju občine Kamnik pa tudi širše na območju Srce Slovenije je bilo narejenih že veliko korakov, tukaj so tudi že prvi odlični rezultati nekajletnega sistematičnega delovanja na tem področju.
Dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi in predelavi lokalnih kmetijskih proizvodov ter njihovo trženje spada med prioritetne naloge LAS »Srce Slovenije«, v kateri sodeluje tudi Občina Kamnik. Od leta 2007 je bilo podprtih že več projektov s tega področja, med drugim tudi dva iz Tuhinjske doline, kjer so bile vzpostavljene pomembne povezave med Turističnim društvom Tuhinjska dolina in Termami Snovik ter ponudniki kmetijskih proizvodov iz Tuhinjske doline. Lokalni ponudniki hrane iz kamniške občine, zlasti iz Tuhinjske doline, se tako že uspešno povezujejo med seboj in tržijo svoje pridelke v lokalnem okolju občine Kamnik.
TD Tuhinjska dolina je v letih 2008-2009 izvajalo projekt na temo povezovanja in promocije produktov, s katerim je spodbudilo tako ponudnike kot tudi porabnike za pridelovanje in uporabo ekološko pridelane hrane in ostalih izdelkov s podeželja. Turistično društvo si je iz projekta zagotovilo enotno označene
Poleg letakov je bil izdelan še ponudbeni pano, ki opozarja obiskovalce Term Snovik na lokalne pridelovalce hrane.
V letu 2010 pa je bil s strani LAS Srce Slovenije podprt projekt Term Snovik za uvajanje lokalno pridelanih živil. Vzpostavili so mrežo več kot 20 dobaviteljev živil, ki so pridelana v lokalnem okolju Tuhinjske doline. Ugotovili so dejanske možnosti dobave živil ter se povezali z več 22 kmeti in drugimi ponudniki zlasti iz Tuhinjske doline pa tudi širše. Na usposabljanjih za kmete in uslužbence v termah so opredelili več kot 20 različnih receptov in menijev za izbrano ponudbo Snovikove restavracije, med katerimi so zdaj nekateri v dnevni ponudbi.
Pomembno vlogo pri razvoju lokalne samooskrbe predstavlja tudi zadruga Jarina iz Litije, ki z lokalnimi pridelki in izdelki oskrbuje različne javne ustanove. Pridelke odkupuje od tistih manjših in srednje velikih kmetov iz območja Srce Slovenije (trenutno je v mreži 100 ponudnikov), ki svojih kmetijskih viškov sami ne morejo spraviti na tržišče, hkrati pa išče potrebe po pridelkih
Lokalni pridelovalci hrane vabljeni na delavnico »Trženje lokalnih proizvodov« o možnostih prodaje viškov pridelkov na širšem območju Srca Slovenije,
v sredo, 18. aprila 2012 ob 19. uri v Klubskem salonu Hrast v Termah Snovik.
Dodatne informacije in prijave: Nataša Smrekar (Jarina): 01 - 89 72104, natasa@jarina.si Ivan Hribar (TD Tuhinjska dolina): 041633 779
na istem trgu. Manjšim proizvajalcem, ki nimajo časa in potrebnih znanj, tako omogoča prodajo tudi v sistemih javnega naročanja. Jarina skrbi tudi za enotno podobo ponudnikov, za enotne lesene zabojčke in vrečke za prodajo kmetijskih pridelkov na javnih prostorih.
Tako Jarina kot tudi Center za razvoj Litija iščeta še nove, dodatne priložnosti za razvoj tega pomembnega področja, ki
l^ivljenja na obn
Večer, namenjen materam za praznik
V soboto, 24. marca, je bilo v Kulturnem domu na Križu nadvse zanimivo in veselo. V organizaciji Kulturnega društva Križ pod vodstvom predsednika Franca Martinjaka je potekala prisrčna prireditev ob materinskem dnevu. V pestrem programu, ki sta ga povezovala Sabina in Danijel, so nastopili: Dramska skupina itriž s skečem »V čebru« v režiji Franca Martinjak, ljudski pevci in pevke iz Krašnje, ljudske pevke iz Domžal pod vodstvom »posrečene« Mare Vilar, ki se je predstavila tudi v solističnem nastopu s Prešernovim Povodnim Možem in Lepo Vido
v originalni in sodobni verziji. Temperamentni Mari nihče ne bi prisodil 80 let, je enkratna mojstrica tako besede kot koreografije in zna razveseliti še tako »resnega« obiskovalca. Prijeten večer so v nadaljevanju z ubranim petjem obogatili domači fantje iz Komende, ki se jih z nostalgijo spominjamo iz dolgoletnega sestava Moškega pevskega zbora Komenda - resnično smo jih pogrešali in že ob prihodu na oder smo jih nagradili z bučnim aplavzom. Zanimivo je bilo poslušati tudi ljudske pevce iz Blagovice pod vodstvom Matjaža Pustotnika. Polna dvorana obiskovalcev je nastopajoče nagrajevala z bogatimi aplavzi, še zlasti priljubljene pevke Ženske vokalne skupine Brinke iz Grosupljega. Pesnica Marija Koželj z Gore pri Komendi je prebirala
Fotograf/-inja se predstavi
Dramska skupina Križ pod vodstvom Franca Martinjaka je polno dvorano kulturnega doma na Križu nasmejala z uprizoritvijo skeca »V čebru«, v katerem je nesrečno končala žena, kije svojemu možu napisala dolg spisek opravil, ki jih mora opravljati: od kuhanja, pranja plenic, likanja do pometanja in pobiranja jajc v kokošnjaku ... Med drugim je pomagal ženi prati tudi »žehto« in med ožemanjem perila to opravljal tako zavzeto in močno, da je žena padla v čeber... a na seznamu del ni bilo zapisano, da naj ženi pomaga iz čebra ...
pesmi iz svoje pesniške zbirke.
Ogledali smo si lepe čipke in predstavitev klekljanja članice Klekljarskega društva Čebelica iz
Most Tatjane Lužar, ki je ponosno povedala, da imajo podmladek v OŠ Komenda - Moste.
VERA MEJAČ
Mara Vilar je zapela z ljudskimi pevkami iz Domžal, nato pa nas nasmejala v solistični uprizoritvi Prešernovega Povodnega moža in Lepe Vide v originalni in sodobni verziji. Temperamentni Mari nihče ne bi prisodil 80 let, je enkratna mojstrica tako besede kot koreografije in z^ razveseliti še tako »resnega« obiskovalca.
Pogrešali smo že domače fante iz Komende, ki se jih z nostalgijo spominjamo iz dolgoletnega sestava Moškega pevskega zbora Komenda, zato smo jih že ob prihodu na oder ogradili z bučnim aplavzom.
Domovinski kotiček v CIRIUS Kamnik za krepitev zavesti in ljubezni do domovine
Zgodovina mlade slovenske države je kratka in ne moremo se primerjati z državami, ki so v evropskem prostoru ukoreni-
ohranjanje domovinske zavesti.
Prireditev ob odprtju Domovinskega kotička, 29. marca, so uvrstili v okvir praznovanja ob-
Domovinski kotiček sta ob odprtju obogatili knjigi s pomembno domoljubno vsebino: Od stavke do stranke Franceta Tomšiča in Demos na Kamniškem, katere glavni in odgovorni urednik je Igor Podbrežnik. V imenu vseslovenskega združenja Demos na Kamniškem je predsednik Igor Podbrežnik darilo izročil Isabelle Morel Bera, v.d. direktorice CIRIUS Kamnik. Program, prepleten z ljubeznijo do domovine, je prijetno povezovala Marta Lavrič Tomšič (na levi).
Mladi iz CIRIUS-a so z branjem spisov in recitalom domovinskih pesmi krepili zavest in ljubezen do domovine.
Toneta Pavčka. Dijaki in dijakinje 4. letnika pa so nam ob branju spisov sporočili, da domovina ni le nekaj, vezano na praznike in običaje, temveč pomeni dom, vse dobro in srečo.
Dogodka se je udeležil tudi župan Marjan Šarec, ki je učence in mentorje pohvalil za njihov trud pri ohranjanju domovinske kulture in poezije.
VERA MEJAČ
njene že stoletja. Obstaja kriza vrednot, zgledi pa niso najboljši. Otroci odraščajo, postajajo učenci, dijaki, nato študentje in vsak čas bodo nasledili pomembna mesta v naši družbi. A premalo vedo o domoljubju, o domovinski zavesti, slabo poznajo zgodovino slovenske osamosvojitve, nimajo pravega odnosa do zastave in drugih slovenskih simbolov. Pedagogi v CIRIUS Kamnik so se zato posvetili domovinski vzgoji, ki pozitivno vpliva na oblikovanje in spodbujanje čustev narodne zavesti mladine in ljubezni do domovine ter naših korenin. Da se domoljubje pozitivno oblikuje skozi celoten vzgojno-iz-obraževalni proces so ustanovili Domovinski kotiček, kjer bodo potekale različne dejavnosti za
činskega praznika. V preddverju knjižnice je zapel pevski zbor CIRIUS pod vodstvom zborovodje Alje Teka-lec ob spremljavi orkestra CIRIUS pod vodstvom glasbenega pedagoga Mirana Antonina. Dijakinje prvega letnika so pod vodstvom prof. Zale Hriberšek pripravile recital pesmi na temo Moj dom in moja domovina. Prisluhnili smo domovinskim pesmim Srečka Kosovela, Alojza Gradnika in
V	galeriji Doma kulture Kamnik je do konca aprila na ogled razstava Foto kluba Kamnik z naslovom FotografZ-inja se predstavi. Člani in članice predstavljajo svoje fotografsko ustvarjanje preteklega leta. Kot so povedali ob odprtju razstave 21. marca, je posebnost letošnje razstave v tem, da so si člani lahko sami izbrali način predstavitve svojih fotografij in tako še posebej izpostavili obravnavano tematiko in fotografirane motive. To daje razstavi svojevrsten značaj in večjo razgibanost, kot smo je bili vajeni s preteklih razstav iz sklopa Fotograf/-inja se predstavi, obenem pa poudarja individualno delo vsakega posameznika.
Rudolfi in Smeti na luni
še en kamenček (osemnajsti!) v mozaiku predstav gledališke skupine ŠCRM Rudolfov dodaja nova predstava, ki jo bodo mladi igralci premierno uprizorili 19. aprila ob 20. uri v Domu kulture Kamnik. Tokrat smo izbrali gledališki tekst SMETI NA LUNI avtorja Roka Vilčnika, za katerega je prejel Grumovo nagrado.
To je zgodba o človeških odnosih, o razbitem zakonu, o deklici in njeni samoti, o čudaku zvezdogledu, ki se je umaknil iz »normalnega« sveta v svet vesolja...V ospredju je prijateljstvo med zvezdogledom in dekletcem, ki ga okolica brutalno konča, ker druženje otroka in odraslega ni možna, kajti meja med otroško zaupljivostjo in sprevrženostjo odraslih je zelo zabrisana.
Vsakdo si lahko to zgodbo razlaga drugače, a to ni bistveno sporočilo predstave. Vse, česar se odrasli dotaknemo, umažemo; tako se je zgodilo z Zemljo, tako se dogaja z Luno. Samo otroška duša še ostaja čista in nedotakljiva.	Evelina Štefin, Rudolfi
Razstava v Galeriji Miha Maleš
Mušič - Maleš, prijatelja in sodelavca
V	Galeriji Miha Maleš v Kamniku je do septembra na ogled gostujoča likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju Galerije Furlan, Goriškega muzeja in Galerije Miha Maleš.
Številne zbrane ljubitelje umetnosti, posebej pa še Travico Maleš Gre-šak, Suzano Horvat iz Galerije Furlan in direktorja Goriškega muzeja Andreja Malniča, je ob odprtju razstave 21. marca pozdravila kustosinja Saša Bučan, ki je koordinirala prenos in postavitev razstave v Galeriji Miha Maleš. Razstavo je odprla višja svetovalka na Oddelku za družbene dejavnosti Liljana Juhart Mastikosa. V spremljajočem glasbenem programu so nastopile flavtistke Glasbenih šol Domžale in Kamnik pod vodstvom prof. Andreje Humar.
Samo razstavo je predstavila kustosinja razstave, muzejska svetovalka Breda Ilich Klančnik. Poudarila je pomembnost ohranjene korespondence med obema umetnikoma. Dokumentarno obarvana zgodba, ki razkriva dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje dveh pomembnih likovnih umetnikov preteklega stoletja, doživlja po postavitvi na gradu Dobrovo lansko jesen svojo reprizo v Kamniku. Lahko bi rekli, da po lepi stari navadi Mušič vrača obisk Malešu. Dve muzejski instituciji, ki hranita obsežni donaciji, se sicer razlikujeta, skupna pa jima je skrb za popularizacijo umetniških opusov, ki sta ju prejeli v hrambo.
Dopisovanje iz daljne preteklosti, žal le enosmerno (Mušičeva pisma Malešu), dobiva oprijemljivejšo podobo tudi v likovni spremljavi, ki se osredotoča na dve mesti - Benetke in Pariz - še posebej pomembni Muši-čevi življenjski zgodbi. Drobni fragmenti v tem dokumentarnem mozaiku osvetljujejo le nekaj poglavij skupne prijateljske zgodbe. V njej si sledijo prizori z njune edine skupne razstave, dogovori in pisanje člankov za revijo Umetnost, ki jo je Maleš urejal med letoma 1936 in 1944, skupna iskanja Prešernove podobe, posredovanje stikov z De Pisisom ter končno tudi zbirka Mušičevih del v Maleševi zapuščini, ki jo skrbno hrani njegova hči Travica Maleš Grešak.
Zadnje poglavje pričujoče razstave je zgolj likovno in samo Maleševo. Med številnimi popotnimi vtisi, ki so se ohranili v umetnikovem opusu, smo zavoljo Mušičeve družbe izbrali le dve mesti. S slikovitimi vedutami Benetk in likovnimi utrinki iz svetovljanskega Pariza se umetnika zdaj srečujeta na simbolni ravni.
Marko Kumer, Medobčinski muzej Kamnik
ZomnMBlii Privjr zvija ISBI
S posebno radostjo in ponosom so pesem »Moja Slovenija« zapeli pevke zbora CIRIUS pod vodstvom zborovodje Alje Tekalec ob spremljavi orkestra z vodjem Miranom Antoninom.
in pevci CIRIUS
Glasbena šola Kamnik vabi na
BALETNI KONCERT
učencev plesa in baleta Glasbene šole Kamnik in dijakov Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v sredo, 25. aprila, ob 16.30 in 19.00 v Dom kulture Kamnik
Vstop prost.
13. april 2012
POGLEDI - IZ DRUŠTEV
Kamniški ObČAN
poslanske klope
Zlato fiskalno pravilo
V začetku tega tedna smo se v vili Podrožnik sestali vodje poslanskih skupin in predsedniki parlamentarnih strank. Dogovorili smo se, da začnemo s postopkom spreminjanja 148. člena Ustave Republike Slovenije, v katerega bi zapisali t.i. »zlato fiskalno pravilo«. ©e isti dan je bila sklicana Ustavna komisija, dan za tem pa še plenarno zasedanje Državnega zbora, kjer so bili sprejeti potrebni sklepi za začetek spreminjanja ustave. Ker je postopek za začetek spremembe ustave podprlo kar 70 poslancev, se zdi, da je vse potekalo relativno gladko, vendar temu ni bilo tako. Lahko se zgodi, da predlaganega teksta spremenjenega 148. člena ustave v prihodnjih tednih ne bo podprlo 60 poslancev, kolikor jih je potrebnih za uveljavitev spremembe ustave.
Kaj sploh je »zlato fiskalno pravilo«? Gre za koncept uravnoteženih javnih financ Država lahko porabi toliko denarja kot ga zbere. »Zlato fiskalno pravilo« predvideva uravnoteženje prihodkov in odhodkov, vendar pa ne govori o tem, kako to uravnoteženost doseči. Opozicija in tudi sindikati imajo pri uvajanju »zlatega fiskalnega pravila« številne pomisleke in neutemeljene strahove. Najpogosteje poudarjajo, da vladna koalicija s sprejetjem »zlatega fiskalnega pravila« hiti, ker naj bi s tem preprečila vse morebitne referendume, ki bi se nanašali na varčevalne ukrepe. Številni ugledni ustavni pravniki so na Ustavni komisiji jasno povedali, da z »zlatim fiskalnim pravilom« ne bo mogoče prepovedati referendumov, ki bi se nanašali na varčevalne ukrepe, saj je uravnoteženje proračuna mogoče doseči na različne načine, ne nujno na takšne, kot jih predlaga vlada. Ustavno sodišče bi lahko zgolj omejilo tiste referendume, ki bi dokazano ogrozili javno finančno stabilnost države. Resnični razlog za hitenje pri zapisu »zlatega fiskalnega pravila« v ustavo tiči vtem, da bi imel zapis omenjenega pravila v ustavo konkretne javnofinančne učinke. Z zapisom »zlatega fiskalnega pravila« v ustavo, bi mednarodni javnosti dali jasen signal, da mislimo resno delati drugače. S tem bi naše bonitetne ocene rasle, kar bi pomenilo, da bi več kot milijardni kredit dobili po tri odstotni in ne po sedem odstotni obrestni meri. Pri milijardi evrov kredita bi to pomenilo več deset milijonov evrov manj za obresti. Ti milijoni bi pomenili, da kakšnega izmed varčevalnih ukrepov ne bi bilo potrebno uresničiti. Hitrejši zapis »zlatega fiskalnega pravila« v ustavo torej pomeni manjše reze pri javnih financah. Potrebno je še povedati, da »zlato fiskalno pravilo«, ki bo zapisano v 148. členu ustave predvideva poseben sistem obvladovanja javnih financ, zelo enostavno povedano mehanizem »zlatega fiskalnega pravila« od vlade zahteva, da v času gospodarske rasti ustvarja proračunske presežke, ki jih lahko porabi v času gospodarske krize. V primeru velikih naravnih nesreč ali vojn je seveda možen odstop od koncepta uravnoteženega proračuna.
Zapis »zlatega fiskalnega pravila« v ustavo bi poleg pomembnega ekonomskega signala imel tudi simbolično sporočilo, to je, da se je slovenska politika v ključnih trenutkih sposobna poenotiti. Storjena bi bila velika škoda, če bi nekateri poslanci glasovali proti zapisu »zlatega fiskalnega pravila« v ustavo samo zato, ker imajo neke stare zamere do trenutne vladne koalicije iz preteklosti.
MATEJ TONIN, poslanec
Boj za pravico bo še dolg
Na pobudo gospodarskega odbora AS MEŠČANSKA KORPORACIJA KAMNIK (korporacija) je konec marca potekal sestanek s predstavniki Upravne enote Kamnik, ki so povedali, da UE ne sme in tudi ne komentira sodbe Vrhovnega sodišča ter mora kot upravni organ v skladu z zakonskimi določili slediti instančnemu odločanju. Tudi če bi bila na javni obravnavi ugotovljena popolnoma drugačna dejstva, bi morala biti odločitev upravnega organa v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča.
Nedvomno je glavni krivec za zavlačevanje postopka postalo Vrhovno sodišče, ki je sledilo navedbam zavezancev in ni upoštevalo vseh dejstev. Upoštevalo je zgolj sporazum o ponovni vzpostavitvi korporacije, v katerem je bila takrat po nasvetu Okrajnega sodišča v Kamniku napisana solastnina, ne pa tudi temeljnega akta ustanovitve - statuta, v katerem je bila jasno določena skupna lastnina. V Pravilniku o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov je zapisano, da se vrsta lastnine določi šele po pravnomočni vrnitvi! Sodišče je torej razsodilo na osnovi nepopolnega upoštevanja dejstev in v nasprotju z namenom Zakona o denacionalizaciji. Zadevo je vrnilo na začetek z obveznim navodilom, da se mora izdati negativna odločba, namesto da bi samo izdalo negativno sodbo. S tem bi korporaciji omogočilo vložitev zahteve za ustavno presojo in pritožbe na Mednarodno sodišče za človekove pravice. Tako pa je postopek spet na začetku, s to razliko, da bo tožbe in pritožbe vlagala AS KORPORACIJA. Torej bo borba za odpravo krivic in za pravico še dolga.
B. POLLAK
NAMESTO NA STARI GRAD NA GORO K SV. MIKLAVŽU
K pisanju me je spodbudil članek v prejšnji številki Kamniškega občana. Namreč nisem še videl sporočila v časopisu, v katerem bi gostinsko podjetje odganjalo svoje goste. Ponavadi je ravno obratno, podjetje se trudi, da bi privabilo čim več gostov.
V turističnem društvu Gora sv. Miklavž, ki šteje preko 70 članov in deluje že l0. leto, si prizadevamo, da bi se pohodniki in skupine imeli čim lepše. Gora sv. Miklavž leži v Tuhinjski dolini, na 750 metrov nadmorske višine, nad naseljem Šmartno, odkoder je ura peš hoje preko vasi Gradišče. Gora ima ne-
precenljivo kulturno-etnološko vrednost, cerkev sv. Miklavža (v prvotni obliki zgrajena l. 1730), v kateri se nahaja zanimiv kasetni strop. Zvonik je ločen od cerkve in sestavlja protiturško obzidje, v sklopu katerega je obrambni stolp, ki je, poleg Malega gradu, še edini ohranjen v kamniški občini iz turških časov. Spodaj se nahaja mežnarija s črno kuhinjo ter na novo postavljeno kaščo. TD ima omenjene objekte v najemu od župnije oziroma nadško-fije Ljubljana.
V preteklih letih smo obnovili skoraj vse objekte, čaka nas še obnova strehe na mežnariji.
Novo zgrajena kašča.
Vsa dela smo opravili v režiji TD, občina Kamnik je prispevala svoj delež, ravno tako tudi župnija Šmartno. Rezultat, da lahko različne institucije odlično sodelujejo, je viden. Seveda smo pri tem sodelovali vsi člani društva, ki nismo gledali na število ur vloženega dela.
V TD Gora se bomo potrudili, da se bodo pohodniki, šolske skupine, vrtci in ostah ljubitelji te lepe in neokrnjene narave lepo imeli na naši turistični točki, od koder se ob lepem vremenu odpirajo čudoviti razgledi na Limbarsko goro proti jugu, na Kamniško-Savinjske Alpe in Julijce na zahodu.
Špoštovani ljubitelji gora in etnološke dediščine vabljeni, da nas obiščete vsako soboto in nedeljo od 14. ure dalje, skupine
Zvonik s protiturškim obzidjem.
med tednom pa po predhodni najavi. Lahko si ogledate mežna-rijo s črno kuhinjo, cerkev sv. Miklavža in se naužijete svežega zraka. Ob makadamski cesti proti Miklavžu pa se boste lahko odžejali iz studenca s čisto pitno vodo. Več informacij dobite na korosec.maia@gmail.com ali www. sv-miklavz.com.
JOŽE KOROŠEC, predsednik TD Gora sv. Miklavž Foto: MAJA KOROŠEC
Ponosni na tradicijo društva in kamniške planince
Na tokratnem volilnem občnem zboru PD Kamnik se nas je v petek, 23. marca, v jedilnici ©ol-slsega centra Rudolfa Maistra v Kamniliu zbralo približno devetdeset članov, da bi pregledali delovanje društva v letu 2011. Pred uradnim delom sta v kulturnem programu, ki ga je pripravila
zbor pa je vodila Irena Mušič Habjan.
»Današnji dan je naš dan, je praznik društva. Če bomo zadovoljni odšli domov, bo naš namen danes dosežen. Mislim, da smo lahko vsi ponosni na tradicijo društva in kamniške planince. Število izletov, akcij, mladih in otrok, vzponov, obnovlje-
tuja gorstva (nominacija za Zlati cepin), poleg tega je bilo v alpinističnem odseku opravljenih precej kvalitetnih vzponov. Markacisti so skrbno vzdrževali planinske poti, planinske skupine po osnovnih šolah pa so izvajale aktivnosti po svojih programih. Skupaj smo opravili preko 3.000
cev Kamnik, predsednik Društva GRS Kamnik, ravnateljica Srednje ekonomske šole ŠCRM Tatjana Novak in predsedniki oz. predstavniki planinskih društev iz okolice (PD Komenda, PD Domžale, PD Železničar, PD Gornji Grad, PD PTT Ljubljana).
Na koncu zbora sta Jurček
Vladka Vremšak, nastopila folklorna skupina Verine zvezdice iz OŠ Marije Vere pod mentorstvom Vanje Pušič ter Mekinjski oktet z zborovodkinjo Marjeto Čimžar. Za ozvočenje je tudi letos poskrbel Rok Bohte, občni
130. redni letni občni zbor PGD Kamnik
V lanskem letu opravili preko 130 intervencij in 9 tisoč ur prostovoljnega dela
v prostorih gasilskega doma Kamnik je 23. marca potekal 130. redni letni občni zbor osrednje gasilske enote PGD Kamnik, ki so se ga poleg članov društva udeležili tudi župan IVlarjan Šarec, predsednik GZ Kamnik IVlarjan Semprimo-žnik, predsednik KS Emil Grzinčič in poveljnik CZ mag. IVlatjaž Srša.
Župan IVlarjan Šarec se je zbranim zahvalil za požrtvovalno in uspešno opravljeno delo. Poudaril je pomembnost delovanja osrednje gasilske enote Kamnik, ki je v letu 2011 opravila preko 9.000 prostovoljnih ur in preko 130 intervencij. Vsem članom in članicam je ob 130. obletnici zaželel še veliko uspešne-
ga dela ter izkazal zaupanje s strani lokalne skupnosti.
Na občnem zboru so se zbrani seznanili s poročili o delovanju PGD Kamnik kot osrednje gasilske enote v občini Kamnik, ki deluje neprekinjeno od 14. avgusta 1882. To pomeni, da v letošnjem letu praznuje 130-letnico organiziranega delovanja varstva pred požarom in lokalne javne gasilske službe. Društvo, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba, je bilo organizirano zaradi številnih požarov v mestu in okolici Kamnika.
JANJA ZORMAN MACURA
nih poti, prostovoljnih ur in obiskovalcev naših koč dovolj zgovorno kažejo na dobro delo društva. Vsaka generacija zbere skupino ljudi, ki se v danem obdobju znajo vklopiti v okolje in družbo ter zagotoviti društvu delovanje skoraj do popolnosti. Zadnja leta so prisotni izjemni ljudje, s katerimi lahko premikamo gore, če malo pretiravam, in na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki so karkoli storili za delovanje našega planinskega društva,« so bile uvodne besede predsednika društva Ivana Resnika. V nadaljevanju je poročal o delovanju društva. Kot vsako leto, je društvo organiziralo prireditve (Dan Kamniških planin, Rokovnjaški pohod, Smučko in cepin, druženje s prijatelji iz pobratenega mesta Trofaiach, kulturnozgodovinski izlet, postavitev plezalne stene na Kamfe-stu). Izven sezone je na Kamniškem sedlu intenzivno potekala obnovitev notranjosti Kamniške koče, poleg tega so bila sproti opravljena redna vzdrževalna dela na obeh kočah.
Vodniški odsek je svoje izlete izpeljal po planu, športnoplezalni odsek je organiziral dežurstvo na plezalni steni v času poletnega festivala in organiziral mladinsko plezalno šolo z devetdesetimi otroki, nekateri alpinisti so se udeležili zelo uspešnih odprav v
ur prostovoljnega dela, številka članstva pa se je ustavila na 1359, kar kaže, da smo eno največjih društev v naši občini. Sodelovanje društva s PZS, Občino Kamnik in z Društvom GRS Kamnik je bilo zgledno.
Načrti za naprej so: vzdrževanje obeh koč in plezalne stene, skrb za planinske poti, kontinuirano delo alpinističnega odseka in športnoplezalnega odseka, sodelovanje s planinskimi skupinami na osnovnih šolah, prireditve in izleti po načrtu.
Tokratni občni zbor je bil po dveh letih volilni in vodstvo PD Kamnik so člani društva zopet zaupali dosedanjemu predsedniku UO Ivanu Resniku in predlaganim organom.
Občnega zbora so se udeležili gostje: predsednik MDO Kam-niško-Bistriškega območja Jurček Nowakk, predsednica MDO Ljubljana Marinka Koželj Stepic, predstavnik Društva upokojen-
Nowakk in Ivan Resnik podelila priznanja kamniškim planincem za delo v planinstvu, in sicer: Zlati častni znak PZS je prejel dr. Niko Sadnikar, Srebrni častni znak PZS Franc Pohlin ter Bronasti častni znak PZS (Janez Urankar, Aleš Holc).
Ivan Resnik je podelil tudi priznanja PD Kamnik, in sicer: Diplomo PD Kamnik (Ajda Auersperger, Zan Auersperger), Zlato značko PD (Marjan Kre-gar), Srebrno značko PD (Rajko Balantič, Urban Novak, Lučka Drganc, Mira Babnik, Ivo Gašpe-rič), Bronasto značko PD (Jure Prezelj, Monika Kambič, Roman Resnik).
Planinsko društvo se za gostoljubje in prijazen sprejem zahvaljuje vodstvu Šolskega centra Rudolfa Maistra ter vsem, ki ste pomagali pripraviti občni zbor.
IRENA MUŠIČ HABJAN foto: VLADIMIR HABJAN
Obvestilo o zapori
Investitor, Odvetniška družba Grčar, obvešča, da bo zaradi sanacije zunanjščine objekta Šutna 52 na podlagi dovoljenja Občine Kamnik izvedena popolna zapora javne poti Zaprice (bivša Kolodvorska cesta) v delu od Šutne do parkirišča na Kolodvorski v času od 16.4.2012 do 5.5.2012 ter v času od 21.5.2012 do 21.7.2012 ter popolna zapora pločnika ob istem objektu v istih časovnih obdobjih.
Slavnostni koncert Glasbene šole Kamnik
Spomini na Rudolfa Maistra skozi glasbo
Prav na dan občinskega praznika, 29. marca, je Glasbena šola Kamnik pripravila tradicionalni slavnostni koncert, posvečen spominu na Rudolfa Maistra.
Profesorica Ana Smrtnik je poskrbela za organizacijo in vodenje koncerta, ki sta ga skupaj z Lizo Novak, učenko klavirja in članico mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Kamnik, lepo povezali z izbrano besedo in spomini na Rudolfa Maistra.
V bogatem koncertnem programu smo prisluhnili 13 nastopom mladih glasbenikov kamniškega glasbenega hrama. Kot solisti, v duetu, kvartetu in zboru so nastopili: Ana Hafner - kitara, Gaj Prah
-	harmonika, Mariša Cvitanič - violina, Ana Šgoljarič
-	saksofon, Katarina ©kufca - klavir, Krištof ©penko
-	orgle, Žiga Planine - klarinet, Bor Prezelj - trobenta, Tine Plahutnik - pozavna, Aleksander Sever - ksilofon, Katarina Žajdela in Pino Pograjc - duet viol, Mladinski
pevski zbor pod vodstvom prof. Ane Smrtnik, kvartet flavt: Zala Metelko, Neža Zagožen, Katjuša Lanišek in Ana Medved.
Poslušalce in nastopajoče z mentorji je pozdravila ravnateljica Glasbene šole Kamnik prof. Darka Skalar. Podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar pa
je spomnila na velika dejanja našega rojaka, pesnika in generala Rudolfa Maistra za Kamnik in za vso Slovenijo. Vodstvu, mentorjem in učencem Glasbene šole Kamnik, ki ima bogato tradicijo, je čestitala za kakovostno delo. Ob učenju igranja različnih instrumentov učenci muzicirajo v otroškem ali mladinskem pevskem zboru, v godalnem ali mladinskem pihalnem orkestru in številnih komornih skupinah. Glasbena šola Kamnik se lahko pohvali tudi z zgledno ohranjenim instrumentarijem in bogato glasbeno knjižnico.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Mladinski pevski zbor prepeva pod vodstvom prof. Ane Smrtnik.
Marina Cvitanič - violina 7. razred.
Katarina Škufca - klavir 6. razred.
Tine Plahutnik - pozavna 7. razred.
AJ
Ana ©poljarič - saksofon 4. razred.
Kvartet flavt: Zala Metelko, Neža Zagožen, Katjuša Lanišek in Ana Medved.
20h UMETNIK/drama/The Artist/2011, Fr, Bel /režija: IVlichel Hazanavicius/100 min/CIKEL NEMI FILIVI
torek, 17. aJ
18h POJMO V DEŽJU / muzikal / Singin' in the Rain /1952, ZDA / režija: Stanley Donen, Gene Kelly /103 min / CIKEL NEMI FILM 20h UMETNIK/drama/TheArtist/2011, Fr,Bel/režija:Michel Hazanavicius/100 min/CIKEL NEMI FILM
četrtek, 19. gH
18h MARČEVE IDE/drama/The Ides of March/2011, ZDA/režija: George Clooney /101 min
20h PEVEC JAZZA / glasbena drama / The Jazz Singer /1927, ZDA / režija: Alan Crosland/88 min / CIKEL NEMI FILM
petek, 20. april
18h LUČI VELEMESTA/ komedija / City Lights /1931, ZDA/ režija: Charles Chaplin / 87 min / CIKEL NEMI FILM 20h MARCEVE IDE/drama/The Ides of March/2011, ZDA/režija:
George Clooney /101 min
sobota, 21. aal
18h HIŠA PRAVLJIC / animiranifilm / Kérity la maison des contes / 2009, Francija, Italija / režija: D. Monféry/ 76 min, sinhronizorano, 4+ 20:30h MARČEVE IDE / drama / The Ides of March / 2011, ZDA / režija: George Clooney /101 min
sreda, 25. art
18h NEVARNA METODA / biografska drama / A Dangerous Method / 2011, Kanada, Nemčija / režija: David Cronenberg / 99 min
Žiga Planine - klarinet 4. razred.
MESTNI KINO DOMŽALE
se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / info@kd-domzale.si / www.kd-donnzale.si
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamni
KOLEDAR PRIREDITEV
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si, 01 831 82 50
Sobota, 21. april 2012, ob 8. uri POHOD IZ MESTA NA PODEŽELJE, OD KAMNIKA DO SNOVIKA
zbor: Glavni trg, Kamnik prijavnina: 5 eur
Dom kulture Kamnik
www.domkulture.org,
031 775 700 ali 01 839 76 06
Torek, 17. april 2012, ob 20. uri Torki v Klubu Kino dom VEČER STAND UP KOMEDIJE
Nastopata: Mladen Pahovic in Klemen Bučan Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Rezervacija miz: 031 775 700, info@domkulture.org
Četrtek, 19. april 2012, ob 20. uri ROK VILIČNIK: SMETI NA LUNI
Gledališka skupina Rudolfi ŠCRM Kamnik
Premiera!
Grumova nagrada za najboljše dramsko besedilo 2008. Vstop prost, možnost prostovoljnih prispevkov.
Petek, 20. april 2012, ob 20. uri
Pripovedovalski Variete
TRI ZDRAVE MARIJE IN EN OČE NAŠ
Koncertna pripoved v Klubu Kino dom
Nastopajo: Vesna Zornik, Boštjan Narat, Polona Janežič in
Ana Duša
Abonma Veronika in za izven Vstopnina: 8 eur / 6 eur
Sobota, 21. april 2012, ob 19. uri KD GROBLJE: ZAKONSKI VRTILJAK
Komedija
Organizatorja: Leo klub Kamnik in Leo klub Domžale Vstopnina: 10 eur
Torek, 24. april 2012, ob 19.30
Torki v Klubu Kino dom
POTOPISNO PREDAVANJE: MONGOLIJA
Predava: Stanka Jelenc Organizator: Študentski klub Kamnik Vstop prost!
Sreda, 25. april 2012, ob 16.30 in 19. uri BALETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE KAMNIK Z GOSTI
Mentorica: Ana Trojnar
Gostje: balerine Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Vstop prost!
Budnarjeva muzejska hiša www.domaciia.com, 031 528 747
Nedelja, 22. april 2012, ob 14. uri ZELIŠČARSKO POPOLDNE
Predavanje o spomladanskih zeliščih: čemaž in trobentica. Vodi: Angelca Jagodic
Medobčinski muzej Kamnik www.muzei-kamnik-on.net, 01 831 76 47
Torek, 24. april 2012, ob 18. uri
Predavanje Alojz Cindrič: ŠTUDENTJE S KRANJSKE NA DUNAJSKI UNIVERZI (1804-1917) s poudarkom na študentih iz Kamnika in okolice Vstop prost.
8
13. april 2012
NASA ANKETA - POGLEDI
Kamniški ObČAN
»Kaj damo vase je pomembnejše od tistega, kar damo nase!«
Vrtickar je tisti, ki se ljubiteljsko ukvarja z gojenjem vrtnine in okrasnih rastlin. Slovenci smo narod vrtickarjev. Do sredine 20. stoletja smo bili narod malih kmetov in smo do danes v veliki meri ohranili potrebo po lastnem koščku zemlje, ki služi za pridelovanje vrtnin. Večino vrtičkov najdemo na zasebnih vrtovih, ob samostojnih ali vrstnih hišah, kar predstavlja eno od pomembnejših prednosti bivanja v hiši.
Čeprav vremenske razmere ubirajo svojo pot in se ne zmenijo preveč za koledar, se vrtičkarji v nobeni, se tako neugodni vremenski situaciji, ne predajo, ampak vztrajno obdelujejo svoj košček zemlje. Vsakdo na svoj način in v skladu s svojim prepričanjem. Obdobja poceni hrane so dokončno mimo, marsikomu vrtiček v vse večji finančni krizi poleg užitka ob delu z zemljo predstavlja tudi pomemben prispevek k družinskemu proračunu. Se v poplavi dobrin sploh še kdaj vprašamo, od kje so jagode že februarja? Da vemo, kaj jemo, zagotovo pripomore k temu, da se vse več ljudi vrača k obdelovanju zemlje. Kljub vsemu je v današnjih časih za večino vrtičkarstvo bolj rekreacija, hobi; za razliko od časov, ko je bilo potrebno večino hrane pridelati doma. Vsak trenutek lahko v najbližji trgovini kupimo sestavino, ki nam manjka.
Pride dan, ko je vrtičkarju vse skupaj odveč, dela na vrtu pač ni ne konca ne kraja. Vrt je živa stvar in ko se odpravimo le na krajši dopust, nas ob vrnitvi pričaka polno dela. A večina vrtičkarjev priznava, da so občutki, ko je pridelek na mizi, neprimerljivi s trenutki, ko je vsega preveč.
»e želiš biti srečen vse življenje, si uredi vrt, pravi ljudska modrost. Tokratni sogovorniki so tako ali drugače pritrdili temu.
Alenkin vrt in okolica hiše sta tako lepo urejena in vzdrževana,
zato me je zanimalo, kako ji to uspe. Prijazno mi je razložila, da ji vrt veliko pomeni, ji pa zelo veliko pomagata tudi starša. Služba in vzgoja dveh deklic, Mance (6 let) in Eve (4 leta) ni »mačji kašelj«, vendar se z dobro organizacijo vse lahko uskladi in postori. Tudi deklici mi navdušeno hitita pripovedovati, da bosta imeli vsaka svojo kvadratni meter veliko gredico, kjer bosta posadili češnjev paradižnik, glavo solate, redkvice, korenje in jagode. In nato opazovali kako raste. Ko Alenko povprašam, kaj vse se najde v njenem vrtu in sadovnjaku, je naštela toliko različnih vrst sadja in zelenjave, da se tudi bolje založena branjevka na trgu »lahko skrije« pred njeno ponudbo. Spomladi prva zacveti zvezdasta magnolija. »Je pa z njo zelo veliko dela. A vendar je prednosti neprimerno več; je lepa, daje veliko sence, ogromno plodov pa privabi ptiče jeseni«, pripoveduje Alenka. Poleg zvezdaste magnolije raste manjše drevo z zanimivo oblikovano krošnjo, ki spominja na dežnik. Imenuje se Octovec in iz njegovih plodov je odlična limonada. Za vzdrževanje vrta in okolice hiše porabi vsaj uro na dan, če odšteje košnjo trave poleti. »Delo na vrtu je tudi dober zgled za otroke. Manca in Eva z veseljem sodelujeta pri vsakdanjih opravilih in sta dnevno v stiku z zemljo. Z veseljem bomo pokazali naš vrt tudi Mančinim prijateljem iz vrtca, ki se bodo kmalu oglasili na obisku«, še doda Alenka.
Dragica je ob mojem prihodu ravno sadila fižol. Navdušeno pove, da je ravno včeraj podpisala aneks k pogodbi in s tem pridobila še eno gredico več za obdelovanje. Izredno pohvali sodelovanje z Občino Kamnik, ki gre vrtičkarjem precej naproti. »So prijazni, dostopni, višina najemnine je primerna«, pravi. Njen vrt je v neposredni bližini doma, za bivšim kulturnim domom na Duplici. Obdeluje ga že več let in ga je vzela za svojega. Zelo veliko ji pomeni, da lahko ob nedeljah, ko kuha pristno domačo govejo juho, skoči na vrt po peteršilj. Dragica je zelo ekološko naravnana, nobenih gnojil in druge kemije ni na njenem vrtu. Kupila je tudi 200-litrski sod, ki služi za zbiranje deževnice, kar je v sušnih mesecih zelo dobrodošlo. »Največ dela je spomladi, ko je potrebno vrt »preštihati«, pregrabiti, narediti gredice, ... Ko je to narejeno, samo še sprotno obdeluješ in pleveš«. Vrt obdeluje sama, mož se ji pridruži, če je res nujno potrebno. Veseli jo, da vandalizma ni zaznati. Včasih se zgodi kakšna prevrnjena klop, ki služi za krajšo pavzo med delom, kaj hujšega pa ni bilo. »Se je že zgodilo, če je bila suša, ker je bolj porozna zemlja, da je bila letina slaba, a po večini se poleti, kar lahko oskrbujemo s tem, kar pridelam«, pove o sadovih svojega dela.
Violeta je predstavila zelo zanimiv pogled na vrtičkarstvo in življenje nasploh. Človek bi jo kar poslušal, kako uživa v stiku z naravo in zemljo. »Naše vsakodnevno delovanje naj bi bilo tako kot proces rasti katerekoli rastline. Počasi in elegantno vzklije, raste, prodre skozi zemljo na sonce. Rastlina se ne jezi, ko naleti na kamen ali korenino in mora zato svojo pot nadaljevati malo bolj levo ali desno. Pač pa počasi raste in to brez napora. Raste, da služi ljudem. Narava nam služi, vse imamo tu, le vzeti moramo. Zakaj bi hodili v trgovske centre po zelenjavo, ki ji prilepijo nalepko eko, bio, slovenski izvor. Moj izvor, eko in bio imam jaz na našem vrtičku. To je pomembno.« Violeta na začetku svojega vrtnarjenja pred približno petimi leti ni poznala tako globokega pomena vrtnarjenja, zato ji je včasih predstavljalo breme. Danes se je njena zavest premaknila. Delo na vrtu ji predstavlja stik z naravo in s samo seboj. Včasih se zgodi, da pride na vrt slabe volje, a vedno odide mirna in sproščena. Za njeno družino pomeni odhod na vrt več kot marsikateri izlet. Otroka, 9-letni Sven in 3-letni Svit, sta zelo povezana z vrtom, imata ga nekako »v krvi«. Obdelujeta ga vsak na svoj način in po svojih zmožnostih. Starša ju poskušata čim manj omejevati, pa kaj zato, če bo korenje raslo malo bolj na gosto. »Na vrtu pustimo tudi kaj plevela, saj plevel rastlino
zaščiti in je lahko zelo koristen«, razloži Violeta. Ni pomembno kaj dajemo nase, ampak predvsem kaj dajemo vase, se strinjava. Za konec še Violetina misel: »Kako bi bilo lepo, če bi se čim več družin ukvarjalo z vrtovi in ne s tem, kaj je kdo rekel ali oblekel«
Marija Cimbas iz Bistričice pravi, da moraš delo na vrtu načrtovati že v jesenskem času. Njivo ali vrt takrat pripraviš na delo spomladi, ko jo še »preštihaš«, da je nared za sajenje. »Najprej sejemo solato berivko, sledita korenček in peteršilj, da lahko skuhamo dobre in okusne kmečke juhe«, hnajo manjšo kmetijo, zato je dela veliko. V tem času je treba tudi travnike pripraviti za košnjo, pobrati kamenje in veje ter pograbiti listje - »mi temu opravilu pravimo »trebljenje«, pognojilipa smo jih že jeseni« Pri Mariji imajo dva vrtička. Prvi je za hišo, kjer sadijo povrtnine za vsakdanjo rabo. Drugi, veliko večji, lahko bi rekli kar njiva, pa se nahaja 50 metrov od hiše, kjer pridelujejo krompir, čebulo za zimske čase, bučke, fižol, zelje, paradižnik... Skratka vse povrtnine, ki jih uporabljajo na kmetiji. Pri delu veliko pomagata tudi vnuka Neža (9 let) in Rok (6 let). Na sliki sta vsak pred svojo gumo, kjer si posadita rože. Otroka imata tudi vsak svojo gredico na vrtu, ki jo z veseljem obdelujeta. »Zemljo je potrebno nujno obdelovati čez celo leto, če želiš, da kaj pridelaš«, najin pogovor sklene Marija.
Barbari je pred leti delo na vrtu predstavljalo pravo muko, danes pa iskreno prizna, da se vsako leto raje ukvarja s tem opravilom. Spoznala je tudi, da je doma pridelana zelenjava zares okusna, s tisto v trgovskih centrih se lahko primerja samo po imenu, po okusu pa nikakor ne. Ker so velika družina, bi sama težko poskrbela za vsa opravila na vrtu. Tako pa vsak družinski član poprime za delo in je vse hitreje postorjeno. Imajo že posajen krompir in nekaj solate, kasneje pa bo zrasel tudi paradižnik, več vrst solate, peteršilj, paprika
in seveda jagode za najmlajšega. Ker je začetnica v tem poslu, pove, da ima srečo, ker lahko za nasvet vedno vpraša svojo teto, ki se na vrtnarjenje dobro spozna in veliko pomaga. »Bralcem in bralkam polagam na srce, da je doma pridelana zelenjava neprimerljivo boljša in tudi bolj zdrava od kupljene v trgovinah, zato naj se lastnega pridelka ne branijo, če le imajo možnost za to«, zaključi Barbara. In iz ust začetnice, ki ji je v kratkem času vrtnarjenje iz muke prešlo v veselje, je temu vsekakor verjeti.
Pogovarjala se je MAJA ROŽMAN
Polletno pomanjkanje padavin povzročilo sušo, nam bo april bolj naklonjen?
Leto 2011 je bilo najbolj sušno v zadnjih 60 letih
Vse bolj lahko upamo, da bo april upravičil svoj sloves po nestanovitnem, deževnem vremenu. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) padavinski primanjkljaj traja že od oktobra lani in se v vsem tem času ni povzpel na mejo povprečnih vrednosti. Stanje površinskih vod trenutno še ni kritično nizko, se pa približuje najnižjim izmerjenim količinam. Po rekah se zdaj pretaka le približno tretjina količine vode, značilne za to obdobje, razmere so za začetek pomladi slabe predvsem zaradi pomanjkanja snega, ki bi s taljenjem v pomladnih mesecih obogatil vodotoke.
Stanje zaenkrat še ni kritično, če večjih padavin še
neka
časa ne bo, bi lahko prišlo do problemov
z vodooskrbo
»Kako »ranljivi« smo na tem področju v občini Kamnik? Kakšna je ogroženost voda zaradi suše, glede na to, da je bilo leto 2011 najbolj sušno v zadnjih 60. letih? V kolikšnem času je realno pričakovati izboljšanje stanja ob povprečni količini padavin?« je le nekaj vprašanj, ki smo jih naslovili na Komunalno podjetje Kamnik, ki že od leta 1962 prebivalce občine Kamnik oskrbuje s pitno vodo. Upravlja le z javnimi vodovodi, oskrba iz zasebnih oziroma vaških vodovodov je v domeni posameznih upravljalcev. Komunalno podjetje Kamnik d.d. upravlja z javnimi vodovodi: Iverje-Kamnik, Kamniška Bistrica-Godič, Poreber-Markovo, Pšajnovica, Palovče-Vranja Peč-Velika Lasna, Gozd in Črna.
»Vodooskrba iz vseh javnih vodovodov trenutno poteka normalno in zaenkrat ni ogrožena. Kljub izredno sušnim razmeram, stanje na teh vodovodih še ni kritično. V zadnjem času opažamo padec nivoja podtalnice na zajetju Iverje na vodovodnem sistemu Kamnik, zmanjšane pretoke pitne vode na zajetjih Somarček in Platišnik na vodovodnem sistemu Palovče in zmanjšane pretoke na vodovodnem sistemu Pšajnovica«, so nam povedali v Komunalnem podjetju Kamnik. »Ogroženost voda je splošna po vsej Sloveniji, ker se z zmanjševanjem dotokov oz. vodnatosti zmanjšujejo tudi akumulacije podtalnice. Taka akumulacija pa je ključnega pomena za vsak vodovod. Stanje na zajetjih pitne vode, iz katerih se oskrbujejo javni vodovodni sistemi v občini Kamnik, zaenkrat še ni alarmantno. Vsem uporabnikom pitne vodeiz javnih vodovodov pa svetujemo, da pitno vodo porabljajo racionalno. Če bi se razmere brez večjih padavin nadaljevale, bi lahko prišlo do problemov z vodooskrbo tudi na javnih vodovodnih sistemih v občini Kamnik«, nas opozarjajo v Komunalnem podjetju Kamnik.
Vsaka privarčevana kapljica vode šteje
Kako racionalno ravnati z vodo? Ko nam preti suša je običajno prepovedano zalivanje zelenic, individualno pranje avtomobilov ter polnjenje bazenov. Je to dovolj? Pogosto se ne zavedamo, koliko vode porabimo oziroma »zavržemo«. Pipa, iz katere prikaplja 1 kapljica na sekundo, zapravi 25 litrov vode na dan, kar pomeni 10.000 litrov na leto. Umivanje zob pri odprti pipi »porabi« dodatnih 13 litrov pitne vode na minuto, straniščni kotliček, ki ne tesni, povzroči, da odteče več kot 200 litrov pitne vode na dan, tudi navada splakovanja posode pred zlaganjem v pomivalni stroj je nepotrebna raba pitne vode, ki verjetno
izhaja še iz časov, ko so bili pomivalni stroji manj zmogljivi; sedaj je to absolutno potrata čiste, pitne vode in nenazadnje tudi časa in energije. Načinov kako varčevati s pitno vodo je veliko, vse pa se začne pri vsakem posamezniku. Vsak dan varčujmo z vodo, vsaka kapljica šteje.
Slovenija se ne uvršča med sušne dežele
Dolgoročno Slovenije še vedno ne moremo uvrstiti med sušne dežele, toda obdobja tveganj sušnih let, ki so se nekoč pojavljala na deset let, so se zaradi podnebnih sprememb zdaj skrajšala na pet let, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, zato bi morali temu slediti tudi ukrepi.
Osveščanje otrok o varčni rabi vode je zelo pomembno
Zelo pomembno je, da o pomenu vode, kot naravnega vira, ki ga je potrebno varovati in z njim ravnati racionalno, osveščamo otroke že od zgodnjega otroštva dalje. Polletno sušno obdobje lahko krepko zamaje dejstvo, da je Slovenija precej bogata s pitno vodo, in kaj kmalu se nam lahko zgodi, da bo postala voda precej bolj nedostopna dobrina. Polona Mežnar in Marjeta Kavčič, eko koordinatorici na OŠ Marije Vere, sta nam povedali, da trenutnega sušnega obdobja v šoli še ne občutijo, se pa vsekakor o tej temi pogovarjajo z učenci vseh starosti ter jih opozarjajo na varčno porabo vode. Glede na to da imamo v Kamniku še vedno srečo z zelo kakovostno pitno vodo, spodbujajo učence k pitju vode iz pipe in ne iz plastenk. Na šoli varčujejo z vodo tudi tako, da so namestili nekaj varčnih pip, s katerimi preprečujejo iztekanje vode iz slabo zaprtih pip, s piktogrami ob umivalnikih pa učence opozarjajo na varčno rabo vode in papirja. »Na šoli poteka tudi projekt Eko šola, v okviru katerega izvajamo različne aktivnosti na temo vode,v letošnjem šolskem letu se bomo udeležili BMW Eko regate na Bledu in tam predstavili različne izdelke učencev na temo vodnih ekosistemov. Del našega akcijskega načrta Eko šole za naslednje šolsko leto je tudi kvantitativno spremljanje porabe vode,« sta poudarili eko koordinatorici na OŠ Marije Vere.
Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja
človek zdrži brez vode največ deset dni. V primerjavi s hrano, brez katere lahko zdrži približno dva meseca, je to izredno malo. Vendar voda ni življenjskega pomena samo za človeka, ampak za vsa živa bitja. Pomen vode za življenje na Zemlji je tako fiziološki, kot higienski in ekonomski. Voda omogoča funkcioniranje živega organizma in je hkrati življenjski prostor za številne živali in rastline. Je pa tudi zelo pomembna za vzdrževanje higiene in za ta namen je porabimo precej več, kot za fiziološke potrebe. Največ vode pa se porabi v industriji, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. V Holdin-gu Slovenskih elektrarn so bili primorani zaradi izpada proizvodnje v hidroelektrarnah in nenačrtovanega izpada v proizvodnji termoelektrarn kupovati električno energijo na mednarodnem trgu po izredno visokih cenah.
V občini Kamnik trend upadanja porabe pitne vode
Vodja za vodovodni sistem pri Komunalnem podjetju Kamnik Franc Lužovec
nam je o rabi pitne vode na območju občine Kamnik pojasnil: »Poraba vode se na območjih Kamnika, ki se oskrbujejo iz javnih vodovodnih sistemov, iz leta v
Ob padavinah na začetku aprila se je nivo Kamniške Bistrice dvignil precej manj kot bi si želeli.
leto zmanjšuje. Nenehno opažamo trend upadanja porabe pitne vode. Od leta 2005-2010 se je poraba pitne vode v povprečju zmanjšala za 15,70%. Največji upad beležimo v gospodarstvu. Menimo, da se ljudje zavedajo problematike zagotavljanja potrebnih količin in kvalitete pitne vode, vendar poraba vode v javnih vodovodih v občini Kamnik zaenkrat še ni problematična in v tem smislu ni razlogov za preplah. O sami porabi in neracionalnostih porabe pitne vode porabnike obveščamo tudi preko naše konzumne službe, ki posamezna odjemna mesta zaradi popisovanja obračunskih vodomerov obišče do trikrat letno.«
Kamničani in Kamničanke pijemo kakovostno vodo
Kamničani in Kamničanke pijemo kakovostno vodo, kar potrjuje tudi Franc Lužovec: »Pitna voda v javnih vodovodnih sistemih v občini Kamnik ustreza vsem kriterijem, ki jih določa pravilnik o pitni vodi in ustreza vsem zahtevam, ki morajo biti izpolnjene z namenom varovanja zdravja ljudi. Kvaliteto pitne vode spremljamo v okviru nadzora, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil in je vzpostavljen na osnovah HACCP, izvaja zunanji izvajalec Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju. Občasno pa nadzor kvalitete pitne vode izvaja tudi državni monitoring. Na vodovodnih sistemih, kjer se izvaja priprava vode, pa izvajamo še dodatne fizične preglede in hitre teste na kritičnih kontrolnih točkah vsakih 14 dni.«
Tla bi potrebovala dolgotrajne padavine
Deževje z ohladitvijo v začetku aprila je sicer ublažilo več mesecev trajajoče pomanjkanje padavin tudi na območju Kamnika, vendar pa je po mnenju strokovnjakov porast pretokov rek do srednjih vrednosti. Tla bi potrebovala enakomeren dolgotrajen dež.
Voda, brez okusa si, brez barve, brez vonja, ne moremo te določiti, okušamo te, pa te ne poznamo. Življenju nisi potrebna: ti si življenje. (G. Sauvage de Saint Marc)
MAJA ROŽMAN
IZ NAŠIH KRAJEV
13. april 2012
Velike žuželke in velikani morja med cvetjem
V Arboretum Volčji Potok v teh dneh privabljajo spomladanski cvetovi, brstenje listov mnogih vrst dreves in prav posebni obiskovalci - pošastno velike žuželke in izumrli velikani morja.
O Arboretumu kot eni najpomembnejših vrtnih arhitekturnih dediščin v Sloveniji je na novinarski konferenci 3. aprila spregovoril direktor Aleš Ocepek s sodelavci. »Nas Arboretum je edini samostojen arboretum pri nas. Je nekaj posebnega, predvsem zaradi bogate arhoretske zbirke, ki ji ni enake vse do bavarske prestolnice
in še dlje. Letos praznuje 60 let obstoja, kar je za nas velik praznik in celoten kolektiv je vesel, da nam je v vseh teh letih uspelo dati arbore-tumu tako lepo podobo, kot jo ima sedaj«, je upravičeno ponosno poudaril direktor Arboretuma Volčji Potok. Kot je dodal, so s cvetjem polepšali tudi vhod in uredili nova parkirišča.
Letošnja novost so tudi lične ptičje valilnice na drevesih za staro upravno stavbo.
Čebelnjak Medo, zdolben v drevesnem deblu, je še posebej zanimiv, kajne?
Vsi zaposleni se vse dni v letu s srcem in ustvarjalnostjo trudijo, da je arboretum ne le raznovrstna zbirka cvetja in dreves, ampak tudi prostor sprostitve in zanimivih dogodkov. Kot je poudaril direktor Ocepek, se število obiskovalcev izven tradicionalne spomladanske razstave veča, kar je tudi njihov cilj, saj želijo Arboretum približati obiskovalcem skozi vse leto. Še posebno pozornost namenjajo družinam in otrokom, ki si želijo novih dogodivščin, zanje pripravljajo vselej nove, zanimive projekte. Letos so jih razveselili z edinstveno razstavo pošastno velikih žuželk in izumrlih velikanov morja, ki so jo postavili 1. aprila in bo na ogled do 25. junija. Po celotnem parku je na ogled trideset velikih eksponatov, od 5-metrske stenice, 7-metrske in poltonske ose, bogomolke, govnača, strigalice, do morskega velikana 14-metr-skega megalodona, goniofolisa in lioplevdon. Najtežji eksponat velikozobega morskega psa tehta kar 1100 kilogramov. Mladini in
vsem ostalim želijo pokazati, kakšen je svet žuželk, kako te izgledajo in kaj je zanje značilno. Za boljše poznavanje in premagovanje strahu pred žuželkami in morskimi velikani pripravljajo tudi delavnice izkopavanja fosilnih ostankov, kar je prava posebnost.
Zacvetelo bo dva milijona tulipanov
bo ponovno zacvetelo dva milijona tulipanov več kot dvesto sort, ki pa so jih letos nekoliko drugače posadili in razporedili po parku. Nove zasaditve tulipanov se bodo razprostirale na štiridesetih hektarih parkovnih površin, prvič tudi na preurejenih površinah za staro upravno zgradbo. »S tulipani pa se zgodba pri nas ne konča, zanimivo je skozi
vse leto, tudi pozimi«, je izpostavila Melita Miš Strgar in spomnila na spremljajoče prireditve spomladanske razstave ter na vrsto zanimivih razstav kaktusov, orhidej in tropskih metuljev, preko tisoč sort eksotičnih rastlin, balkonskih zasaditev, magnolij, rododendronov...
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
' - ii -i

.____ 'iT •	
pI 'h'- i: ;. Bi	« ^ ■Jy-J^l *
	
	
	
Arboretum Volčji Potok je daleč naokrog najbolj poznan po tradicionalni razstavi tulipanov in pomladnega cvetja. Letošnja, 21. po vrsti, bo potekala od 21. aprila do 2. maja. Kot je povedala Melita Miš Strgar, pomočnica direktorja Arboretuma Volčji Potok, ostajajo zvesti tradiciji in
Veliko pozornost posvečajo ne le rastlinam, ampak tudi živalskemu svetu. ©e posebej otroci radi opazujejo marljive čebelice, kako pridno nabirajo cvetni nektar in ga nosijo v barvite panje s panjskimi končnicami in pletena panja.
Komenda postaja pomembno sejemsko okno

Sejem v Komendi postaja iz leta v leto bolj obiskana razstavna in gospodarska prireditev. Letošnji spomladanski sejem kmetijske, gozdarske, gradbene in komunalne mehanizacije ter vrtnarske in ogrevalne opreme, ki je potekal od 30. marca do 1. aprila, je bil po obsegu in številu razstavljavcev največji doslej. Na trideset tisoč kvadratnih metrih razstavne površine se je predstavilo preko šeststo razstavljavcev, med njimi tudi različna društva, ustanove in druge organizacije.
Sejem, ki ga je že 17. leto zapored organiziral Konjeniški klub Komenda, je v petek, 30. marca, odprl državni sekretar ministrstva za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik.
V spremljevalnem programu so sodelovali Mengeška godba, domače mažoretke, otroška dramska skupina, folklorna skupina društva upokojencev Komenda. Kot že lani jeseni, so tudi tokrat sejem obiskali gostje iz pobratene Sremske Mitrovice.
Priljubljeni sejem v Komendi je bil letos še večji in bolj bogato založen, tako s kmetijsko kot tudi gozdarsko mehanizacijo. V vseh teh letih je daleč največ dela pri pripravah opravil dolgoletni organizator Alojz Lah. Zaradi njegove velike zavzetosti sejem ne bi bil na takem nivoju kot je sedaj. »Zavedajoč se, da smo v Komendi s sejmom močno prerasli začetne sejemske razstave, da smo postali prepoznavni med razstavljavci in obiskovalci doma in onkraj slovenske meje, smo se letos tudi primerno organizacijsko okrepili. Čeprav bom še prihodnja leta z upravnim odborom kluba imel na skrbi programski razvoj v kasaštvu in sejmih, sem za predsednika odbora za sejme predlagal Staneta ©tebeta, dolgoletnega predsednika Strojnega
krožka Bistrica-Pšata, občni zbor pa ga je potrdil. Ta sejem je zato tudi njegov krst«, je v nagovoru povedal Alojz Lah. Predstavil je letošnji sejem in poudaril, da so posebno mesto tokrat namenili vrtičkarjem, vrtnarjenju in energiji. Sejem je naravnan k opozorilu in k podpori pridelave zdrave domače hrane, k čemur bi morala težiti tudi vlada oziroma kmetijsko ministrstvo.
Stane Štebe, ki je prevzel zahtevno in odgovorno nalogo organizacije sejmov, je med posebnostmi letošnjega sejma izpostavil organizacijo 2. državne razstave goved cikaste pasme, ki jo je pripravilo Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda Slovenije. Po nedeljskem ocenjevanju je minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič podelil priznanja.
V izobraževalnem programu so
organizatorji namenili posebno pozornost socialni varnosti kmetov in zavarovanju ter socialni pomoči iz naslova kmetijske dejavnosti. Ob številnih praktičnih predstavitvah so obiskovalci lahko spremljali prikaz varnega dela v gozdu in prikaze številnih drugih dejavnosti; od vrtičkarstva, pridelave zelenjave in tehničnih varnosti pri uporabi strojev in orodij...
Da sejem postaja vse bolj mednarodni pa po lanskem podpisu o nameri za sodelovanje potrjuje letošnje zanimanje obiskovalcev, razstavljavcev oziroma podjetnikov iz Sremske Mitrovice. Kot je povedal Stane Štebe, je torej vse bližje zadani cilj, da sejem v Komendi tudi formalno dobi legitimacijo mednarodnega sejma.
Besedilo in fotografije: VERA MEJA»
Letošnji spomladanski sejem kmetijske, gozdarske, gradbene in komunalne mehanizacije ter vrtnarske in ogrevalne opreme, kije potekal od 30. marca do 1. aprila, je bil po obsegu in številu razstavljavcev ^jvečji doslej. Na trideset tisoč kvadratnih metrih razstavne površine se je predstavilo preko šeststo razstavljavcev. Alojz Lah, »duša in srce sejma«, je goste z zadovoljstvom popeljal po prostranem sejemskem prostoru.

Odprtje sejma je zaznamoval tudi nastop mažoretk iz Komende.
Priljubljeni sejem v Komendi je bil letos še večji in bolj bogato založen. V vseh teh letih je daleč največ dela pri pripravah opravil dolgoletni organizator Alojz Lah (na levi), ki je organizacijske niti predal Stanetu ©tebetu (na desni), predsedniku odbora za sejme. Za odlično organizacijo sta tudi od gostov in župana Komende Tomaža Drolca prejela čestitke.
13. april 2012
MED MLADIM
Mladi se seznanjajo s
I	■■	BV	I	IBVVB	I	B
kulinarično dediscino kraja
Na Bledu je 16. marca potekalo kuharsko tekmovanje gorenjske regije z namenom seznanjanja mladih s kulinarično dediščino njihovega kraja. Devet skupin se je pomerilo v kuhanju tradicionalnih jedi iz okolice svojega kraja. Skupine so morale pripraviti jed na žlico, sladico in obložene kruhke. Tekmovalci so predstavljali svoj kraj z jedmi in oblekami. Vsaka skupina je izdelala nalogo, v kateri so zapisane kulinarične posebnosti kraja, recepti in stari kuharski triki.
Kamnik sta zastopali dve skupini: Burkaši in TrniCice iz OŠ Toma Brejca,
žal pa nobena ni napredovala na državno tekmovanje. Burkaši so pripravili kašno repo, skutino kremo s sadjem in sendviče s sadjem, Trničice pa so pripravile ajdov mlečni močnik, hruškovo kremo in zelenjavne sendviče s trničem.
Tekmovalci so imeli dve uri časa za pripravo jedi. Med pripravo so se med tekmovalci sprehajali člani žirije in postavljali vprašanja, nato pa pripravljene jedi ocenili. Med tekmovanjem je potekala pokušina kranjskih klobas.
GREGOR HUMAR 7.b
Pomlad v OŠ Šmartno v Tuhinju
V OŠ Šmartno v Tuhinju so 30. marca učenci od 1. do 5. razreda pozdravili pomlad s prireditvijo za starše z naslovom POMLAD, POZDRAVLJENA.
Ravnateljica Jožica Hribar se je v uvodnem nagovoru strinjala, da je naslov prireditve pravi, saj je ta pomlad res čudovita, sončna, cvetoča. Prireditev sta povezovali sestrici dvojčici Lea in Klara Šuštar in dvomim, da so vsi obiskovalci dojeli, da na oder prihaja zdaj ena zdaj druga. V pestrem kulturnem programu je nastopil otroški pevski zbor pod vodstvom pedagoga Petra Pogačarja. Učenci 5. razreda, ki obiskujejo dramski krožek, so skupaj z dedki in babicami obujali spomine na svojo mladost z odlomkom iz igrice Žogica Nogica pod režisersko taktirko mentorice Tanje Drovenik »alič in ob spremljavi ansambelske igre pod vodstvom Petra Pogačarja.
Učenci, ki obiskujejo interesno dejavnost ljudski plesi in igre, so pod vodstvom Judite Pavlinič in Bože Drolc prikazali rašpljo in vlečenje vrvi in nasmejali obiskovalce. Zabavni so bili tudi mladi planinci, ki se urijo pod vodstvom mentorice Lučke Drganc ne le v planinskih veščinah, pač pa tudi v nastopanju pred publiko. Frajtonarica mladega harmonikarja Andraža Dežmana pa je ogrela pete.
Na šoli izvaja plesni Studio Ritem plesne urice in udeleženci so odplesali dva plesa.
Že drugo leto izvajamo projekt zdrav življenjski slog, ki s pomočjo evropskih sredstev in pod vodstvom športnega pedagoga omogoča mladim še več gibanja. Učenci 2. razreda so predstavili imenitne gibalne dejavnosti, ki si jih je zamislil učitelj Rok, izpeljala pa učiteljica Metka Mozetič Pančur.
Prireditev so zaključili učenci, ki obiskujejo podaljšano bivanje v oddelku 1. in 2. razreda z zabavno igrico EKO ZDRAVA ŠOLA pod vodstvom mentorice Jane Pavlič. Zaželeli so, da bi povsod rasla zdrava hrana, da bi človeški rod še dolgo živel. Hitro je minila urica druženja s starši in sorodniki. Napovedovalki sta obiskovalcem zaželeli še, naj jim na poti domov razkuštra lase pomladni veter!
JANA PAVLIČ in MOJCA KOLAR Foto: LUČKA DRGANC
BIATLONKA ANDREJA MALI NAS JE OBISKALA
V petek, 30. marca, je učence in učitelje OŠ Marije Vere obiskala naša nekdanja učenka in srebrna biatlonka Andreja Mali. Učenci so z zanimanjem prisluhnili zanimivi predstavitvi te športne panoge, ki v našem
mestu še nima prav veliko privržencev. S seboj je imela tudi vso opremo, najbolj pa nam je bila všeč srebrna medalja, ki si jo je skupaj s svojimi sotekmo-valci prislužila v mešani štafeti v Ruhpoldingu v Nemčiji. Šoli je
v zahvalo za lepe spomine na osnovnošolska leta podarila plaketo Jurija Vege. Z veliko mero potrpežljivosti je odgovarjala na zanima vprašanja učencev in jim podelila tudi spominske nagrade.
Draga Andreja Mali, želimo vam še veliko športnih uspehov ter čim več navdušenih mladih biatloncev.
učenci O© Marije Vere z učiteljicami
22. občinski otroški parlament
Junaki našega časa - kdo so in zakaj?
V organizaciji MC Kotlovnica je v marcu potekal že 22. občinski otroški parlament, tokrat na temo Junaki našega časa - kdo so in zakaj. Otroški parlament je program vzgoje otrok in mladostnikov po načelih demokracije. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu.
Učenci kamniških osnovnih šol so tokrat razpravljali o trditvah, kot so: »Junak mora biti slaven. Junak je lahko tvoj bližnji. Junak je lahko vsak ne glede na starost in spol. Junak ne pozna strahu.«
Prisotne je najprej pozdravil direktor MC Kotlovnica Boštjan Košir, župan Marjan Šarec pa je učencem povedal, da je junak vsak, ki je zmožen pomagati drugim, ki najde v sebi tohko osebne rasti, da pomaga drugemu tudi v lastno škodo. Na koncu
jim je zaželel konstruktivno debato in junaški pogled na svet.
Svojo osebno zgodbo sta predstavila Beno Žnidaršič, slikar in pesnik, ter Aleš Sečnik, paraolim-pijec, ki sta vsekakor junaka v pravem pomenu besede, saj sta kljub drugačnosti uspela ohraniti voljo
do življenja in junaško, z dvignjeno glavo ustvarjata vsak v svojem poklicu in žanjeta uspehe.
Učence je pozdravil tudi športni pedagog OS Toma Brejca Franc Grilc, ki je orisal junake njegovega otroštva. Po predstavitvi so se opogumih tudi učenci in presene-
tili s preudarnim razmišljanjem, ugotovitvami, videnji in občutenji na temo letošnjega parlamenta. Po odmoru so si ogledali kratek film o delu gasilcev, ki ga je pripravil Fuad Ajdarpašič, ki se zaradi poškodbe parlamenta ni mogel udeležiti, se razdelili v delovne skupine, kjer so obhkovah zaključne mish in določih temo za otroški parlament 2013.
JANJA ZORMAN MACURA
Z leve: ParaoUmpijec Aleš Sečnik ter pesnik in slikar Beno Žnidaršič, sta junaka življenja in občinskega otroškega parlamenta.
Ulična umetnost v CIRIUS Kamnik
v četrtek, 29. marca, sem imel v prostorih CIRIUS Kamnik otvoritev razstave grafitov na papirju z naslovom Hip hop. Iz Maribora sta prišla grafitar-ja Matija in Tomaž in po moji predlogi sta porisala pusto steno kolesarnice.
Uspeh ©CRM in skupine me3
Na javni razpis Uredništva programa za mlade 1. programa Radia Slovenija za glasbene skupine, je
komisija, ki jo je sestavljala Darja Groznik, odgovorna urednica 1. programa Radia Slovenija, Rudi Pa-
nčur, urednik uredništva za glasbo, Jana Bajželj, urednica programa za mlade, in Lea Ogrin, novinarka programa za mlade, izbrala deset skladb, ki so povezane s temo »Voda«. Med izbranimi skladbami je tudi »Veliko je vode« v izvedbi skupine »me3« (Manca Berlec - avtorica besedila in glasbe, Janja Hribar, Petra Keržan in Ana Štraj-har 2.g) s Srednje ekonomske šole ŠCRM Kamnik. Izbrani glasbeniki bodo svoje skladbe posneli v studiih Radia Slovenija in 2. junija nastopili na prireditvi v studiu Radia Slovenija. Njihov glasbeni mentor e Matic Smolnikar, za vodenje skr-}ita Janez Klemenčič in Gabrijela Gregorič.
Dogodek odprtja je potekal v naši veliki telovadnici. Poleg ravnateljice Isabelle Morel Bera sem imel tudi jaz naslednji govor: »Odkar pomnim, zelo rad rišem. Tako sem že pred leti z zanimanjem občudoval in opazoval nenavadne slikarije na stenah in podhodih. Takrat še nisem vedel, da so to grafiti. Danes vem, da so drugačna umetnost, ki ima svoje sporočilo. Naslov moje razstave je Hip hop, ker so grafiti povezani s to kulturo in ker je z njim povezanih večina mojih grafitov. Na njih je napis ali pa plesalec. Od hip hopa pridemo h glasbi mladih, katerih glasbeni izraz je rap. Sam sem se z njim prvič srečal, ko sem na MTV videl Eminema. Ta glasba mi je všeč, ker je drugačna, direktna, iskrena, predvsem pa hitra in pove veliko. Eminema še danes zelo rad



poslušam, tako kot večino slovenskih raperjev. Tudi v mojih grafitih lahko vsak najde sporočilo in upam, da vam bodo všeč«.
Za dobro glasbo sta poskrbela Klemen Klemen in Trkaj. S plesom pa so nas ogreli in razgibali plesalci plesne skupine This is it, z
dobrimi triki pa zabavala skater-ja. Z vsemi sem se spoznal, dobil avtograme in se fotografiral. Vsem se zahvaljujem za nepozaben dan in upam, da se bo še kdaj ponovil. Hvala! That's all folks.
LUKA TAVČAR 5.r. O© CIRIUS Kamnik
Kamniški O BČAN
MLADI IN MEDNARODNI PROJEKTI
13. april 2012
11
MEP - Model evropskega parlamenta v Kamniku
Na Gimnaziji in Srednji ekonomski soli ŠCRM Kamnik so od 29. marca do 1. aprila gostili prireditev z imenom Model evropskega parlamenta. Gre za srečanje dijakov in njihovih mentorjev - učiteljev iz različnih evropskih držav, ki simulirajo delovanje pravega evropskega parlamenta. Seveda pa ne gre samo za politično srečanje, ampak predvsem za preseganje državnih meja oziroma za druženje mladih iz vse Evrope (29 držav) ter za spoznavanje in sprejemanje različnih kultur znotraj EU. Dijaki (vseh je 159) prihajajo iz Irske, Cipra, Nizozemske, Španije, Avstrije, Danske, Makedonije, Estonije, Litve, Nemčije, Grčije, Madžarske, Latvije, Italije, Slovenije, Romunije, Luksembur-ga, Švedske, Velike Britanije, Turčije, Bolgarije, Finske, Francije, Hrvaške, Češke, Portugalske, Slovaške in Malte.
»Model evropskega parlamenta je odmevno evropsko srečanje, zato si moramo šteti v čast, da smo eden izmed štirih slovenskih srednješolskih zavodov, po-
leg Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Jesenice in ŠC Ptuj, ki sodelujemo v tem velikem projektu, in da smo v času globalizacije res široko evropsko usmerjeni. Vsem nam pomeni poleg vseh obveznosti tudi
sproščeno druženje, spoznavanje mladih iz vse Evrope, treniranje tujih jezikov, predvsem pa navezovanje in vzdrževanje stikov ter obiskovanje v času počitnic ali v času študija v tujini. Vsekakor gre za enkratno in zanimivo
Materinski dan v Mekinjah
Mamica je kakor zarja
v mekinjskem društvenem domu je v petek, 23. marca, potekala prireditev ob materinskem dnevu in prihodu sončne pomladi. Zbrane v polni dvorani je pozdravil predsednik ŠKD Mekinje Brane Golob, nato pa so pomladno okrasen oder zavzeli šolarji. Tretjesolka Doroteja je v verzih pozdravila vse, ki so prišli od blizu in daleč, predvsem pa ravnatelja Raf-
ka Laha, predsednika ŠKD in predstavnike KS Mekinje ter seveda vse matere in očete. Doroteja je z iskrivo besedo, samozavestno in privlačno povezovala plesne točke v izvedbi plesne šole Miki, dramski nastop učenk in učencev pod vodstvom Jane Svetec in »minutke za zdravje« pod mentorstvom Tamare Bračič. Vmes so se prepletale z občutkom izvedene pesmi
šolskega pevskega zbora pod vodstvom učiteljice Katarine Plahuta. Poslušalci so se lahko marsikaj naučili o bontonu in medsebojnih odnosih, predvsem pa uživali ob sproščenih vlogah mekinjskih otrok. Vsi učenci so se na koncu združili se v zbor in mamicam zapeli: Mamica je kakor zarja ..., pridružili so se jim glasovi v dvorani.
Po naročilu predsednika KS
V Turističnem društvu Kamn'k nadaljujejo s projektom Pisker iz črne kuhinje,
ki ga delno financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Domačijo je v treh
dneh konec marca obiskalo kar 120 otrok. Kot je povedala predsednica društva Alenka
Kamniška delegacija na mladinskem parlamentu v Liechtensteinu
Predstavniki Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik se že vrsto let udeležujejo zasedanj mladinskega parlamenta Alpske konvencije, ki ga poznamo pod kratico YPAC. Letos je srečanje potekalo od 5. do 9. marca v Liechtensteinu, kjer smo se lotili teme varčevanja energije.
V Liechtensteinski gimnaziji smo na zabaven način spoznali predstavnike drugih držav: Avstrije, Francije, Italije, Liechtensteina, Nemčije in Švice. A kmalu je napočil čas za bolj resno delo in vsi skupaj smo se premaknili v prostore Liechtensteinskega parlamenta. Delo je potekalo v okviru štirih komitejev - prvi in tretji sta se lotila varčevanja evergije v zasebnem, drugi in četrti pa v javnem sektorju. Kmalu so se razvile ostre debate, lotevali smo se takih in drugačnih idej. Popoldne so vsi komiteji že pričeli s snovanjem petih postulatov, ki naj bi jih pripravili. O dogajanju smo poročali na tiskovni konferenci za medijsko skupino, ki je skrbela, da je bilo celotno dogajanje čimbolje zabeleženo.
-«.-VKir.: ^ L Illl. b «f Ihr Iriak
Dijaki in njihovi mentorji - učitelji iz 29 evropskih držav, ki simulirajo delovanje pravega evropskega parlamenta ter spoznavajo različne kulture znotraj EU, so konec marca obiskali Kamnik.
izkušnjo. Glavna koordinatorka MEP Kamnik je naša profesorica Mojca Krevs«, nam je o dogodku povedala dr. Tatjana Novak, ravnateljica Srednje ekonomske šole ŠCRM Kamnik.
VERA MEJAČ
Mekinje Mateja Slaparja smo bili na koncu povabljeni se na čistilno akcijo z željo, da bi bile Mekinje lepe za vse nas. Predstavniki KS so nastopajoče učence pogostili s sokom in slaščicami, učenci mekinjske šole pa so mamicam in krajankam za praznik poklonili ljubko cvetico, izdelano iz krep papirja.
BERNARDA RIFEL
Tudi naslednji dan - sreda je bila enako delovna. Dopoldne in popoldne so potekala zasedanja komitejev, kjer smo dokončno zapisali postulacije za t.i. »general assembly«. Med komiteji z enakima temama je prišlo do trenja zaradi podobnosti nekaterih idej in prav zato sta se prvi in tretji komite odločila za združitev postulacije. Zvečer nas je pričakala značilna nacionalna jed »Rebel«. Ko smo razrešili nesporazum in ugotovili, da vsebuje koruzo in ne miši, smo se opogumili in ugotovili, da je prav slastna.
V četrtek smo se lotili najpomambnejšega dela parlamenta in se vsi skupaj odpravili na »general assembly«. Na skupnem zasedanju je vsak komite predstavil svoje postulate, ostali pa so lahko vložili preloge za morebitne spremembe. V delovnih skupinah smo se lotili spreminjanja, komiteji pa so se na koncu sami odločili, katere predloge bodo upoštevali. Po večurni debati, ko smo predelali vsakega izmed devetnajstih postulatov, se je začelo glasovanje, na katerem smo izglasovali deset najboljših, ki so se uvrstili v končno resolucijo, najpomembnejši dokument tega parlamenta. »General assembly«, ki je trajal več kot 9 ur, je bil tako zaključen, naše delo pa opravljeno.
Kljub temu, da se nam je zdelo, kot da smo komaj prišli, je bil tu že petek in z njim neizogibni odhod. Po tiskovni konferenci, okrogli mizi s strokovnjaki in zaključno slovesnostjo, nam ni ostalo drugega kot slovo in dolga vožja domov.
Nekaj pa že zdaj lahko zagotovo rečemo: naslednje leto pridemo spet!
Lara Jerman,
delegatka Mladinskega parlamenta Alpske konvencije, ŠCRM
Področno tekmovanje Mladih tehnikov OŠpp
Lonček kuhaj - nadaljevanje projekta Pisker iz črne kuhinje
Hribar, je Budnarjevo domačijo obiskalo šest skupin otrok iz Vzgojno-varstvenega centra Antona Medveda. Pripravili so jim program Lonček kuhaj. Gre za del projekta Pisker iz črne kuhinje, ki ga Turistično društvo Kamn'k soustvarja s kamniško lončarko in izdelo-valko umetnostne obrti Tatjano Hlačer. Program obsega ogled domačije s poudarkom na pi-skru in zgodbice o Minki in njenemu piskerčku ter delavnici izdelovanja piskerčkov, ki jih bodo otroci razstavili v svojih vrtcih. Delavnico je vodila mag. Teja Hlačer. Program se konča s pokušino mlečne kaše s suhimi slivami, pečene v velikem lončenem piskru.
»Program Lonček kuhaj smo tokrat izvedli pilotno in je bil za otroke kamniških vrtcev brezplačen. Zaradi navdušenja otrok in vzgojiteljic pa ga bomo vključili v redni program oziroma ponudbo Budnarjeve domačije«, je še povedala Alenka Hribar.
Na OŠ 27. julij in OŠ Roje je 5. aprila potekalo področno tekmovanje Mladih tehnikov osnovnih šol s prilagojenim programom. Tekmovanja se je udeležilo 45 tekmovalcev iz 9 osnovnih šol: OŠ Jela Janežiča Škofja Loka, OŠ Helene Puhar Kranj, OŠ Poldeta Stražisarja Jesenice, ZUJL Dečkova - Ljubljana, ZUJL Levstikov trg - Ljubljana, OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje, OŠ Litija in OŠ Roje ter OŠ 27. julij, ki sta tekmovanje organizirali in izpeljali.
Tekmovalci so se pomerili v obdelavi gradiv: les, papir, tekstil, kovina, konstruiranju z lego kockami in tehničnem risanju v Cici cad programu. Učenci posebnega programa vzgoje in izobraževanja pa so estetsko obdelovali mape.
Učenci OŠ 27. julij so se na tekmovanju odlično odrezali: Robi Bu-gari je osvojil 1. mesto v estetski obdelavi mape - mlajši učenci, Urh Zupančič 2. mesto kot lego konstru ktor, Doris Kemperle 4. mesto v obdelavi papirja, Luka Aleš 2. mesto v obdelavi lesa in Blaž Kosirnik 1. mesto v estetski obdelavi mape - starejši učenci.
Prvo in drugo uvrščeni učenci so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo v mesecu maju v Ljubljani.
12
13. april 2012
SPORT - ZANIMIVOST
Kamniški ObČAN
Na 7. Kamniškem memorialu za smučko in cepin 2012
Kljub slabi vremenski napovedi in izredno slabem vremenu v dolini se je v nedeljo, 1. aprila, na Kamniško sedlo, na 7. Kamniški memorial za smučko in cepin, odpravilo 41 planincev. Ker na Sedlu, razen nekaj krp, ni več snega, so turo opravili peš, z izjemo enega udeleženca, ki je od-smučal več po melišču kot snegu in s tem poskrbel, da je bilo zadoščeno imenu prireditve.
Franc Obreza in Peter Jeras sta se udeležila vseh memorialov, Franc Pohlin je izpustil samo enega (foto F. Miš).
Na slovesnosti v Kamniški Bistrici smo s planinsko himno počastili spomin na člane Planinskega društva Kamnik, ki so svojo življenjsko pot končali v gorah. Zbrane je v imenu organizatorja Alpinističnega odseka PD Kamnik in Društva GRS Kamnik pozdravil predsednik DGRS Kamnik Franc Miš in jim čestital za opravljen vzpon in spust.
Slovesnosti se je udeležila tudi podžupanja občine Kamnik Julijana Bizjak Mlakar, ki je v svojem nagovoru izpostavila pomen prostovoljnega dela gorskih reševalcev in planincev, se jim za njihovo delo zahvalila in jim obljubila, da se bo občina še naprej trudila pomagati po najboljših močeh. Poudarila je tudi, da je lepo in prav, da se na tak način spominjamo pokojnih planinskih tovarišev in si vzamemo čas za družabno srečanje.
Udeležencem prireditve so bile podeljene spominske značke in diplome ter praktična darila. Pred družabnim delom prireditve je zbrane pozdravil še predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik.
K uspešni izvedbi prireditve so pripomogli zdaj že tradicionalni pokro-
Ime Memoriala je opravičil Vital Vek (foto F. Miš).
vitelji, ki so prispevali s svojim delom, praktičnimi nagradami in darili.
Franc Miš
Obrezovanje sadja na Brdu pri Lukovici
Poskusni sadovnjak Brdo pri Lukovici je namenjen raziskavam, preizkušanju novih tehnoloških ukrepov v sadjarstvu in opravljanju dela strokovnih nalog na področju sadjarstva in varstva rastlin. Opravljajo tudi preizkušanje tujih novejših sort, preden jih priporočajo za širše gojenje v slovenskem prostoru.
V sadovnjaku organizirajo različna strokovna izobraževanja. Prirejajo prikaze obrezovanja sadnih rastlin, načine cepljenja, že deset let vsako jesen pripravijo Dneve odprtih vrat, sprejemajo obiske strokovnjakov, pridelovalcev, otrok in mladine ter ljubiteljev sadjarstva. Dragocena značilnost njihovega sadovnjaka je bogata zbirka predvsem jablan in jago-dičja - posajenih je več kot 500 sort. Poskusni sadovnjak se nahaja ob cesti Domžale - Celje, na Brdu pri Lukovici. Leži na prisojnem pobočju, na odlični sadjarski legi, v neposredni bližini Čebelarskega centra Slovenije in OŠ Janka Kersnika.
Pred številnim obiskovalci, vedno jih je veliko tudi iz kamniške občine, sta obrezovanje različnih sadnih vrst z zanimivo razlago natančno prikazovala Roman Mavec in Darinka Koron. Njihov sadovnjak obsega 17 hektarov, od tega 14 hektarov zavzemajo jablana v okviru integrirane pridelave. Na ostalih površinah gojijo še: hruške, nashi (azijska hruška), jagodičje (ameriška borovnica, jagoda, malina, robida, kosmulja, beli, rdeči in črni ribez), koščičaste sadne vrste (češnja, sliva, marelica, breskev), leska, kostanj, kaki ...	VERA MEJA»
Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu
Izjemne predstave namiznega tenisa
Da je namizni tenis v Kamniku oživel, je dokončno potrjeno. V nedeljo, 25. marca, je bilo v počastitev rojstnega dne^ generala Rudolfa Maistra v OŠ Marije Vere organizirano občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki je privabilo 6 igralk in 32 igralcev iz nase občine. Ženske so igrale vsaka z vsako. Največ znanja je uprizorila lepa in vedno nasmejana Urška Horvat iz Perovega, ki je premagala vse tekmice. Drugo mesto je po pričakovanju osvojila Darja Grom. Kolajne so si priborile tudi mlade Zala Pirc ter sestri Ana in Taja Štefanič. Poleg kvalitetne igre smo videli tudi solze ob porazu, kar je znak izredne borbenosti in želje po zmagi. Samo vrhunski igralci premorejo toliko emocij, ki jih popeljejo korak pred konkurenCO. Vse čestitke pripadnicam nežnejšega spola za prikazano. Po predvajani himni smo podelili kolajne in diplome tekmovalkam ob aplavzih navijačev.
V moški konkurenci je bila kvaliteta na izjemnem nivoju Igrali smo v osmih skupinah po 4 igralci, vsak z vsakim, naprej pa na izpadanje. Vse, kar premore sodobni vrhunski namizni tenis.
je bilo moč videti na našem tekmovanju: močno rotiram napadalni spin udarci, obrambne rezane žogice, izmenjave hitrih močnih udarcev, metanje po parketu za nepredvidljivo od mrežice odbito žogo, vpitje ob osvojenih točkah za pridobitev samozavesti in celo v jezi zlomljen lopar ob nepričakovano izgubljeni točki. Fantom za vse prikazano kapo dol, kot je govoril nogometni selektor Srečko Katanec. Na koncu je zmagovalec vedno eden in tokrat je bil Žiga Erjavec iz Podgorja. V finalni tekrni je lažje od ¡pričakovanj opravil z izkušenim Željkom Duričem, ki ni našel recepta za umiritev močnih spinov niladega Podgorca Uspeh ŠD Podgorje sta dopolnila Tomaž Prezelj in Nejc Erjavec z osvojenima kolajnama za 3. in 4. mesto. Prejete diplome se je razveselil tudi zmagovalec tolažilne skupine Martin Bombač Vse prisotne so razveselili mladi tekmovalci učenci OŠ Toma Brejca, ki so prikazali kaj vse so se naučili v prvem letu ukvarjanja z namiznim tenisom Vsi so opravili test deset žogic brez napake proti učitelju in demonstrirali igro »laufer«, ki je nas starejše v mislih popeljala v stare čase, ko smo bili
otroci, veselo tekali okrog mize in vsak po enkrat vračali žogice na nasprotno stran... Bodoči asi so prejeli diplome za napredek, pridnost in prizadevnost na treningih v šolskem letu 2011/2012.
Vehki prehodni pokal na-miznoteniškega kluba Kamnik
bo do naslednjega tekmovanja mednarodnega odprtega prvenstva Kamnika, ki bo na sporedu sredi decembra, krasil vitrine ŠD Podgorje. Čestitamo za usjpeh »prvem loparju« naše občine Žigi Erjavcu.
Zapisal: ŽELJKO DURIČ
í.imí
'liCjí
v soboto, 24. marca, se je akcije Očistimo Slovenijo udeležil tudi NK Calcit Kamnik. Nogometaši so skupaj s trenerji, vodstvom kluba in družinami čistili okolico stadiona v Mekinjah in pomožnega igrišča na Biliju.
Žan Žmavc uspešen v zimski sezoni
Žan je zimsko sezono pričel novembra 2011 kot 6. nosilec teniškega turnirja Ljubljana open A 1. ranga dečkov 14 let, kjer se je prebil v finale in v njem izgubil dvoboj z letos najboljšim teniškim igralcem (po letniku) Gregom Kokaljem.
V prvem krogu je Žan premagal Žana Gorenca iz Kopra 6:3 6:2, v drugem krogu je z rezultatom 6:1, 6:1 premagal Davida Ambrožiča iz Portoroža, v tretjem krogu turnirja je premagal Anžeta Arha, v polfinalu pa ga je čakal neugodni 2. nosilec turnirja Sven Lah s Ptuja. Žan je z borbeno igro na koncu slavil s 7:6 6:4.
Prav tako je ponovil uspeh v mesecu decembru v TK Branik
Maribor open A 1. rang dečki 14 let, kjer ga je že v četrtfinalu čakal 2. nosilec. Po težkem boju v treh setih je Žanu le uspelo streti upor nasprotnika s 6:3, 1:6; 7:6. V polfinalu je prekrižal lopar s 4. nosilcem turnirja Amadejem Goručanom iz Celja. Po se enem napornem obračunu se je Žan s 3:6, 6:2, 6:3 uvrstil v finale, kjer je bil močnejši Grega Kokalj z rezultatom 6:0, 6:4.
V januarju je sledilo Državno prvenstvo na Otočcu, kjer pa je Žan v četrtfinalu po dolgem dvoboju v treh setih moral priznati premoč 2. nosilcu Svenu Lahu.
Smolo z DP pa je Žan popravil na naslednjem turnirju, kjer je zaigral na domačih tleh TK Triglav Kranj in se zopet uvrstil
v finale. Z dobrimi rezultati se je zavihtel na 2. mesto jakostne lestvice TZS in postal član državne reprezentance dečkov 14 let. Letos februarja je mlada reprezentanca v ^osta\d Grega Kokalj, Zan Žmavc in Sven Lah odpotovala v Turčijo na Winter Cup, kjer jih je premagala Velika Britanija, po-zn^ša zmagovalka.
Zan se uspešno pripravlja na novo »peščeno« sezono, kjer ga čakajo novi izivi predvsem na mednarodnih teniških turnirjih.
Žan Žmavc (na levi) je uspešno zaokrožil zimsko teniško sezono.
GRS KAMNIK ČISTILA POD ŠIMNOVCEM
v akcijo »Očistimo Slovenijo« se je vključilo tudi Društvo GRS Kamnik. Nekateri člani so čistjii v okviru drugih organizatorjev, nekaj pa se jih je podalo na Šimnovec, kjer so pobirali smeti v težko dostopnem terenu. Napolnili so kar nekaj vreč, vendar je žal veliko smeti še ostalo skritih v prepadih, za čiščenje katerih bi bilo potrebno več dni in veliko izurjenih ljudi. Pri tem so podrobneje spoznavali tudi teren, iz katerega bi bilo potrebno reševati ljudi, če bi prišlo do ustavitve gondole.
Zadovoljni po končani akciji.
Kamniški ObČAN
SPORT
13. april 2012
13
CALCIT VOLLEYBALL Z VELIKIMI ČRKAMI KAMNIŠKI KARATEISTI ZAPISAN V ZGODOVINO SLOVENSKE ODBOJKE ZOPET ODLIČNI
Težko se bo našel klub, ki bi tako zaznamoval slovensko odbojko kot Calcit Volleyball. V sezoni 2011/12 sta se namreč obe kamniški ekipi uvrstili v vse možne slovenske finale, manjkala le še jagoda na smetani, ki pa jo lahko pričakujemo v prihodnjih sezonah.
DEKLETA ZAPRAVILA PRILOŽNOST V KAMNIKU
Odbojkarice Calcit Volleyballa
so po zmagi nad Koprom v polfinalu optimistično pričakovala Finalno serijo proti Novi KBM Branik. Že na prvi tekmi v Mariboru so pokazale zobe in klonile šele po hudem boju s 3:1. Še veliko bolje jim je kazalo na drugi tekmi pred nabito polno kamniško dvorano, ko so proti razigranim Mariborčankam klonile šele v petem setu. V obeh tekmah se je izkazala Tjaša Turnšek, v finalu pa se je prebudila tudi Petra Kramolc. Na tretji tekmi v Mariboru pa se je zgodiU prav to, na kar so opozarjaU odbojkarski strokovnjaki. Tjaša enostavno ni bila prava in Kamničanke niso imele druge razpoložene igralke, ki bi potegnila voz, kot ga je Tjaša na večini letošnjih tekem. Kljub temu so Calcitovke dosegle letošnje cilje, mogoče bi lahko višje posegle le v Interligi. Dve drugi mesti sta prav gotovo lepa popotnica za naslednjo sezono. Srebrno medaljo so si okrog vratu nadele: Petra
Kramolc, Petra Vrhovnik, Ana Katarina Hribar, Elmina Handa-novič, Tjaša Turnšek, Nika Mori, Tea Lenarčič, Eva Mori, Lea Ur-bančič, Tisa Ljubetič, Tamara Kmezic, Ana Bogdanovic in Amela Hadžic. Trener Oleg Gorbachov in pomočnik Črt Butinar.
CALCITOVCI V FINALU PUSTILI IZJEMEN VTIS
Medtem, ko so dekleta lahko verjela v končni uspeh, pa so moški vedeli, da bo ekipa ACH Volleya v finalu najbrž prevelik zalogaj, vseeno pa so si želeli pustiti dober vtis. In so ga. Še več, zaradi izjemnega odpora ljubljanski ekipi, so se mediji razpisali predvsem o mladi kamniški ekipi, ki je v vseh treh tekmah favorizirani ekipi ACH Volleya povzročala hude preglavice. Ze na prvi tekmi v Ljubljani so Kamničani od sredine tretjega seta zaigrah kot prerojeni in tako zapretili domačim. Se bolje so zaigrali pred polnimi tribunami v Kamniku, a so Ljubljančani zaigrali tako kot smo jih vajeni iz tekem lige prvakov. V tretji tekmi v Tivoliju pa so bile vse simpatije na strani Calcitovcev, saj so bili večji del tekme boljši
in predvsem atraktivnejši nasprotnik in vprašanje kaj bi se zgodilo, če bi Kamničani izkoristili zaključno žogo za vodstvo z 2:0 v setih. Tako pa so na koncu prevladale izkušnje domačih in Calcitovci so se lahko veselih težko prigarane srebrne medalje. Srebrni kamniški fantje so: Jan Planine, Jan Pokeršnik, Domen Kotnik, Bernard Bezeg, Martin Hrast, Matija Jereb, Nejc Smre-kar, Klemen Hribar, Aleksander Ribič, Žan Novljan, Jošt Novljan, Jernej Stavbar, Boris Brus, Matjaž Sušeč in Matej Mihajlovič; trener Luka Slabe in pomočnik Gašper Ribič.
V kamniškem klubu so že zavihteli rokave pri sestavi ekip za naslednjo sezono in upamo lahko, da bo ostala večina letošnjih nosilcev igre. Calcitovi ekipi sta z uvrstitvijo v finale Državnega prvenstva potrdile uvrstitev v Evropski pokal CEV, kjer pa naslednjo sezono skoraj zagotovo ne bodo zaigrah, saj so že dobih prepoved igranja v tem pokalu. Razlog pa je neprimerna dvorana za takšen nivo igranja, kot ga že nekaj let kažejo kamniške ekipe.
CICOl.
17. gorski tek k Sv. Primožu uspel
Zadovoljni tekači in organizator
V prekrasnem pomladanskem dnevu in odličnem vzdušju je minil 17. gorski tek k Sv. Primožu v organizaciji KGT Papež pod taktirko Ivana Urha.
Na dolgi progi (3,5 km, višinska razlika 400 m) je teklo 118 tekačev, in sicer 88 moških in 30 žensk v različnih kategorijah (19 tekačev in 8 tekačic KGT Papež).
Zmagovalna trojka med deklicami.
Zmagovalna trojka med dečki za Pokal Calcita.
Zmagovalca sta bila Simon Alič (Šri čin moj maraton) s časom 15:51 in Petra Mikloša ( 21:54).
V kategoriji člani je zmagal Peter Lamovec pred Gašperjem Bregarjem, na odličnem 5. mestu mu je sledil domačin Gregor Mlakar, 10. in 11. mesto sta pritekla Klemen Triler in Luka Mihelič, 19. mesto pa Marko Spruk (vsi KGT Papež). Med mladinci sta si od 3. in 4. mesta sledila brata Anže in Alj až Božič, med mlajšimi veterani je 3. mesto pripadlo Franciju Teražu (6. Izidor Berčič, 8. Bojan Kem-perl, 11. Bojan Kožuh, 16. Franci Orehek, 22. Franci Sušnik -vsi KGT Papež). Pri veteranih sta si 1. in 2. mesto pritekla brata Ivan in Lado Urh, oba KGT Papež. Pri dečkih
1.	1999-2000 so si od 2. do 5. mesta sledili Miha Oražem, Grega Zagorc, Anže Kahšnik in Žak Rutar. Med dečki 1997-1998 je
2.	mesto pripadlo Urošu Čiroviču, tretje pa Matevžu Škrtiču (oba KGT Papež). Zaslužene medalje in praktične nagrade je najboljšim trem moškim podelila Karla Urh, predsednica KS Kamniška Bistrica, deset moških absolutno pa je prejelo tudi denarne nagrade iz rok Marjana Šarca, župana Občine Kamnik .
V ženskih kategorijah je 2. mesto absolutno dosegla Špela Zupan, peta je bila Karmen Orehek (obe KGT Pa-
pež). Najboljših pet absolutno je prejelo praktične in denarne nagrade iz rok organizatorja Ivana Urha. V kategoriji deklice 1999-2000 je zmagala Nuša Uranič, med deklicami 1997-1998 pa so prva tri mesta pripadla Karmen Orehek, Luciji Pevec in Sonji Jerin (vse KGT Papež). Suzana Orehek je bila tretja med mladinkami, pri članicah sta bili druga in tretja Špela Zupan in Nina Oražem, tretja pa ml. veteranka Mira Orehek (vse KGT Papež). V ženskih kategorijah je medalje in praktične nagrade podelil Dušan Papež, predsednik KGT Papež.
Na kratki progi za Pokal Calcita je teklo 64 najmlajših, predvsem člani KGT Papež (33) in tekači OŠ Stranje v okviru projekta SŽS (22) pod mentorskim vodstvom Tinkare Šerkezi. Najhitrejša je bila Ana Milovic (2:01) med deklicami in Klemen Golob z rekordom proge (1:58) med dečki.
Pri deklicah l. 2003 in mlajše je zmagala Ela Uršič pred Tjašo Uršič, sledile so: 4. Izza Škrtič, 6. Eva Šinkovec, 8. Tija Vidovič, 9. Hana Perko, 10. Živa Perko, 18. Lara Potokar, 19. Zala Humar, 21. Maša Oražem, 22. Sara Dobovšek (vse KGT Papež).
Med deklicami l. 2001-2002 so si prva tri mesta pritekle Ana Milovic, Manca Oražem in Tjaša Čirovic, od 5. do 7. mesta so si sledile Hana Dobovšek, Katja Vodlan, Ana Šinkovec (vse KGT Papež).
Pri dečkih l. 2003 in mlajši je zmagal Aleš Prelovšek, do 4. mesta so si sledili Miha Podbregar, Martin^ Močnik, Žan Uršič, šesti je bil Žan Grčar, enajsti pa Nik Potokar (vsi KGT Papež). Med dečki l. 2001 - 2002 je zmagal Klemen Golob, do 6. mesta so si sledili Rok Sušnik, Luka Uranič, Nejc Uršič, Igor Cosic, Matej Šlebir (vsi KGT Papež). Na 8. in
Člani in članice Shotokan Karate-Do kluba KOBUSHI Kamnik so se v nedeljo, 25. marca, odzvali povabilu karate kluba Atom iz Domžal in se udeležili tradicionalnega Zvončkovega turnirja. Na turnirju, ki je bilo namenjeno vsem šolskim pasovom ne g lede na starost, je sodelovalo kar 75 karateistov s šestih klubov osrednje-slovenske regije. Tekmovalci so se pomerili v kategorijah elementov, kat in kumiteju.
Skupinska slika po tekmi z organizatorjem tekme.
Robert Danijel Kunaj med izvajanjem kate Taikyoku-Shodan.
Karate klub Kobushi je zastopalo osem tekmovalcev, ki so na koncu osvojili devet odličij. V kategoriji kate malčki so Anže Vrhovnik, Tilen Zupet in Robert Danijel Kunaj dosegli drugo, tretje in četrto mesto, Bernarda Beganovič je klubu v kategorijah kate in elementi malčice priborila eno drugo in eno tretje mesto. Kristjan Sušnik je v kategoriji kate starejši dečki dosegel prvo mesto in v kurniteju nehvaležno četrto mesto. Žiga Grošelj in Milan Kunaj sta prav tako osvojila zlati medaljii v katah. Prvi v kategoriji med mladinci in drugi med veterani. Eva Gruber je dosegla dve srebrni medalji v katah in kumiteju med članicami.
Med katami in kumitejem je sledila kratka pavza, kjer sta se predstavila trener našega karate kluba Miha Gavez in Tamara Kokalj. Prikazala sta del izpitnega programa za 3. dan. Izpit bosta opravljala 15. aprila pred japon-
Petra Mikloša in Simon Alič, zmagovalca teka, z organizatorjem Ivanom Urhom.
9. mestu sta bila Vid Kališnik in Rok Podbregar.
V tekmi za Pokal Calcita so vsi prejeli medalje in kape, najboljši trije v vsaki kategoriji pa še pokale in praktične nagrade, ki jih je podelil Miran Škrtič, predstavnik Calcita in trener KGT Papež. Zaključno prireditev je spretno povezoval Metod Močnik, novinar Dnevnika in dober poznavalec gorskih tekov, tudi sam tekač.
Vsem nastopajočim iskreno čestitamo! Lepa hvala pa tudi vsem, ki ste pomagali, da je prireditev uspela v zadovoljstvo tako tekačev kot organizatorja.
MIRA PAPEŽ foto: MIRAN ŠKRTIČ
skim inštruktorjem Nobuakijem Kanazawo. Ob tej priložnosti jima seveda želimo vso srečo.
Prav vsi so si medalje prislužili s pridnim in trdim delom na treningih, kjer za dobro delo in odlično vzdušje skrbita trenerja Tadej Trinko in Miha Gavez. Zahvaljujemo se vsem staršem, ki so našim karateistom omogočili udeležbo na turnirju. Prav tako gre zahvala za brezhibno izpeljan turnir gospodu Lovrencu Kokalju. Vsem skupaj iskreno čestitamo!
KARATEISTI VIRTUSA TUDI TOKRAT Z ODLIČJI
S pomladjo se je pričela tudi nova tekmovalna sezona v karateju. V soboto. 31. marca, je Karate klub Piran v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije organiziral 1. pokalno tekmo za pokal Slovenije, ki je potekala v Luciji pri Portorožu.
Kamniške barve so pod vodstvom trenerja Vladimirja Staniča zastopali tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica: Blaž Antonin, Borut Drnovšek, Gregor Humar, Tilen Humar, Matija Jerin, Meta Motnikar, Gorazd Motnikar, Jaka Spruk in Miha Uršič.
Ob koncu tekmovanja sta se uspeha najbolj veselila Miha Uršič in Tilen Humar. Miha je v kategoriji mlajših dečkov -35kg, borbe zasedel 3. mesto, Tilen pa si je priboril 2. mesto v kategoriji mlajših dečkov +45kg, borbe. Miha Uršič sije priboril 3. mesto.	B. S.
Tekaški navdušenci se srečajo na mekinjskem krosu
že 24. leto zapored v Mekinjah pri Kamniku, na Dan upora proti okupatorju - 27. aprila, organiziramo tekaški kros. Tekmovanje, katerega se vsako leto udeleži več tekmovalk in tekmovalcev, ima poleg razgibane in zanimive proge po mekinjskih travnikih in gozdovih, tudi lep nagradni sklad. Najboljšim v vsaki kategoriji pripadajo medalje, najboljše tri in najboljši trije v absolutni razvrstitvi pa prejmejo tudi denarne nagrade. Prav vsi tekmovalke in tekmovalci so po teku deležni tudi toplega obroka in pijače, ob prijavi pa dobijo tudi praktična darila, za katera že več let zapored poskrbi podjetje Calcit d.o.o.
Najmlajši tečejo na 500 metrov dolgi progi, sledijo 1 in 2 kilometra dolge trase za fante in dekleta ter 5 kilometrov za ženske. Moški, starejši od 21 let pa se pomerijo na 10 kilometrski trasi.
Predprijave zbiramo na spletni strani www.skd-mekinje.si ali na elektronski pošti skd.mekinie@gmail. com, nekaj dni pred tekmovanjem pa bo proga tudi že označena, tako da jo bodo najbolj zagnani tekači že lahko preizkusili.
Za ŠKD Mekinje MATEJ SLAPAR
13. april 2012
ZANIMIVOSTI
'Planinske kotiček
ZLATI CEPIN PODELJEN
V	soboto, 24. marca, je žirija v Chamonixu določila dobitnike letošnje prestižnega priznanja za alpinistične dosežke. Med šestimi nominirani dosežki sta bila tudi dva, ki so ju opravili Slovenci: prvenstveni vzpon čez Suelian Feng, ki so ga opravili Aleš Holc (AO Kamnik), Peter Juvan in Igor Kremser (oba iz AAO Ljubljana), ter vzpon Luka Stražarja (AAO Ljubljana) in Ne ca Marčiča (AO Radovljica) na K7 v okviru odprave, ki jo je vodil Urban Novak (AO Kamnik). Žirija je podelila zlati cepin dvema alpinističnima vzponoma in sicer Luki Stražarju in Nejcu Marčiču za K7 in pa Američanom Marku Richeyu, Stevu Swensonu in Freddieju Wilkinsonu za prvenstveno vzpon na vzhodni vrh Saser Kangrija (7.518 m) v Indiji.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA GRS KAMNIK
Gorska reševalna služba praznuje letos 100-letnico organiziranega delovanja, DGRS Kamnik pa 90-letnico organiziranega reševanja na Kamniškem. Zato je bil slavnostni zbor gorskih reševalcev Slovenije 21. marca na Stahovici. Na njem so podelili svečano listino, 13 plaket za življenjsko delo, 9 priznanj za sodelovanje in imenovali 7 novih častnih članov. Med prejemniki priznanj je bilo tudi DGRS Kamnik, ki je prejelo svečano listino in njegovi člani: naziv častnega člana so dobili - Cene Griljc, Metod Humar, Pavle Šimenc in Tone Skarja. Plaketo za življenjsko delo je dobil Bojan Pollak; občine Kamnik, Mengeš, Domžale, Lukovica, Trzin in občina Komenda, Policijska postaja Kamnik, Planinsko društvo Kamnik in Alpinistični odsek Planinskega društva Kamnik pa so dobili priznanja GRZS za sodelovanje.
Čez dva dni, 23. marca, je imelo DGRS svoj redni letni občni zbor, ki je minil precej slavnostno. Za to so poskrbeli tudi kvartet Krt, učenci OŠ Šmartno v Tuhinju in povezovalka Mojca Trobevšek, ki je predstavila reševanje v gorah nad Kamnikom vse od Bosa in generacije bratov Erjavšek naprej. Matej Bizjak in Aleš Koželj sta prejela bronasti znak gRzS za desetletno, Boštjan Griljc in Vilko Rifel pa zlatega za dvajsetletno delovanje v GRS. Zbor so s svojo prisotnostjo in pozdravom počastili tudi minister za obrambo Aleš Hojs, župan občine Kamnik Marjan Šarec, poslanec v državnem zboru mag. Matej Tonin, predstavnik centra za obveščanje, predsednik GRZS, komandir policijske postaje Kamnik, predstavnika občin Lukovica in Mengeš, predsednik Kamniško-bistriškega MDO, predsednika PD Bajtar in PD Kamnik in predstavnika PD Mengeš in PD Lukovica.
V	obširnih poročilih o delu je bilo povedano, da je imelo društvo s 56 člani v letu 2011 skupaj 26 intervencij (19 reševalnih in 7 iskalnih, skupaj 4 več kot leto dni prej), na katerih je bilo opravljenega 719 ur reševalnega dela (86 več kot leta 2010). Žal štirim ponesrečenim ni bilo več pomoči. Zanimivo je, da je v letih 2006 do 2011 skoraj polovica intervencij potekala na širšem območju Velike planine. Veliko časa je bilo porabljenega tudi za usposabljanje in razne dodatne dejavnosti, vsega skupaj več kot 3000 ur evidentiranega dela - od sodelovanja z GRS Železna Kapla do soorganizacije Kamniškega memoriala, prikaza delovanja GRS, dežurstev na raznih prireditvah, vzdrževanja zavetišča na Traticah in podobnega. Izpostavljeno je bilo odlično sodelovan e z GRZS, Upravo RS za zaščito in reševanje, Regijskim centrom za obveščanje, štabom CZ za Ljubljansko regijo, Operativno-komunikacij-skim centrom, štabom CZ Kamnik in ostalih občin, policijsko postajo v Kamniku, družbo Velika planina d.o.o., PZS, planinskimi društvi, še posebej s kamniškim, ter z vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z zaščito in reševanjem. Nakazan je bil tudi pereč problem prostorov in potreba po nabavi novega terenskega vozila.
Program dela za leto 2012 dela poleg osnovne aktivnosti, t.j. reševalnih in iskalnih intervencij, ki se jih pač ne more časovno točno načrtovati, obsega še redna usposabljanja in veliko preventivnih akcij - od dežurstev na raznih prireditvah do tečajev in prikaza delovanja GRS. Poleg tega so sprejeli še dve dopolnitvi statuta in soglasno tudi sklep o popolni rehabilitaciji Tineta Štritofa.
Pomagajmo gorskim reševalcem pri nakupu intervencijskega vozila
Prvi e-fotograf v Kamniku
E-fotograf je novi sistem, ki nudi kakovostno in hitro pripravo fotografij za osebne dokumente. Ta vam zagotavlja nižjo ceno in ustreznost biometričnemu standardu, vaša fotografija pa je takoj elektronsko posredovana upravni enoti. Prvi v Kamniku s to ugodno storitvijo je studio TwinLens na Šutni 18 (nasproti Cvetličarne Letnar). Letos kar četrtini Slovencev preteče veljavnost osebne izkaznice in potnega lista. Izognite se čakalnim vrstam in se čim prej oglasite v studiu TwinLens vsak delovnik med 8:30 in 18:00.
POGREBNiKd
.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Kamniški gorski reševalci že od ustanovitve leta 1922 rešujemo ponesrečene v osrčju Kam-niško-Savinjskih Alp, kot javna služba v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa rešujemo na težko dostopnem terenu na celotnem območju občin: Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin.
Za uspešnost našega dela je med drugim potreben hiter pristop do ponesrečenca in nato varen prevoz do zdravstvene
ustanove, zato poleg helikopterja v večini primerov potrebujemo zanesljivo terensko vozilo. Nemalokrat se zgodi, da z vozilom, s katerim razpolagamo, ne moremo optimalno opraviti svojih nalog, zato smo se odločili za nakup intervencijskega vozila. S tem bomo močno dvignili svojo operativnost, predvsem pa ponesrečenim zagotovili še učinkovitejšo pomoč in oskrbo, kar je naš glavni cilj in namen.
Ker so naš edini vir financiranja sredstva iz proračuna in od
Reševalci potrebujejo intervencijsko vozilo, ki je kos najtežjim raz-

m
Na intervencije se morajo reševalci sedaj odpraviti s svojimi avtomobili.
Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jih porabimo za svoje operativno delovanje, bomo do prepotrebnega terenskega vozila prišli s pomočjo vseh, ki podpirajo našo dejavnost in se zavedajo pomena našega človekoljubnega delovanja.
Člani Društva GRS Kamnik smo hvaležni za pomoč smo vsem donatorjem, še bolj pa jim
bodo hvaležni tisti, ki bodo z novim intervencijskim vozilom deležni naše pomoči.
Sredstva lahko nakažete na naš transakcijski račun, št.: 0231 2003 5354 472, pod sklic 2012 s pripisom: pomoč pri nakupu intervencijskega vozila. Davčna številka društva: SI64331008.
FRANC MI©
Korak za korakom bližje Dejanovemu objemu
V LTS-Za Kamnik so se odločili, da povabijo Kamničane na Dobrodelni koncert za Dejana, ki se je odvil v petek, 23. marca, v Športni dvorani Vransko. 27-letni Dejan Grilj je namreč pred tremi leti in pol zaradi hude delovne nesreče ostal brez obeh rok in
rešitev zanj, da bi postal bolj samostojen, je nakup bionskih protez (roke z gibljivim komolcem, zapestjem in prsti), ki stanejo 172.000 evrov. Da bi Dejan spet lahko objel svojo hčerko in ženo, so stekle akcije, med njimi tudi dobrodelni koncert na Vranskem.
Da bi omogočili ogled koncerta, so organizirali prevoz iz Kamnika. Ob tem jim je na pomoč priskočila družba Kam-Bus d.d., ki je v celoti sponzorirala avtobusni prevoz v obe smeri. Prodali so 60 vstopnic, kar skupaj s prostovoljnimi prispevki znese 1.220 evrov
in v Dejanovem imenu vsem iskrena hvala! Sicer pa je bilo v dvorani okrog 1320 poslušalcev, ki so z nakupom vstopnic skupaj prispevali skoraj 20.000 evrov za Dejanove proteze).
Odziv Dejanovih kamniških sosedov je bil zelo dober (ob tem zahvala urednici Kamniškega občana Saši Mejač, ki je bila pripravljena objaviti daljši članek o Dejanu, njegovi nesreči in prošnji za pomoč, ter vsem medijem, ki so članek poobjavili).
Prodali so 60 vstopnic, kar skupaj s prostovoljnimi prispevki znese 1.220 evrov in v Dejanovem imenu vsem iskrena hvala!
Na Vranskem smo srečali tudi skupino ljudi iz naše občine, ki jim je prijateljica ob svojem okroglem jubileju podarila vstopnice
za koncert in s tem skupaj z njimi prispevala svoj kamenček v mozaiku dobrote. Gesta, vredna posnemanja! Bilo pa je tudi veliko posameznikov, doma od Mot-nika do Šmarce in Stahovice.
Tokrat se je izkazala tudi Občina Kamnik, ki je v ta namen donirala 1.000 evrov.
Z vsakim evrom bo pot do bionskih protez za Dejanov objem krajša. Možnosti pomoči je še vedno veliko: zbiranje plastičnih zamaškov, nakup cvetnih butaric, pošiljanje SMS-ov, nakazilo na odprte TRR.
Vsi, ki smo bili na koncertu, smo lahko v živo spoznali Dejana, njegovo preprostost in močno voljo - pomagajmo mu po svojih močeh še naprej. Najlažje to storimo, če pošljemo SMS z besedo DEJAN na 1919.
MARINKA MOŠNIK
KAMNIŠKI ALPINISTI PREGLEDALI SVOJE DELO V LETU 2011
KLADNIK V CHAMONIXU
V Chamonixu je bil v času od 16. do 26. marca tabor za perspektivne mlade alpiniste, ki ga je vodil Boris Lorenčič (AO Kozjak), njegov pomočnik pa je bil Matej Kladnik (AO Kamnik). Žal razmere niso bile ravno ugodne - zapadlo je precej novega snega, zato se tudi ni dalo preplezati vseh načrtovanih vzponov. Kljub temu je z različnimi soplezalci preplezal smeri Žleb (II,/4, 4a, 600 m) v Col du Plan gully, Faraon (II, 4+, 5c, 400 m) v Pointe Farar in smer Solar (III, M5, 500 m) v Mont Blanc du Tacul.
Bojč
Na občnem zboru AO Kamnik 29. marca so člani na kratko pregledali svoje delo in uspehe v preteklem letu. Odsek je konec leta štel 90 članov (61 alpinistov in 29 pripravnikov, od česar je bilo 16 deklet) in 33 tečajnikov, od česar je bilo 11 deklet. Za leto 2012 se je pri KA PZS registriralo samo 38 članov, čeprav jih je pogoje za registracijo imelo precej več. Za vzgojo novih članov je na razpolago 24 inštruktorjev. Kljub temu pa odsek redno izvaja alpinistično šole, čeprav je število udeležencev zaradi manjšega števila aktivnega vzgojnega kadra omejeno. Šolo, ki se je začela jeseni 2010, v juniju 2011 pa jo je končalo 13 tečajnikov, sta vodila Ambrož Bajde in Urban Novak. Šolo, ki se je začela jeseni 2011 in se traja, obiskuje 10 tečajnikov, vodita jo Aleš Holc in Jure Prezelj, pri čemer vodenje in izvedba posameznih sklopov (kopno, sneg, led, smučanje) izvajajo drugi člani AO oz. inštruktorji in alpinisti. Rožle Repansek-Spruk je po uspešno opravljenih izpitih pridobil naziv alpinist in bil sprejet med kamniške alpiniste, kar se je tokrat prvič zgodilo v Savinjskih Alpah - v Koči na Grohotu pod Raduho.
Od ostalih akcij naj omenimo samo izvedbo tradicionalnega spominskega pohoda na Grintovec, so-organizacijo kamniškega memoriala za smučko in cepin, tabora v Pakleni-ci, tabora Pipa miru in tradicionalno tekmo »na najvišji ravni« na Korosici. Seveda pa je bilo najpomembnejše tisto, za kar AO sploh obstaja - plezanje. Poleg samih vzponov, ki so v načeloma povsem individualni, je bilo izvedenih tudi nekaj takih, za katere je potrebna dodatna organizacija. Tako so v januarju Monica Kambič, Matej Kladnik in Marko Prezelj, na uvodnem srečanju pa se Tone Škarja,
sodelovali na 8. srečanju »plezanja v ledu«, ki ga je v Sloveniji organiziral britanski alpinistični klub (The Alpine Club) - prvo planinsko društvo na svetu, ustanovljeno leta 1857. Tadej Kriselj in Rožle Repansek-Spruk sta se udeležila 12. mednarodnega srečanja lednih plezalcev v Kanderstegu v Švici.
Nato se je začelo obdobje odprav. V predmonsunskem času je slovensko-ameriska odprava pod vodstvom Marka Prezlja poskušala v zahodni steni Makaluja preplezati novo smer v alpskem stilu in doseči se druge, sedanjemu razvoju alpinizma ustrezne cilje, vendar je morala zaradi sneženja in močnega vetra obrniti. Zato pa so bile uspešne tri odprave, v katerih so sodelovali člani AO Kamnik. Aleš Holc je vodil odpravo na Kitajsko, v vzhodni Tjan Šan. Po hudih zapletih s transportom opreme jim je uspelo preplezati nekaj krajših prvenstvenih smeri in opraviti prve pristope
na vrhove, nato pa se veličastno prvenstveno prečenje 6249 m visokega Severovzhodnega Sueliana. Za to dejanje so bili nominirani za alpinistično priznanje »Zlati cepin«. Urban Novak je vodil odpravo v Čarakuso v Pakistanu, kjer je z različnimi soplezalci preplezal 5 smeri, o tega dve prvenstveni. Člana te odprave (Stražar iz AAO Ljubljana in Marčič iz AO Radovljica) pa sta za svoj vzpon v Zahodnem K7 dobila celo »Zlati cepin«. Monica Kambič je sodelovala v »mini« odpravi v dolino Mijar v Indiji, kjer je s soplezalcem Andrejem Ercegom iz AO Črnuče v vrhovih do 5.650 m opravila 5 vzponov - trije so bili prvenstveni skupaj z dvema prvima pristopoma na vrh. Proti koncu leta sta Urban Novak in Monika Planinc obiskala tudi pleza-lisča na grškem otoku Kalymnosu.
Tokratni občni zbor ni bil volilni, tako da ostaja vodstvo odseka isto: načelnik je Tadej Kriselj, tajnik Primož Lavrič, blagajnica je Saša
Lindič, gospodar opreme Rožle Spruk-Repanšek, knjižničarka Katja Tabernik, vodja sveta inštruktorjev pa Aleš Holc. Na zboru je predsednik PD Kamnik Ivan Resnik podelili tudi priznanja in sicer Marjanu Kregarju zlato značko PD Kamnik, Alešu Holcu bronasti znak PZS, Urbanu Novaku srebrno značko PD Kamnik, Monici Kambič in Juretu Prezlju pa bronasti znački PD Kamnik. Predsednik DGRS Franc Miš je pa po pozdravu izročil simbolično darilo - novo vrv, ki naj simbolizira povezavo med alpinisti in gorskimi reševalci.
Načrti za letošnje leto so podobni kot so bili v preteklem: plezanje, plezalni tabori, udeležba na odpravi v Čarakuso in na območje Aksuja (5355 m) v Pamiro-Alajskih gorah v Kirgiziji, vendar se bo za njihovo izvedbo poleg fizičnega in psihičnega treninga potrebno bistveno bolj angažirati predvsem pri pridobivanju finančnih sredstev.
Bojč
»lani AO Kamnik so pazljivo prisluhnili poročilom
SVETOVALNA PISARNA
ZA STAREJŠE OBČANE KAMNIKA
občina kamnik zavod oreli
^ Torek-8. do 10. ure Četrtek -15.do17. ure.
Tomšičeva 23, Kamnik (pokrita tržnica, vhod poleg ribarnice)
Splet: www.pid.si/oreli Telefon: 031 395 400
Ste Starejši?
Se želite pogovoriti ali rešiti problem, ki vas muči?
Svetovalna pisarna za starejše vam nudi brezplačno pomoč.
Lahko se oglasite osebno v pisarni, kliknete na splet ali pokličete po telefonu.
Dan odprtih vrat bo21. aprila 2012 - pridite na piškot, delavnico, ogled, na srečanje s prijateljic
Pogumno si čaSo življenja sprejela, grenkobo, gorje - vse za dobro si vzela. V trpljenju razbila si srčno dobroto, in vsem svojim bližnjim jo dala za doto.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila ljubljena mama
PAVLA KOŽELJ
roj. Vrhovnik iz Tunjic
Hvala sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje, mase in sveče. Zahvaljujemo se osebju abdominalne kirurgije LKC in dr. Robertu Juvanu, Komunalnemu podjetju Kamnik, pevcem Tunjiškega okteta in cerkvenega mešanega zbora, župnikoma Jožetu in Štefanu, novomašniku Juretu, Mileni Vrhovnik, Ireni Golob ter sosedama Tončki in Veri. Hvala vsem, ki ste jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Marina in Fani z družino, zet Janez, Gašper in Klemen s Spelo
Tunjice, Zalog, marec 2012

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal
ZAHVALA
V 98. letu se je tiho poslovila naša draga mama, tašča, babica in prababica
IVANA ZAJC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, župnikoma g. Dularju in g. Golobu, KPK in pevcem kvarteta Grm pa za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki se je boste spominjali.
Vsi njeni
Marec 2012
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 62. letu življenja nas je zapustila draga mami, babica, sestra in teta
MARA VUK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki boste našo mami ohranili v lepem spominu.
V žalosti: hči Katarina z družino, sinova Slobodan in Goran
April 2012
ZAHVALA
17. marca se je od nas poslovila draga žena, mama in babica
FRANČIŠKA URŠIČ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ZŠAM za izrečena sožalja, darovane sveče in
cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanov Mengeš za dolgoletno skrbno nego in pomoč.
Vsi njeni
Marec 2012
Kamniški
Vaš časopis že 50 let
% 01/83 91 311, 041/662 450
Občan
) sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si
Gledala bom nate iz nebes. Čakala te bom tudi tisoč let, vsa zemeljska in tvoja -samo spoznaj: ne zemeljska, ne tvoja!
Frane Drolc
ZAHVALA
Ob nenadni smrti in boleči izgubi najinega brata
prof. FRANCA DROLCA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in vsem Motničanom, trem župnikom, pogrebcem, znancem, prijateljem, sodelavcem in prebivalcem Tuhinjske doline za izraze sožalja, za darovano cvetje, za darovane sveče in maše ter za prisotnost vseh vas številnih, ki ste ga 9. aprila ob 15.00 uri pospremili na njegovi zadnji poti v rodnem Motniku. Ohranimo ga v lepem spominu!
S hvaležnostjo sestri Cveta in Marina
April 2012
Hvala Ti
za tvojega naprednega duha, za tvoj optimizem, za trenutke, ko si bila tam, kjer smo te potrebovali ...
ZAHVALA
V prvih pomladnih dneh je v miru zaspala naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA KUKANJA
(1926-2012)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter Balinarskemu klubu Duplica, ki ste z izrazi sožalja, s cvetjem, svečami in svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje ter jo tako množično pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala Francu Pestotniku za občuteno prebrane besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Metoda Palčiča za čudovito odpete pesmi in trobentaču Timoteju Štritofu za prelepo posledno melodijo. V tolažbo nam je misel, da se je naša mama poslovila tako, kot si je vedno želela.
Vsi njeni
April 2012
Stojimo nemi in brez moči,
da bi stopili onstran,
kamor so odšli naši najdražji.
Nobena beseda nas ne more več združiti,
le misel, da je bilo z njimi nekoč lepo,
naj pomaga tolažiti
ZAHVALA
V 89. letu življenja nas je zapustil naš dragi
JOŽE PREZELJ
iz Podgorja pri Kamniku.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darove, besede tolažbe, dobre misli in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Dularju, prijateljem pevcem LIRE, trobentaču Jaki Einfaltu in govorniku gospodu Gorencu za lep poslovilni obred.
Žalujoči: sin Jože in hči Eva z družinama
April 2012
Ne jokajte na mojem grobu, tam me ni.
Sem sončni žarek v vetru, sem zvezda na nočnem nebu.
ZAHVALA
V 85. letu je tiho odšel dragi ata
JANEZ-IVAN HRIBAR
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Krt,
g. Suhadolcu za besede slovesa in praporščakom. Iskrena hvala vsem, ki ste našega ata pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Hči Dragi z družino
April 2012
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni je v 67. letu starosti sklenila zemeljsko pot dobra in skrbna mami, sestra, teta, sestrična, svakinja in nečakinja
IVANKA ULČAR
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu dekanu Vinku Podbevšku za lepo opravljen cerkveni obred, neveljskemu cerkvenemu pevskemu zboru, Onkološkemu inštitutu Ljubljana za oskrbo in lajšanje bolečin v času njene bolezni in sodelavcem kolektiva Zora
z.o.o. Domžale za pomoč in podporo. Še enkrat hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našo Ivanko k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
Marec 2012
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 65. letu nas je zapustil naš dragi brat in stric
ANTON LOMOVŠEK
Boštarjev Tone iz Stebljevka 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in svete maše.
Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, posebna zahvala sosedom, Stanetu Maliju, Komunalnemu podjetju Kamnik in
Tunjiškemu oktetu. Zahvaljujemo se vsem ter vsakemu posebej, ki ste našega brata Toneta pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Stebljevek, Kamnik, Mlaka pri Komendi, Mengeš, Ljubljana, marec 2012
ZEMELJSKI PLIN udoben energent danes za lepšijutri
Zaključuje se letošnja ogrevalna sezona, ki nas je presenečala predvsem z nadpovprečnimi temperaturami v mesecu oktobru in novembru, povprečnimi v januarju ter ekstremno nizkimi v mesecu februarju. Za odjemalce v občini Kamnik je bila udobna in brezskrbna, saj jim je energent vedno na voljo v količinah, ki jih v danem trenutku potrebujejo.
Tako aktivni odjemalci kot tudi strokovnjaki ugotavljajo, da uporaba zemeljskega plina izboljšuje našo kakovost bivanja in pozitivno vpliva na celotno lokalno skupnost, v kateri živimo.
Kakšno je bilo gibanje cen zemeljskega plina v primerjavi z ELKO (ekstra lahko kurilno olje)?
Okolju in ljudem prijazen zemeljski plin v kombinaciji z udobjem uporabe, zadostnimi svetovnimi zalogami ter energetsko učinkovitostjo zagotavlja največje okoljske in finančne učinke ob danem finančnem vložku. Pravilno odločitev za zemeljski plin potrjuje tudi dolgoročna konkurenčnost končne cene energenta v primerjavi z ELKO (v povprečju 15 - 20 % nižja cena zemeljskega plina) in je lepo razvidna tudi iz desnega grafa za obdobje marec 2010 - marec 2012. V mesecu marcu 2012 je bila cena za kar 20 % nižja od cene ELKO.
Katere ulice v Kamniku bodo v letu 2012 dobile povezavo na plinovodno omrežje?
V	občini Kamnik smo na že obstoječem plinovodnem omrežju v letu 2011 omogočili oskrbo z zemeljskim plinom 39 novim odjemalcem zemeljskega plina. V primeru izpolnitve vseh pogojev pa se v letu 2012 načrtuje nadaljevanje širitve plinovodnega omrežja na območju Zikove ulice.
Si želite dodatno udobje zemeljskega plina po meri odjemalca?
V	podjetju ADRIAPLIN d.o.o. veliko pozornosti namenjamo tudi povečanju kakovosti naših storitev. Na spletni strani www.adriaplin.si je našim odjemalcem omogočen dostop do uporabniškega računa, preko katerega imajo enostaven pregled na izdane račune, stanje porabe ter druge aktualne podatke vezane na njihovo odjemno mesto. V času popisnega obdobja nam lahko preko spletne aplikacije posredujejo tudi stanje plinomera. Poleg enakomernega mesečnega plačevanja računov našim odjemalcev omogočamo prejemanje računa v obliki E - računa. Za vaša dodatna vprašanja nas pokličite na 01/234 21 00 ali pa nam posredujte elektronsko sporočilo na info@adriaplin.si.

Zemeljski plin je "in"!

VJWWWWV
TAXI
^JWWWWVm
ODKUP IN PRODAJA VOZIL
Ljubljanska cesta 68, Kamnik	041 686-520
Taxi prevoz Kamnik 3 €, Kamnik-Domžale 7 €,
Kamnik-Ljubljana 15 €, Kamnik-Brnik 15 €.
www.taxialma.si
www.irmi.si


STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
ELEKTROINSTALACIJE
v novogradnjah in adaptacije
Bogomir Zdravič s.p.,
Žale 8/a, Kamnik
tel.: 041-509-141 040-276-587
♦
Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net
^ ambulanta ^ hrana in osnovna oprema za male živali ^ nega psov - kopanje, striženje
3X
EEUGEOT PRIHRANEK
www.peugeot.si
IX do 5.600 €* prihranka IX do 1.000 €' bon usa IX do 1.000 €**prihranka
peugeot financiranje
PEUGEOTn*oi»eATÏ9TAl. Ponudbavelja od 1. januarja do 30. aprila 2012.* Prihranekdo 5.600 EURvelja za modelpeugeotSOOSMure 2.0 HDi-opclj^^
. . .	,	.	. .	...	.	. iljskislstem.HIFIJBLslstemozvočenja,
ksenon paket, 18'plQtiSča Iz lahke litine. Bonus do 1000 EURvelja za vse izvedenis modela peugeot 5008 In 3008. "Navedeni prihreinekveUa ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja. Primer Informativnega izračuna finončnega leasingo Peugeot " ' ' " ~ ------- -----120) - mesečno odplačevanje; molopnxlajna ceno z DDV in vključenimi popusti 16.490 EUR; DDV je obračunon v obrokih; mesečni obrok je 206 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 72 mesecev; EOM no
Financiranje za vozilo Peugeot 3008 (Access 1,6 VTi dan 22.02.2012 znaša 8,9 % in se spremeni, če EUR; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Pi
.	nti izračuna; izračun temegi na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3 %; financirana vrednost 11.543 EUR; skupni znesek za plačilo 19.345
ot Financiranje omogoča do 50 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Velja pri nalojpu modelov 308, 3008,5008 in Partner Tepee.
Porabo goriva (kombiniran način vožnje, l/l 00 km): 3,8 - 7,9, izpuh CO2 (g/km): 98 - 183. Podrobnejše informacije o porabi goriva inemisijaln CO2 noviii osebniin voziL Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijatn CO2, ki ga Lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.
Ob nakupu peugeota 308, 3008, 5008 in Partner Tepee zdaj trikrat prihranite. Podarimo vam do S.GOO evrov* in dodamo varčevalni bonus do 1.000 evrov*. V primeru nakupa s pomočjo Peugeot financiranja pa prihranite še dodatnih 1000 eviov".
PEUGEOT 308, 3008, 5008, Partner Tepee
MOTION & EMOTION
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
PEUCEOT
Kupon za
- 20%
popust na vse storitve čiščenja in pranja v poslovalnici MC Kamnik!
RAZUČNI POPUST] X MED SABO NE SEŠTiVAlO. NE VEUA ZA REŽUSKO URO m SERVIS SRAJC.
CISTItmCA m PRALNICA
Poslovalnica MC Kamnik 01/83 11741 www.cistilnica-labod.si