Naroínina: Za Ameriko in za celo leto J arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1C57, U. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 5. DE FEBRERO (FEBRUARJA) 1938 Núm. (štev.) 07 Bič, ki ni opravií svojega dela Po gostih in dolgih poročil iz Abesinije, kakor smo jih bili vajeni za časa italijanskega vpada v to afriško deželo, ni več v listih; le od časa do časa .se vrine med brzojavne vesti kakšna kratka izjava abesinskih mož, ki jim Anglija in nekatere dru ?e države še priznavajo pravico, da govore v imenu negušovega carstva "i ki trdijo, da se narod v pokrajinah še zmerom krčevito bori za svojo svobodo. Brez velikih uspehov za Abesince se bije ta boj dalje, £aj se njihovo primitivno orožje ne more josati z moderno opremo italijanske vojske, z letali, tanki in strupenimi plini, značilno pa je le, da Se boj še zmerom bije in da se Gra-ziaiiiju "Groznemu", bivšemu podkralju Abesinije in vrhovnemu poveljniku tamkajšnjih italijanskih v cet ni posrečilo "pomiriti" deželo,, dasi je v ta namen uporabljal zelo lzdatna sredstva: streljal upornike, kjerkoli jih je dobil v roke, P ° š i 1 j a l z bombami in strupenimi plini naložena letala, ad so uničevala cela uporna naselja — skratka gospodaril s prav železno roko. Te dni je vzbudila pozornost dalj s41 "abesinska" vest, ki «o jo prine-sIi vsi svetovni listi. Italijanska 'vlada je bila sklenila ze pred meseci odpoklicati maršala Grazianija iz Addis Abebe ter podati na njegovo mesto, kot podkra-'•ia, aostskega vojvoda. Graziani je takoj odgovoril, da je stvar v redu, Prosil pa je( naj ga puste še neko-1'ko časa v Abesiniji, ker da želi de-Ze!(> popolnoma "pomiriti". Musso-11X1» ki v teh stvareh odloča, je po-j'udbo sprejel in izgledalo je, da se 0 energični maršal s še hujšo vne-m° lotil "pomirjevanja". Dal je tikati razglas, v katerem je bilo re-eeno nied drugim: "Sovražniki Ita-Je> oni, ki so vas nahujskali, da ste se uprl)j so vas ,sedaj spet osleparili, 80 vas hoteli prepričati, da bo Maršal Graziani, to se pravi, da bom odpotoval spet v Italijo, ko bo Prišel sem, kot podkralj Abesinije, kr. vis. vojvoda Amadeo savoj-p l> "ečak našega kralja in cesarja, "slušajte resnico: Graziani bo os-tu, v Etiopiji kot vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil cesarstva" f H Abesince, ki že vedo, kdo je 8°»Pod maršal, je že to ugotavljali' l'a Ue P0J(*e> nlal'več da osta-• Pomenilo grožnjo. Razglas je ]tC ,0aia Prepričeval ljudstvo, da je 'J® Prijateljica Etiopc&v, deloma šia ^ S(,vi'ažn'k°ni grozil s še huj-sredstvi, nego so se doslej u-P°rabljala. q, ".Se(laj je prišlo presenečenje: .^azianij ki je tako pisal, odhaja ' Abesinije. Vrača se v Italijo. Brezsrčno bombardiranje civilnega prebivalstva na Španskem REVOLUCIONARCI SO ZAČELI Z BREZOBZIRNIM BOMBARDIRANJEM CIVILNIH MEST — TRISTO KILOGRAMOV TEŽKE BOMBE POVZROČILE V BARCELONI V ENEM SAMEM DNEVU 1.100 MRTVIH IN 1.600 RANJENIH — ZGRAŽANJE PO VSEM SVETU — POSREDOVANJE DRUGIH DRŽAV Kh ■1 Je vzrok? — tako se ljudje sujejo, dočim si kolonijalni iz-enci v Rimu delajo hude skrbi; vPraš Ved frj),!]1'"' ('H ')0 ug|e(l Italije močno j. > eo Graziani ne drži dane obljube (in —er grožnje), da ne pojde, do-«iii • ."e St'P vstlk uP°r * strani Abe-Proti italijanskim oblastem. "J -st' je moglo zgoditi? do* ajbr* so v liin>» Prišli končno Prepričanja da "energične" mc- V zadnjem času so se pogosto-kiat ponavljali letalski napadi na reza varovana španska mesta; jasno je, da so hile žrtve teh napadov civilnih prebivalci in ponajveekrat žsnske, otroci in starčki. Z letalskimi ofenzivami preti mestom, ki nimajo nobene vojaške važnosti, so bili začeli revolucionare!, kateri so hoteli pač s tem vplivati na moralo v nasprotnem, vladnem taboru. Republikanci so nekaj časa odgovarjali po starem pravilu "zob za zob", končno pa je vojni minister Indalecio Prieto v javni izjavi predlagal sovražniku, naj taka nepotrebna, gi cz o dejstva prenehajo tako na eni strani kakor na drugi. V nedeljo so revolucionare! dali odgovor na to ponudbo. Napadli v presledku cd dveh ur in pol dva krat glavno mesto Katalonije, Bar j celono, ter povzročili grozovito vaz j dejapje in neverjetno visoko stevr I lo žrtev. Na stari del mesta, kjer stoje ubožne stanovanj ske hiše ena poleg druge, so padale do 300 kilogramov težke bombe ter povzročile ogromno število žrtev. Mnogo hiš se je 'že pri prvem napadn zrušilo ter pokopalo pod se boj stanovalce. Ko so Rdeči križ in policija hoteli pomagat ranjencem in oapokavat mrtve izpod ruševin, so se na nebu spet pojavila letala in spustila svoje smrtonosne hom-be skoro točno na iste kraje; ker je bilo tam poleg reševalcev tudi mnogo radovednežev, je bil učinek še bolj grozen. V obeh napadih, ki sta trajala skupno nekoliko minut, je bilo ubitih okrog 1.100 prebivalcev in več ko 1.600 jih je bilo ranjenih. Žrtve so povečini ženske in otroci ter za vojno nesposobni moški. Ena izmed bomb je padla na otroško zavetišče, v katerem je bilo 108 otrok; samo 25 jih je ostalo živih. Mnogo ctrok je bilo ubitih tudi v prole-tarskem delu mesta, kjer so bombe tode niso najboljše, ko je treba zasužnjeno ljudstvo sprijazniti z usodo, ki ga je zadela. Dosedanji junaški upori, so jim pokazali, da tudi med nekulturnim, zapuščenim ljudstvom nasilje ne more drugega roditi nego odpor ter da je boj za (svobodo tudi med temnopoltimi rodovi Etiopije 'vse večji in obupnej-ši, čim hujši je bič, ki jih tepe. Abe-sincev je okrog deset miljonov in prav vseh ni mogoče "pomiriti" z Grazianijevo metodo rezanja glav. Ko so po Graziaiiijevem razglasu, s katerim se je začelo še hujše preg-njanje Abesincev, začela prihajati v Rim poročila, da je odpor še večji, so najbrž začeli razmišljati, ali bi ne bilo bolj pametno začeti z drugimi, t.j. s prijaznimi sredstvi. In tako so se po vsej priliki tudi odločili. Zato mislimo, da pomeni odhod maršala Grazianija iz Addis Abebe uvod v novo poglavje italijanske politike napram Abesiniji: namesto biča — sladkorčji, ki naj AbeSincem pomagajo pozabili na svobodo, katero so uživali na svoji zemlji dobrih tritisoč let. I povzročile največje razdejanje. Ni potrehno posebej razlagati, da je vest o tem strašnem bombardiranju, najbolj grozovitem od vseh, kar jih je doslej bilo v španski državljanski vojni, naredila, najbolj mučen vtis in izzvala upravičeno ; ogorčenje po vsem svetu, razen v onih par državah, ki 'ie v naprej odobravajo vse, kar uporniki generali Franca počenjajo. Res je, da je vojna — vojna: ubijanje in uničevanje. Vendar pa morajo nepotrebna grozodejstva proti ljudem, ki nimajo z vojno nobenega opravka in ki nasprotni vojski ne morejo prav nič škoditi, revoltirati vsakega poštenega človeka. V Parizu, Londonu, Washingto-nu in drugod so najbolj vidni državniki z vso odločnostjo obsodili to početje. Minister Eden je začel \ z akcijo, katere namen je pripraviti čim več držav za to, da bi skupno nastopile proti takšnemu načinu vojskovanja, zahtevajoč energično od generala Franca, da Se bombardiranja civilnih mest ne smejo več ponavljati. Londonski vlada je sama baje že izro&iia noto v tem smislu revolucionarni vladi, vendar pa je vprašanje, ali in koliko bodo samo besede vplivale na može v Salamanki. Na drugi strani gre glas, da so Barcelono- 'bombardirali itahjianaki letalci, ki uganjajo vojne eksperimente na račun španskega ljudstva; v takem slučaju bi seveda revolucionarno vlado ne zadela vsa krivda. a bi tudi ona sama najbrž ne imela dovolj moči, da prepreči ponavljanje sličnih dogodkov, četudi t;l morda ona sama to hotela. £ i'fi t Na raznih frontah, posebno okrog Teruela, se bijejo hudi boji in vojna sreča je zdaj na tej. zdaj na drugi strani. Madrid je skoro vsak dan izpostavljen po več ur zaporedoma vztrajnemu bombardiranju s te'zkimi topovi ter se mesto radi tega spreminja polagoma v kup razvalin. * Franco je končno sestavil revolucionarno vlado, v kateri so štirje generali, en admiral in sedem civilistov, obdržal pa si je vkljub temu vso moč. Združene države se oborožujejo ■Predsednik Rcosevelt zahteva od k nje vejne sile — Odgovor demokra priprave dik Predsednik Združenih držav Severne Amerike, g. Rooseveit, se je obrnil na kongres s predlogom, naj st- določi vsota od 800.000.000 dolarjev za povečanje vojnega brodo-vja, poleg tega pa naj se dovolijo se drugi visoki krediti za vojno letalstvo in vojsko na kopnem. V svo-,ji poslanici pravi, da ne sme republika zanemarjati svojih vojnih sil, ko je v svetu vse polno negotovosti, marveč mora poskrbeti, da bo lah-ko v vsakem slučaju mogla izdatno skrbeti za svojo varnost. I'tis, ki ga je ta predsednikov pred log naredil v svetu, je bil različen. Z navdušenjem so ga pozdravili v Franciji in Angliji, dočim v Italiji, Nemčiji in na Japonskem listi napadajo Roosevelta ter mu očitajo, da izziva s svojimi načrti k še večji oboroževalni tekmi in da radi tega pripravlja vojno. Kakor da bi vojne, ki so jo prav te države za- ¡ netile, že ne bilo — na Kitajskem in v Španiji! Že po komentarjih, ki se slišijo v enem-in drugem izmed taborov, v katere se zmerom bolj opredeljujejo velike države, lahko vidimo, proti komu je to novo oboroževanje Združenih držav usmerjeno, oziroma kdo ga je povzročil. Nedavni govori Roosevelta, v katerih je opozarjal na nevarnost, ki jo za svetovni mir pomenijo diktatorske države, so bili nekaka priprava ameriške javnosti na nove vojne izdatke, ki jih Rooseveit smatra za po-i ivbne ne morda radi tega, ker goji kakšne napadalne namene proti katerikoli državi, marveč zato, ker predvideva, da bo "os Rim-Berlin-Tokio" do vedla do svetovnega klanja, če se države, proti katerim je ongreas ogromne vsote za poveča-tične zvezne republike na vojne tatorskih držav usmerjena, primerno in pravočasno ne pripravijo. In če bi vkljub tem prpiravam 'vendarle prišlo do tega, da se vojna, ki se sedaj bije v dveh deželah, razširi še drugam, potem tudi Združene države ne morejo biti že v naprej gotove, da jih vojni val ne bo zajel in je pač radi tega prav tako potrebno, da so pripravljene. Fašizem v Južni Ameriki Italijanski listi "Corriere diplomático e consolare" je prinesel pretekle dni članek pod naslovom "Fašistična gibanja v Latinski Ameriki", v katerem trdi sledeče: "Sedem republik Latinske Amerike stopa odločno po poti, ki vodi k uvel javi jen ju onih načel, ki jih je postavi! Mussolini s svojim fašizmom. Te republike so: Argentina, Brazil, Bolivija, Peru, Venezuela, Paraguay in Uruguay. "Od ostalih se Kolumbija, kakor izgleda, drži še zmerom starega demokratičnega sistema. Chile in Ekvador sta pa levičarsko, d asi ne odločno komunistično usmerjeni. "Državne Srednje Amerike so ja-no pokazale svojo barvo v svojo vztrajno borbo proti boljševizmu in z iskrenim navdušenjem, s katerim o pozdravile početke protikomuni-stičnega pakta trikota Rim-Berlin-Tokip. Predsedniki Guatemale, Jorge Ubico, Salvadorja, Maximiliano Martínez, Hondurasa, Tiburcio Caria Andino, so vodili skupno politiko, nasprotno slehernemu komunističnemu vplivu. Niso prav nič okleva ii, mar več so ne odločno postavili v zmagujočo socetlobo fasšizma". Ta list pošiljajo iz Italije vsem POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo DROBNE VESTI —Angleško ladjo "Endymon" je potopil neznan podmornik v bližini spanske obale. Od petnajst mož posadke se jih je 11 utopilo. Zastopniki barcelonske vlade trde, da je moral podmornik biti italijanski, K-er da revolucionara sploh nimajo um enega španskega podmornika. Áa novi napad na trgovsko -ladjo jo znaitiio raz\uril angleško javnost in londonska viada se je odločila, da bo ojaeila nadzorovanje v ¡áre-dozémískem morju. Do novega incidenta je prišlo med «Japonsko in Zdru'z. državami, ¿.er je neki japonski vojak oklófu-¡.ai ameriškega konzula v Nankin-gu. Washington je protestiral in tokijska vlada se je brž opravičila ter obljubila, da do krivca kaznovala. Dunajska policija je izvršila preiskavo v prostorih glavnega sedeža i avstrijske nacionalno - socialistične siranke ter je baje našla tam dokazila, da so hitlerjevci pripravljali za zadnje dni marca državni udar. — Oblasti so aretirale dr. Travsa, ki je bil baje glavni vodja avstrijskih liacijevcev, ter mnogo drugih. članr braziljske vlade trdijo, da nima sedanji režim nič skupnega s fašizmom. — Te dni je spet eden od ministrov prepričeval novinarje, da so vesti o pristopu Brazilije k proti komunistični pogodbi izmišljene. _ Zanmivo je, da je braziljska policija zaprla prostore nekega liaeijske-ga društva nemških priseljencev v ifetrópo'lisu ter aretirala njegove voditelje. ° . Italijanski fašistični tisk je začel vojsko proti Židom. _ Farinaccije-vemu zgledu, ki je prvi začel razlagati Italijanom, da jim židje odje-mijejo najboljši kruh, so sledili še drugi listi. Ugotovili so, da imajo židje v Turinu vse preveč imenitnih ¿lužb, da je od 600 visokošolcev, ki študirajo v Bologui, nič manj ko JÜ0 židov itd. Ker se v Italiji brez dovoljenja vlade oziroma brez njenega privoljenja ne sme nič pisati, je pač dovoljen sklep, da se tudi tam pripravljajo za žide hudi časi. plačancem, ki si v svetu prizadevajo širiti fašistične ideje. Trditve "konzularnega in diplomatičnega kurirja" utegnejo biti za nekatere države deloma resnične, vendar pa iskreno mislimo, da takšnega navdušenja za fašizem, kakor si ga v' Italiji slikajo, v Jušni Ameriki še nikjer ni, saj se celo ministri "fa-šitične Brazilije" na 'vso moč prizadevajo dokazati, da njima njhova c^žela nič skupnega z evropskim fašizmom, oziroma s fašizmom sploh. Res je sicer, da se povsod najdejo takšni, ki bi radi samovoljno gospodovali in od tega dobiček imeli, res je pa tudi, da je pri najširših plasteh v Ameriki čut za svobodo morda še bolj razvit nego pri marsikaterem evropskem narodu. Na vsak način: preuranjeno je govoriti, da je fašistični val zajel že vso Latinsko Ameriko in preuranjeno bi bilo zagotavljati, da jo bo. Argentinske vesti PRIHODNJE VOLITVE Predsednik republike je v sredo podpisal naredbo, ki določa, da se bodo volitve za delno obnovitev senata in poslanske zbornice vršile v glavnem mestu v nedeljo dne 20. marca; tu bodo volili enega senatorja in 16 poslancev. .V pokrajinah pa se bodo vršile volitve že 6. marca. G. POSLANIK SE JE VRNIL V sredo 2. t.m. zjutraj sta se vrnila v Buenos Aires s svojega potovanja na jug g. poslanik dr. Izidor Cankar in gospa. Obiskala sta na tem potovanju naši koloniji v Comodoro Rivadavia in v Usliuayi; v obeh naselbinah sta bila presrčno sprejeta. Nocoj 5. februarja priredijo tukajšnje naše organizacije v prostorih Jugoslovanskega podpornega društva v ul. Almirante Brown 721 velik banket v počastitev našega tukajšnjega državnega zastopnika, g. dr. Cankarja, in v priznanje za njegovo delo v korist našega izseljeniš-tva. VLADNO PALAČO SO ZAČELI PODIRATI Pisali smo že pred kratkim, da bodo začeli s podiranjem nekaterih delov vladne palače na trgu Ma3"o. In res so s tem delom začeli v sredo zjutraj na ul. Victoria. Podrli bodo 18 metrov ob navedeni ulici, med Balcarce in Paseom Colon. Z delom bodo pohiteli, ker hočejo končati to "prvo podiranje" do 20. t.m., ko se bo izvršila predaja predsedniških poslov. I Vedno več zgradb se podira pod neusmiljeno motiko, ki hoče mesto modernizirati. ter zahteval izkaznico o istovetnosti. Zadeva je prišla na ministrstvo, ki je odločilo, da je mož argentinski državljan. PRIDEJO ALI NE PRIDEJO? Prejšnji teden so priletela iz Italije preko Afrike v Brazilijo tri italijanska vojna letala pod poveljstvom letalcev Bisea, Mussolniijeve-ga sina. Bruna in Moscatellija. V Riu de Janeiro so jih sprejeli z velikimi častmi. Pa so se letalci pripravili, da pridejo še v Buenos Aires, dasi to prvotno ni bilo v njihovem programu. Prav gotovo pa le še ni ,ali prdejo ali ne. Imeli so že odpotovati, ko je nepričakovano pri šla veát, da je polet odgoden zaradi slabega vremena. V Buenos Airesu pa tolmačijo to zadevo na drug način: letala baje zato še niso krenila proti Buenos Airesu, ker niso letalci prejeli pričkovanega povabila argnetinske vlade. Takega vabila morda niti prejeli ne bodo, ker se je tu začelo veliko gibanje proti temu obisku, s strani protifašističnih udruženj. Antifašistična liga je objavila proglas, v katerem protestira proti obisku letalcev, "ki so na španska mesta metali bombe ter s strojnicami ubijali civilno prebival- MALVINSKI OTOKI Zaradi Malvinskih otokov se že dolgo vodi pravda med Argentino in Veliko Britanijo. Vsaka izmed obeh držav trdi, da so ti otoki njeni. Do sedaj ni prišlo še do nobenega sporazuma in ga najbrž tako kmahi ne bo, pač pa se vprašanje vedno znova načenja, ko se v Argentini pojavljajo osebe, ki so se rodile na tem spornem otoku. Prihajajo semkaj z angleškimi potnimi listi, tukajšnje oblasti pa jih smatrajo za Argentince. Takšna pravda je bila tudi te dni, ko se je na policiji zgla-sil tak človek z angleškimi papirji NOVA ČISTILNICA PETROLEJA V navzočnosti poljedelskega ministra dr. Carcana, članov direkto-rija Drž. petrolejsk. vrelcev in drugih osebnosti je bila otvorjena v ne posredni bližini zgodovinskega mesta San Lorenzo nova, moderno u-rejena čistilnica petroleja. Destilirali bodo tu sirovo nafto iz Como-dora Rivadavia in zaposlenih bo 192 uradnikov in delavcev. Ta čistilnica bo velikega pomena, ker se nahaja na zelo važnem prometnem križišču pokrajine Santa Fe. Obiščite krojacnico UŠAJ ki vam nudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo fT 1 Fiim, ki je dvignil veliko prahu V tukajšnjem kinu "Monumental" je bila z apreteklo soboto napovedana premiera filma domačega podjetja "Lumiton", "Tres Argentinos en Pariš". Ko so ljudje popoldne začeli prihajati pred vrata o-m en jene kinematografske dvorane, da kupijo listke oziroma, da vstopijo. ker so jih bili že prej kupili, jim je policija zastavila pot. Vstop je bil prepovedan. • Kaj se je bilo zgodilo? Državni prosvetni odbor, katere- GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires ga predsednik je znani senator Sán chez Sorondo, je smatrala, da je ta film žaljiv za argentinski narod ter je radi tega naprosila oblasti, naj njegovo predvajanje prepovedo. In!J tervenirala je policija in zastraži-la vhode, kar je dalo povod za to, da se je na ulici, na nasprotnem pločniku, nabrala velika množica radovednežev, pa tudi takšnih, ki so na vse mogoče načine protestirali radi takega "okrnjevanja svobode". Našli so se celo nekateri, ki so z notarji prišli ugotavljat, da jim policija ne dovoljuje vstopa, dasi so imeli vstopnee, ki so si jih bili že tekom dopoldneva nabavili. Množica je še narasla, ko je podjetje otvorilo 'vrata na stežaj, da je bilo videti v dvorano, kjer so lepo vrteli film; za prenos besedila in muzike pa so si umislili zvočnike ter jih j postavili nad vhodom. Policija tega pohujšanja ni mogla preprečiti, ker ni imela sodnijskega. pooblastila, da sme film zapleniti. V nedeljo se je ta komedija nadaljevala. Policija je dala postaviti napise, ki so razlagali, da ni predstave (No hay función), podjetje pa je nad vhodom razobesilo velik plakat, ki je trdil, da bo predstava (Hoy función tarde y noche). V ponedeljek je že intervenirala sodnija, na katero sta se bili obe stranki obrnili; podjetje je tožilo policijo radi zlorabe oblasti, policija pa je zahtevala pooblastilo, da sme izvršiti preiskavo in zapleniti inkriminirani film. 1 Vojska je bila torej velika, končala pa se je tako, da je bil volk sit in je tudi koza ostala cela. Filmu so namreč spremenili naslov tako, da se sedaj glasi "Tres anclados en París" in dodali so mu predgovor, v katerem je rečeno, da tipi, ki v njem nastopajo, niso predstavniki argentinskega ljudstva. In stvar je v redu. Po vsej prilik je tud podjetje sedaj zadovoljno, saj menda še za noben film ni bilo toliko propagande: obširne kronike, mnoge slike, učeni uvodniki in komentarji. v katerih so uredniki največjih listov razpravljali o pravicah policije, Državnega prosvetnega odbora, o pretveznih zmotnih tolmačenjih zakona s strani pravosodnega ministrstva in celo o potrebi, da se državno pravdništvo (ki je v tem slučaju dalo prav izvršni oblasti) reformira. Koliko bi bila podjetje stala ta reklama, če bi jo bilo hotelo samo organizirati! f ZAHVALA Ob smrti našega nepozabnega soproga in očeta Sebastjana Mozetiča smo prejeli toliko izrazov sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom svojo ¡skreno zahvalo vsem, ki so nas tolažili v težkih urah, nam izrazili svoje sožalje, poklonili cvetje in spremljali' pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna hvala naj bo izrečena tudi gg. kaplanoma Hladniku in Kastelicu. Vsem: srčna nvala! žalujoča Sena Olga Mozetič, roj. Boštjančič, sinček Angel, bratje ter ostali sorodniki.— Buenos Aires, 1, februarja 1938. VELIK POŽAR PRI ENSENADI Na polju posestva Pereyra Iraole blizu Ensena.de je začelo v soboto goreti. Sprva se niso dosti zmenili za požar, ko se je pa začel širiti zaradi močnega vetra, so videli, da je treba poklicati gasilce na pomoč. Tako so storili in prihitela je požarna bramba iz Ensenade. Takrat so plameni že začeli organizati moderno kopališče Jockey Cluba v Punta Lara in so se tudi stanovalci v bližnjih hišah začeli že bati za svojo kožo. Ognjegasci pa so spretno delali in preprečili so vsako večjo nevarnost; vkljub temu se jim. je šele v sredo posrečilo pogasiti ogenj. Pogorelo je kakih, 15 km dolgo polje ob obrežju in mnogo drevja. V BOJU S POLICIJO UBITA TOLOVAJA Dva tolovaja sta .v torek popoldne ustavila na cesti med Marcos Paz in Las Heras šoferja taksija Clodomirja Lopeza ter ga prisilila, da jima je prepustil vozilo, s katerim sta se nato brž odpeljala. Kmalu nato sta "vkrcala" trgovca Adama Matio, ki je mislil, da ima oprav ka s pravim in poštenim taksijem, ter sta mu pobrala vse, kar je imel pri sebi, nato pa sta ga lepo pustila v taksiju na cesti, sama pa sta jo peš ubrala proti Las Heras. Trgovec je šel javit dogodivščino poli-cji v Marcos Paz, ki je brž obvestila policijo v Las Heras. In tako se je začel lov. Kmalu ju je policija dohitela, a ko ju je pozvala, naj se vdasta, sta tolovaja začela streljati. Policaji so seveda odgovorili na isti način in konec bitke je bil ta, da sta oba roparja obležala mrtva. Eden se je imenoval Alejandro Sapia, drugega pa so poznali po pridevku "El gallego". Olajšava za uvoznike Kakor je onim, ki se količkaj za~ nimajo za uvozno trgovino in gospodarske zadeve sploh, že znano, kontrolira argentinska vlada po svo jem deviznem uradu takorekoč ves promet z elevizami v republiki. Iz' vozniki argentinskega blaga morajo oddajati devize, ki jih prejmejo, pooblaščenim bankam, ki jih kupu' jejo za račun vlade, katera te devize prodaja onim uvoznikom, ki so za importiranje gotovega blaga dobili, so morali kupovati devize na takozvanem "svobodnem trgu" ter plačevali poleg tega še ne davek, tako da jih je tuji denar stal 20 od sto več, nego njihove konkurente, ki so imeli prehodna dovoljenja. To reč si je vlada umislila zato, da Je mogla uspešenje izvajati svojo trgovinsko politiko, slonečo na načelu: kupim, če kupiš. Za uvoz iz držav, ki so le malo kupovale v Argentini, je bilo predhodnih dovoljen le malo ali nič. Pretekli petek je vlada objavila dekret, s katerim je to razliko med uradnim tečajem in ceno deviz, kupljenih na svobodnem trgu, znižala za polovico, t.j. na 10 od sto, kar pomeni znatno o-lajšanje za uvoznike iz nefavorizranih dežel. Kakor vlada sama izjavlja, se bo tudi ta razlika prej ali slej odpravila. SAMO ZA VAS smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov GOTOVOST — HITROST — NIZKECENE nudijo Vam: NAŠE DENARNE POŠILJKE NAŠA HRANILNICA NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENISKE POŠTE AKO STE Vi ZADOVOLJNI se mi veselimo, ker smo resnično Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke. PRIJAZNO VAS VABIMO OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO Slovenski oddelek BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234; PODRUŽNICA: Corriente«, ~tK)0 UTONILA JE Marija Otroviuski, stara 21 let> dopisnica lista "Argentnisches Ta-geblatt", se je šla v torek kopat v San Isidro, v družbi dveh tovarišev-Bila je le malo časa v vodi, ko Je iznenada večji val povzročil, da ie izgubila ravnovesje ter izginila v vodi; tovariša sta skočila za njo, a je nista mogla najti. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, katorl se nahaja I»0<1 vodstvom poznanega specialista z» navedene bolezni Dra. A. IZAGOTltRE-a. , Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni . — Imamo zdravnika specialiste za bolezni na pljučali, obi. stih jetrah, žahMldi, žlčevju Za bolnike iz notranjosti imamo Rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom. za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 28 Vesti iz organizacij DOBER ZNAK Dober znak je, da vidimo dve izmed naših najbolj agilnih društev, Slovensko prosvetno društvo I. in Tabor, že delj časa v res mnogo o-betajočem složnem sodelovanju, in "prav tako dobro znamenje je, da naša javnost to sodelovanje z res iskreno ismpatijo spremlja, kakor sem imel priliko prepričati se na dveh zadnjih skupnih izletih navedenih organizacij. Izlet je zadeva, ki je sicer prijetna, vendar pa za Buenosaireščane združena s to komplikacijo, da se moraš z vlakom precej daleč zapeljati, preden prideš do primernega prostora; in komplikacija je že prav Inula, če moraš kar vso družino mobilizirati... koncem meseca, ko je na skromne dohodke navezana blagajna delavske družine že skoraj popolnoma izpraznjena. Zato je bilo moje začudenje še večje, ko sem popoldne našel na izletniškem prost-oru v San Isidru še mnogo več naših ljudi, nego se jih je bilo zbralo na prejšnjem, itak že izredno le-Po uspelem pikniku. Zgovoren dokaz pač za ono, kar sem zgoraj rekel: da naši izseljenci odobravajo složno delo Tabora in Prosvete, da jini je ta preokret v odnošajili med °bema društvoma (kateri — kaj bi prikrivali? — niso bili v preteklosti prav najboljši) simpatičen ter da so pripravljeni to delo tudi podpirati. S tem pa je dana osnova za nspeh še tesnejšega in koristnejšega sodelovanja obeh društev. Takemu sodelovanju so odprte "velike možnosti tako na kulturnem kakor na gospodarskem polju v našem izseljeništvu, saj bi z združitvijo sil dobili močan in v resnici dober pevski zbor, za naše prilike naravnost odlično družino dramskih diletantov in gotovo bi se med člani Prosvete in Tabora ter simpati-zanti — ki jih je že sedaj veliko in ^i jih bilo vedno več — našla tudi Primerna sredstva ter primerno razumevanje, zaupanje in navdušenje 2a koristne gospodarske akcije. —■ pikničar. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140T U. T. 52 - 8327 DOCK SUD KEMI6AR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in aakonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur Mladeniči.' Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, tla napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Oock Sud, calle Facundo Qui-I roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires Dvoje pustnih prireditev Kdor hcče pusta veselo preživeti, v družbi domačih ljudi in najboljšem razpoloženju, kakršno zna ustvariti sama naša pesem, že sedaj lahko ve, kje bo to mogel stariti: 26. februarja, na pustno soboto, v prostorih PROSVETE, ul. CESAR DIAZ 1657, na pustn/ torek pa v prostorih TABORA, ul. PAZ SOL-DAN 4924. — Obe zabavi priredita navedeni društvi skupno. Na pustno soboto bo tudi tistim ustrežene, ki radi na odru kaj veselega vidijo. Uprizorila se bo Ludvika Thcme veseloigra v enem dejanju "LOTKIN ROJSTNI DAN", ki bo gotovo spravila gledalce v najboljšo voljo, poleg tega pa bomo i-meli priliko slišati tudi mnogo našega lepega petja. Kakor bodo v i-gri nastopali igralci obeh društev, tako bosta tudi zbora vsaj nekatere pesmi skupaj zapela. Potem bo pa prosta zabava z raznimi šaljivimi pustnimi točkami — izven sporeda Na pustni torek zvečer se bomo pa od pusta veselo poslovili v Taboru, kjer bodo prostori za to priliko tako pripravljeni, "kakor še nikoli doslej", kakor zagotavljajo ne kateri organizatorji zabave. Za vse drugo, kar je potrebno za človeka, ki se noče kislo držat/, bo na obeh prireditvah preskrbljeno. Nedeljski izlet Prosveta-tabor DOMAČA ZABAVA Gosp. podp. društvo v Villi Devoto bo priredilo v nedeljo 6. februarja domačo zabavo ob 5. popoldne v društvenih prostorih, na ulici Sim brón 5148. Vse člane in prijatelje društva vljudno vabi ODBOR ZOBOZDRAVNIKA 1 ¡ Dra. Samoilovič de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5» - 1723 Da se ustreže želji večine rojakov, ki so se udeležili zadnjega izleta, sta odbora omenjenih društev organizirala tretji skupni izlet dne 30. t.m. v San Isidru R., na izletniškem prostoru "Landin", nedaleč od postaje. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo videti, da bo izlet popolnoma uspel, kajti rojaki so prihajali v še večjih skupinah nego pred 14 dnevi na določeni kraj, da se navžijejo čistega zraka, sonca in pa tudi — vode... j Ob poskočnih koračnicah slovenskega orkestra se je do poldneva pe kel asado v spremstvu klobas in takih želodcu prikupnih reči; igrali in zabavali so se udeleženci po njih volji v senci košatega drevja. Popoldne se je število izletnikov še znatno povečalo in nič ne pretiravamo, ako rečemo, da nas je bilo starih in mladih nad 250 ljudi. Ko so se ljudje naveličali vode ali morda ona njih, ker je namreč zelo narasla, so se vršile na suhem tekme, pri katerih so odnesli nagrade sledeči tekmovalci: V teku za deco na 50 metrov: Medved Marija in Božič Helena; naraščaj, tek 75 metrov, Mužnik Drago; pri teku za za ženske na 100 methrov je prva pridrvela Mavec Marija in pri teku za moške na 200 metrov Ferdinand Prekrški. Za večino prisotnih je bilo nekaj posebnega "Kolo sreče", ki se je med nami prvič vrtelo in delilo dobitke med veliko gručo ljudi, ki so se zbrali okrog njega in pridno kupovali številke posameznih serij. — To pa je izzvalo nekoliko upravičen protest nežnega spola, ki se je videl prikrajšan pri plesu. Sicer pa je bilo za vse vsega dovolj. Da ni manjkalo hladnega piva in prigrizka, je pridno skrbel društveni bufet. pa tudi zapelo se je nekaj lepih pesmi, ki so vzbudile veliko za-. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO , vabi 1 NA BOGATO TRGATEV ki se bo vršila v nedeljo 13. februarja ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih, GENERAL CESAR DIAZ 1657 Največkrat za&ačene "grozdjekradce" čakajo tri lepe nagrade. IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER ZA PRIGRIZEK IN ŽEJNA GRLA BO V DRUŠTVENEM BUFETU PRESKRBLJENO Vse cenj. rojakinje in rojake vljudno vabi ODBOR nimanja tuid pri tujcih na sosednih prostorih. Ko je začelo sonce zahajati, se ljudem kar ni hotelo domov. Zopet so začela deževati vprašanja na pri reditelje, kdaj se zopet snidemo ob reki La Plata, a menda ni bilo pravega odgovora, ker bo že menda prepozno; društvi se morata pripra viti za praznovanje Kurenta. Tako smo ljubitelji narave zopet preživeli krasen dan v naravi ii? pri tem 'vsaj za nekaj ur pozabili na vsakdanje življenje. Mirko P. t'ESEfe:i KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CFRNIr DORREGO 1583, — Bs. Aires 54 — 3588 KROJAČNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni. Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. WARNES 2191 (Nasproti postaje Pa ternal.) Banco G e rman ico \(DE LA AMERICA.DE L* SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samo pri BANCO GERMANICO. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele vseta, izvršujte samo potom BANCO GERMANICO ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANICO najboljše poslu'zeni. JUGOSLOVANSKI ODDELEK Iz Rosaría ODPOVEDAN IZLET \ D. D. "Triglav" v Rosariu sporoča, da se napovedani izlet za 6. t.m. na. zemljišču Bertolotti ne more vršiti radi neprevidnih zaprek. Vršil se bo pa po vsej priliki koncem te ga ali začetkom drugega meseca na isti kinti, kar bo že pravočasno objavljeno. Velika zabava na prostem Društvo "TRIGLAV" bo priredilo v nedeljo 13. t. m. ob 7. uri zvečer, v ulici Corrientes 1650, na plesi šču kluba "Olimpic", veliko domačo zabavo, na katero vse rosarijske Slovence in slovenske družine, kakor člane in prijatelje društva vljudno vabi ODBOR OBJAVA KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705, Bs. Aires Knežovič Miče, sin pok. Mateja, rodom iz Ljubuškega, umrl pred tremi ali štirimi leti v Mendozi, star približno 43 let. Kdor bi vedel podrobnejše podatke o dnevu in kraju njegove smrti, koga je pokojni zapustil in ali je kaj zapustil, naj blagovoli sporočiti kr. poslanstvu. Obiščite nas in prepričali se boste! URADNE URE: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 1 zvečer Ob sobotah od 8 112 do 12 112 P U S T 19 3 8 Letošnji pust proslavita TROSVETA' in 'TABOR7 skupaj in sicer: 26. FEBRUARJA ob 21. v prostorih "Prosvete" ul. Gral. César Díaz 1657. Na sporedu bo vesela igra v enem dejanju in še marsikaj drugega, poleg plesa in poštene zabave. 1. MARCA ob 20.15 pa v prostorih "Tabora" ul. Paz Soldán 4924. OBAKRAT bodo prostori lepo pripravljeni in tekom proste zabave bodo mnoga presenečenja in zabavne igrice skrbele za veselo pustno razpoloženje. Slovenci doma in po svetu 60-Ietnica pesnika Otona Zupančiča 23. januarja je obhajal 60-letnic.o rojstva Oton Zupančič, največji so dobni slovenski pesnik, član sloven ske akademije znanosti in umetnosti, predsednik Penkluba in upravnik Narodnega gledališča v Ljub-1 ljani. V proslavo lepega jubileja so ¡ gledališče, Slovenska matica, Pen-1 klub in društvo slovenskir književnikov pripravili proslavo, katere glavni del je bila vprizoritev "Vero , nike Deseniške", najlepše in največje slovenske tragedije. Slavnostne predstave na predvečer jubileja se je v gledališču udelžeilo naj-odlienejše občinstvo, navzoč je bil ban dr. M. Natlačen z g. soprogo, brigadui general Dodič z g. soprogo, podban dr. Majcen z gospo soprogo, rektor univerze g. dr. Ivušej. prorektor dr. Matija Slavič, zastop nik župana podžupan dr. Ravnikar in številni drugi odličniki. Slavnost je vpeljal ravnatelj dramskega gle dališča g. Golia, nakar je slavnostni govornik gledališki kritik prof.. France Koblar orisal lik Otona Zupančiča in njegovo .velikansko deio v slovenski literaturi. Predstava "Veronike Deseniške", katero je za to priliko znova zrežiral režiser Ciril Debevec, je ponovno pokazala, da je Oton Zupančič ustvaril dela. ki ne poznajo propada, da je "Veronika Deseniška" delo velikega na roda, napisano v slovenskem jeziku. BRANISLAV NUŠIČ UMRL 19. januarja opoldne je umrl po kratki bolezni najplodovitejši^Krb-skn pisatelj in komediograf ter narodni delavec Branislav Nušič. — Rodil se je 8. oktobra 1864 v Beogradu ter se po končanih pravnih študijah posvetil konzularni službi. Kasneje je mnoga leta bil upravnik srbskih gledališč, po osvoboditvi pa je bil postavljen za načelnika umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu. Napisal je 30 gledaliških iger in nešteto pripovedk. Njegove komedije so z uspehom igrali tudi na tujih odrih. Med drugimi je družini pokojnika poslal sožalje tudi notranji minister dr. Anton Korošec. V soboto so ga pokopali z velikimi slovesnostmi. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" VFNFBFAS ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, inozoljčki. Izpadanje las. TTltravioletni žarhl. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Ilitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIV6NE BOLEZNI: Nevrasten.ia, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJVOA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, rasirjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USE8A, vnetje, polipi: Dre* operacije iii bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECOIJ ALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Letenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Od 9- '21 nh nodeljah od 8—12 Rivadavia 3070?!aza Once NARAŠČANJE PREBIVALSTVA V JUGOSLAVIJI Po popisu prebivalstva leta 1921 je bilo ugotovljeno, da ima Jugoslavija 11,985.000 prebivalcev. Na podlagi podatkov državne statistike do konca leta 1936 se je pomnožilo število prebivalstva za 3,188-700, tako da je znašalo 15.173.600— Konec leta 1^37. pa ima naša država okrog 15,400.000 prebivalcev.— Največji prirastek ima mesto Beograd, kar pa nima nobene zveze z redovitsostjo. Glede na naravni pri rastek je na prvem mestu Drinska banovina, v kateri znaša prirastek 45.6 na 1000 prebivalcev, najmanjši je prirastek v Dravski banovini, ker znaša !e 12.4 na 1000 prebivalcev. Majhnost naravnega prirastka v Sloveniji gre sevedia v veliki meti na račun izseljevanja v vzhodne in južne kraje naše države. ODKUP PREŠERNOVE ROJSTNE HIŠE NA VRBI V Ljubljani se je osnoval odbor za odkup Prešernove rojstne hiše. V odboru so predstavniki naših naj višjih kulturnih društev pod predsedstvom rektorja univerze dr. Ku-šeja, nadalje pesnik Oton Zupančič kot predsednik Penkluba, prof. dr. Kidrič kot zastopnik znanstvenega društva in raziskovalcev Prešernovega dela, dr. Lovro Sušnik kot načelnik prosvetnega oddelka bauske uprave, dr. F. Lukman kot predsed nik Leonove družbe, dr. Lončar kot predsednik Slovenske matice, prof. Koblar kot zastopnik slovenskega pisateljskega društva in pisatelj F. S. Fiužgar kot odborov blagajnik,— Društvo ima namen zbirati zlasti med mladino denarne prispevke, da bi se mogla odkupiti od Prešernovih sorodnikov njegova domačija, ki je še ohranjena v takem stanju kot jc bila še za Prešernovega življenja. Ko bodo potrebna denarna sredstva zbrana, bo sedanji lastnici Prešernove domačije dana v zameno 'v bližini sedanje domačije posta vljena nova lepa kmečka hiša v gorenjskem slogu. Prešlernov rojstni dom pa bo spremenjen v Prešernov muzej, ki bo hkrati tudi pristna po doba slovenskega kmečkega doma prejšnjega stoletja. Odbor je v i banu dr. M. Natlačenu našel največjega podpornika. G. ban je izdal vsem šolam posebuo okrožnico, v kateri povdarja Prešernov pomen za slovensko kulturo in slovenstvo sploh ter je odločil, naj bo 8. februar t. 1. posvečen spominu Prešer novega smrtnega dne ter naj se ta dan tudi zbirajo doneski za odkup Prešernove rojstne hiše. Prepričani smo, da bo ta vsenarodno kulturua misel ogrela čimveč* zavednih Slovencev, tako da bomo čimprej imeli Prešernov muzej. Krat ke vesti —Beograd, 20. januarja. — Po dosedanjih poročilih so za bližnje dopolnilne senatne volitve vložene že povsod kandidatne liste. Značil- j no je, da se JXS volitev ni udele- ! žila. Kljub temu, da je večina šport-j nik zvez odgovorila odklonilno na vprašanje jugoslovanskega olimpijskega odbora, če naj se leta 1948 vrši olimpiada v naši državi, se pojavljajo meti beograjskimi športniki Have. ki kažejo, da bi beograjski športni krogi kaj radi organiziral; olmpiado v Beogradu. V petek se je odpelljal av London kraljica Marija z kraljevičema Tomislavom in Andrejem ter knezom Nikolo. Zvečer se je kraljica peljala skozi Ljubljano, kjer so jo na kolodvoru pričakovali zastopniki oblasti in uradov. 16. januarja sta umrla dva bise-romašnika. Tako je v 98. letu starosti umrl najstarejši slovenski duhovnik g. Matej Rebolj, župnik v pokoju, biseromašnik in častni kon-zistorijalui svetnik tržaške škofije. Umrl je v St. Vidu pri Vipavi.— V Prečni pri Novem mestu je umrl v starosti 85 let biseromašnik in duhovni svetnik Anton Šmidovnik. župnik v pokoju. Naši akademiki so se udeležili a-kademskih smuških tekem v Villar-su v Švici, kjer so v več panogah zasedli lepa mesta in častno zastopali slovenski smuški šport. VELIKO KOLESARJEV V SLOVENIJI Ljubljanska policija je objavila j poziv za prijavo koles, pri čemer bo 1 do tudi izmenjane evidenčne tabli- j co. To je nujno potrebno že radi te- , ira, ker je število koles v Sloveniji 7. vsakim letom veduo večje in je s starimi številkami nemogoče obdržati evidenco/ Po vsej Sloveniji ie sedaj prijavljenih 133.000 koles. V Ljubljani sami pa je v uporabi okrog 15.000 koles. Te številke dokazujejo, d'a imamo Slovenci skoraj 2|3 koles v državi. PROMET NAŠIH BOLNIŠNIC Dočim je splošna bolnišnica v Ljubljani sprejela v lanskem letu skoraj R1.000 bolnikov, so številne banovinske bolnišnice po Sloveniji sprejele skupno še večje število bol nikov. Samo celjska bolnišnica je lani sprejela nad 8.7000 bolnikov, od česar se jih je zdravilo na kirurškem oddelku 3.405, na infekcijskem pa 3.780. Obisk bolnišnice z vsakim letom narašča. MODERNA CESTA ZAGREB— BEOGRAD Moderno asfaltno cesto so začeli z obeh strani graditi med Zeniunom in Zagrebom. Cesta bo dograjena v nekaj letih. Železniška zveza med Zagrebom in Beogradom je dolga 430 km in jo brzi vlak prevozi v 7 1(2 urah. V letošnjem letu bodo za brze vlake začeli uporabljati aerodinamične lokomotive, ki bodo po obnovljeni progi mogle voziti s hitrostjo 100 km na uro. RAZSTAVA UMETNIC MALE ŽENSKE ANTANTE Jugoslovanska ženska zveza je kot odsek Male zveze organizirala pod pokroviteljstvom kraljice Marije rumunske razstavo slik, kipov in aruitektonskih del češkoslovaških, rumunskih in jugoslovanskih umetnic, med drugimi je tudi 8 Slovenk. Razsta va bc potovala iz Beograda v Zagreb, Ljubljano, Bukarešto, Kluz. Černovice, Prago, Brno in Bratislavo. 20. januarja je bila odprta v Beogradu, 10. februarja se bo preselila v Zagreb, v Ljubljani pa bo od 6. do 20. marca. Takoj po otvoritvi je razstavo obiskala kraljica Marija. OD VESELJA SE JE OBESIL V Koblerjih pri Stari cerkvi je živel mali posestnik Jakob Žele.— Mož Ke je bil po prevratu preselil iz j Prestranka v našo državo in si vi1* izm ed katerih so štirje že preskrbljeni. ŽIVO SREBRO SO KRADLI Rudniška uprava v rudniku živega srebra v Idriji je ugotovila, da izginjajo večje količine živega srebra iz rudniškega skladišča. Uprava je postavila straže in opazovalce, a vse je bilo zaman. Ko pa so carinski uradniki idrijske postaje napravili nekaj hišnih preiskav, so našli na več krajih steklenice napol ajene z živim .srebrom. Začelo se je-zasliševanje, ki je bilo zaključeno ■/. aretacijo Franca Pivka, starega 23 let, Valentini Novaka, starega 25 let in Franca Miklavčiča, staregft 3Í) let. Vsi trije so priznali, da so nosili živo srebro z rudniškega skla dlisča. EKRBETVO ZA REVEŽE ---Trst. — Znano je, da so občine prevzele od podporno ustanove-fašistovske stranke vse skrbstvo za reveže, razen počitniških kolonij, k1 jih bodo odslej upravljale posamezne organizacije preosnovane "Lik-tor.ske mladine"'. V smislu teh spre memb so bili v tržašiki pokrajini imenovani prvi občnski odbori za reveže, 111 sicer v Vremali, Št. Petru na Krasu in Slaviui. V Vremah sta bila v ta odbor imenovana poleg drugih tudi Avgust in Stanislav. Dekleva, v Št. Petru na Krasu Matija Abram in France Rebec. v Slaviui pa Edvard Dolenc. Franc •škrlj in Ivan Vadnal. Koblerjih kupil majhno posestvo.-Pokojnik je bil 'v času Austrije v Prestranku v državni službi v ta-mošnji konjušnici. Po razsulu Avstrije je bil Žele po dveh letih odpuščen iz službe brez odpravnine in pokojnine za 22 letno službovanje. Pred štirimi leti pa se je Žele začel potegovati za priznanje pokojnine za leta službovanja v prestranski konjušnici in zdaj je bila njegova prošnja rešena. Finančno ministrstvo mu je priznalo pokojnino in ga DAREŽLJIVA VOJVODINJA —Trst. — Vo j vodili ja d'Aosta'je v tržaškem bledališču Politeania Rossetti razdelila 400 revnim otrokom darila 'v zavitkih. —Pevma pri Gorici. — Umrl je Anton Primožič, star 73 let, iz stare pevmske družine. BI je dober in pošten mož, ki je bil od vseh spoštovan. To je pokazal tudi njegov svečan pogreb. MANIFESTACIJA -Trst. — Organizacija invalidov obvestilo, da bo prejel izplačilo vseh I bojevnikov in svojcev v vojni paid zaostankov za dobo od leta 1921 naprej. Pred dnevi ga je na domači pošti čakal ček za 111.000 dinarjev. Ko so mu sporočili novico, je od veselja zavriskal. Dvignil je denar in ga takoj nesel v hranilnico. Od tega dne dalje je bil pokojni Ž,ele sumljivo nemiren. — Neko sredo zjutraj je vstal, ko je njegova žena še spala, šel v hlev in se tam obesil. Pokojnik, ki je svoje dejanje izvršil v duševni zmedenosti. je zapustil vdovo in pet otrok, lih vojakov so priredile na področju tržaške pokrajine, veliko manifestacijo za 'vladarja in sicer tako, da so prodajali posebne razglednice po pol lire, ki so jih ljudje poši-ijali na dvor. / CA.CENTRAL EUROPEA 469 5AN MARTIN 469 Kje boš kupil lep slamnik? Kaj ne veš, kje se nahaja? Krojačnica Mozetič OSORIO 5052 - La Paternal Buenos Aires Drobne vesti —Trst. — 350.000 lir je dobila "fašistična zveza za zgraditev fašističnega doma. Denar so dali tržaški ladjedelničarji.' —Kneža pri Grahovem. — Kara-binerji so aretirali babico Marijo Kiavžar, osumljeno sodelovanja pri odpra'vi plodu. Nahaja se že od 21. deeembra pr. 1. v zaporih. —Radi bega čez mejo se je moral zagovarjati pred kazenskim selna-tom goriškega sodišča Albert Gre-gorič iz Gorice. Zahtevo njegovega zagovornika, da se obtoženca oprosti na podlagi zadnje amnestije, je senat zavrnil. —V Gorici je dne 24. decembra 1937 umrla gospa Marija Simčič, mati odvetnika dr. Teófila Simčiča, iii gospe Anice dr. Kraljeve. Blagi pokojnici, ki je mnogo dobrega sto rila revežem, večni pokoj! Žalujočim naše sožalje! —Trst. — 8 kv. litega železa so ukradli iz škedenjskin plavžev Overin Oblak, Marij Stoka in A, IJertot ter «a z vozom K. Luina odpeljali v mesto, kjer so prodali za staro železo. Le delno se jim je posrečil drugi poskus tatvine 10 kv. železa, ko so ga po izvršeni tatvini hoteli skriti na nekem travniku. — Opazil jih je stražnik in karabiner-31 so jih pozneje aretirali. —Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen šofer Tavčar Vid iz Duto-velj na 20 dni zapora in 400 lir de uarne kazni, ker je iz maščevanja poškodoval avto Marija Levi-Min- Slovenkam v La Plati. iu okolice naznanjam, da sem otvorila modern salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati zá onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calle 67, No. 102 esq. 118, La Plata zija. Na isto kazen je bil obsojen njegov pomagač Filipič Valentin, kateremu se pa kazen ne vpiše v ka ženski list. Do maščevanja je prišlo, ker je pred meseci Tavčar po nesreči poškodoval avto Levi-Minzija in mu moral za to plačat 300 lir odškodnine. —Goriški nadškof monsgr. C. Margotti je dal pobudo za zidanje semenišča v Trstu. —Anton Vidic iz Gorice, star 22 let, je bil obsojen na 2 meseca zapora, ker se ni pravočasno javil na nabor. —Idrija. — Aretirali so Franca Jerkiča, ker se je zoperstavil oblastem. j —Zgonik na Krasu. — Na Miklav ževo je bila izvršena ponovna posvetitev fare presv. Srcu Jezusovem in lepa procesija ter postavljen kip na mesto, kjer so neznani zlikovci ukradli kip sv. Antona. Vinski pridelek je bil letos izredno dober. — Posebno se je postavil Salež. —Doberdobški prefekt je imenoval na mesto starega nov občinski svet. Imenovani so: Andrej Gergo-| let, Viktor Frandolič, Josip Jarc, 1 Lojze in Josip Peric ter Josip Fer-¡ leti«. —Tržič. Pred kratkim so začel/ z vso naglico graditi nov vodovod. Vodo bodo dobivali iz Ronkov, kjer so pred letom dobili močan izvirek. V zadnjih letih se je to mesto zelo povečalo in šteje že 20.000 ljudi ter je v njem že začelo primanjkovati vode. ZASTOPNICA GORIŠKIH MATER —Na dan "italijanske matere in otroka" je bila izbrana za goriško zastopnico, kot mati največjega šte-vilua otrok, Ivanka Stergar iz Kanala, ki jo bodo poslali v Rim na materinski kongres. PROMET SE DVIGA •—Trst. — Promet v tržaški luki naglo napreduje in je dosegel v prvih desetili mesecih tega leta 2,614 tisoč ton blaga. Po dosedanjem pro metu sodeč, bo do konca letošnjega leta dosegla 3.000.000 ton ter se tako zelo približal višini prometa v času dobre konjunkture v letih Izvirne vesti iz Julijske krajine Konfiniranci se vračajo —24. januarja 1938. — V sko krajino se vračajo interniran«, ki so bili konfiniram. po raznih kra-jh Južne Italije, odnosno po otočjih Tremiti. Mnogi so se doslej že vrnili, nekatere pa še pričakujejo.— Po uradnih zagotovilih bodo izpuš-; čeni iz zaporov tudi vsi tisti, ki so bili zaprti zaradi pcjlitičnih prestopkov. NOVA ELEKTRIČNA CENTRALA Na Soči grade že dalj časa veliko j električno centralo, ki bo omogočila delno elektrificacijo Julijske krajine. Ker bodo tudi železnice v do- j glednem času elektrificirane, pripravljajo načrte za novo centralo, ki bo imela jez nad železniškim mostom v Kanalu v bližini Ajbe Od-! tod bo šel velik podzemeljski vodovodni rov na desnem bregu Soče pod Gorenjim poljem naravnost v Plave, kjer bodo stale zgradbe elek ■ trarne. Elektrarna bo omogočila ve-j liko zaposlitev delavstva, po dogra-i ditvi pa bo razpolagala z velikimi količinami električne energije. LABINJSKI PREMOG Jugoslovanski parniki se vedno bolj pogosto ustavljajo v labinj-skem pristanišču v Istri, kjer nakladajo premog in ga včasih eelo prevažajo na Sušak. Rudnik v La-binju se, je v zadnjih letih zelo razvil, da pa kupujejo tudi naši parniki ta premog, je vzrok vedno bolj tesno gospodarsko sodelovanje med nami in Italijo. TRIJE OTROČIČI SO SE ZADUŠILI Iz Hotedršice je došlo poročilo o pretresljivi žaloigri, ki je nekaj dni pred božičem zahtevala na Medvedjem Brdu nad Hotedršico troje nedolžnih žrtev. Vas Medvedje Brdo leži že na italijanski strani, je pa od Hotedršice oddaljena komaj 1928. in 1929. ter v zadnjih letih pred vojno. 1 «ro. Tam 2iv*i posestnik Janez Treven po domače Ivošperevec. — Dne 21. decembra pr. 1. je Trevno-va žena spravila spat svoje tri o-troke v podstrešno sobo, in sicer 4 in pol petnega fantka, ter svoji dve hčerki, stari dve leti in pol in 9 mesecev. Da otrok ne bi zeblo, so sobo zakurili, k peči pa so po n.epre vidnosti naložili drva, ki so ob vroči j peči pričela tleti. Otroci so medtem spali in to spanje je bilo usodno Tleča drva so razvila toliko dima in plina, da so se otročiči zadušili. Okoli 20. t. j. dobro uro potem, ko so troke položili k počitku, so prišli nazaj v sobo. — Drva o-koli peči so že gorela. Otročičev ni bilo mogoče več rešiti, ker so bili že vsi zadušeni. Nesrečni oče je dogodek takoj prijavil karabinerjem.— j Otročiče so položili na mrtvaški o-der ter je bil njihov pogreb po komisijskem ogledu dne 23. decembra. Družini Janeza Trevna sta izmed petih otrok ostala le dva starejša sinova. * *' KAKO ITALIJA PODPIRA ŠTEVILO ROJSTEV Kakor znano, si Italija močno pri zadeva, da bi število svojega prebivalstva povečala, zlasti pa se Italijani boje, da ne bi začelo število Italijanov padati. V tem oziru so se' namreč že začeli kazati znaki te no-' ve bolezni modernih narodov. Zato je Mussolini započel veliko delo pro pagande za mnogo otrok v družinah. Ta narodna akcija se je začela 15. aprila leta 1926. Dne 25. decembra pr. leta pa je Mussolini v Rimu sprejel 94 zakonskih dvojic, ki so imele od 15. a-prila 1926 skupaj 756 otrok, torej največ izmed vseh drugih po 15. a-prilu. Ko je Mussolini stopil v dvorano palače Venezia, so ga navzo-čne zakonske dvojice burno pozdra vile. Vsak zakonski par je posebej Mussoliniju predstavil vladni komi sar za to narodno akcijo Bergamas-chi. V svojem govoru je komisar Bergamaschi naglašal, da so ti zakonski pari še mladi in da število otrok s tem še ni izpolnjeno. Vendar pa imajo ti starši v resnici več otrok kakor je napovedano, ker med njimi niso vsi otroci, ki so se rodili pred narod, akcijo. Če prištejemo tudi\ te, dobimo, da ima teh 94 zakonski}^ parov 944 otrok in jih bo lahko še več. Nato je govoril sam Mussolini, ki je govoril o italijanskem -imperiju, h kateremu naj pripomorejo starši z mnogo- otroki. Le tako bo imperij Italije zagotovljen dolga stoletja.— Nato je Mussolini razdelil zakoncem denarne podpore in sicer je vsak zakonski par dobil po 5000 lir nagrade, dalje bo vsak zadnje rojeni otrok takoj ob rojstvu zavaro-von za 1000 lir. Vrh tega bo vsak zakonski par v spomin na ta trenutek dobil srebrno kolajno. Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika ..¿t- zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, sr^ne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SIOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 FAUSTA LVI. "EVO NAS, VIOLETTA." ^Taj sta Pardaillan in vojvoda Angou-temski Se tako nestrpno izpodbadala. ko-nJa in še tako jadrno dirjala proti Pari-/U' vest o smrti vojvode Guiškega ju vendar prehitela. Ko sta dospela v Prestolico, sta jo našla pod neposrednim do'jittom n0vice, da je ljubljenec Pariža-Uov> sin Davidov in steber Cerkve izkr-ftvel pod bodali Herodovih pristašev. — mesto je vrelo od ogorčenja,, pov-So*zajčjo pašteto, zalivajo jo K mogočnimi požirki. Karel Angoulein-skl je jedel baš toliko, da si je utolažil najhujši glad; črte njegovega obraza so drgetala od nestrpne napetosti. "Nu, hvala Bogu," je izpregovoril Par daillan, ko se mu je zazdela duša dovolj trdno privezana in talo dovolj pokrep-čano, "Pomenimo se zdaj o naših skrbeh..'». Kaj se je zgodilo med najino odsotnostjo, gospa Hugetn? Kako se počutita gosta, ki sva ju pustila v vaši oskrbi?" "Dobro," je odgovorila krčmarica. — "Nič. več nista videti tako izmučena in j bolna kakor prve dni. Njuni sobi sta, kakor veste, tik zraven vašo. V gostilno vobe ne prihajata: navadno sedjta zgo- j raj in se razgovurjp.ta za zaprtimi vrat-mi... Ali' želite, da jima sporočilu vaši prihod 1"' "Sama pojdeva k njima," je rekel Par ¡ daillan. "In najina služabnika? Ali ju' še vedno ni na izpregled?" "Izginila sta tisti dan, ko so vas vrgli v Bastiljo..." "Hm, hm," je vitez nezadovoljno zma jal z glavo. "Taka sta od nekdaj, nepridiprava: kadar ju najbolj potrebuješ, išči ju po vsem Parizu." "In to še ni vse," je nekam boječe povzela gospa Hugeta. "Slabo novico vam moram naznaniti." Pardaillan in Karel Angoulemski sta prisluhnila. I "Ubožica. ki ste jo nekoč priveli s seboj. . . gospa, ki je živela prav na vrhu, v sobici na dvorišče. . "Vem, ciganka Saizuma. Kaj je z njo? "Izginila je baš na dan vašega odhoda. . . Menda je srečala na stopnicah enega izmed vaših dveh znancev. . . tistega, ki ga imenujete kneza. . . Zavpi-la je na ves glas, pokrila si obraz z rokami ter zbežala v svojo sobo. . . Zvečer. ko so ji prinesli obed, je ni bilo več nikjer." Tovariša sta se spogledala. Zagonetni razgovor med kardinalom Fameškim in Saizumo. lti sta ga nekoč slišala na vrtu montiuartrskega samostana, jima je zdaj ci,prišel na um. "Njema mati," je zamrtaral mladi voj voda ves vznemirjen. "Violettina mati izginila..." "Vedela sem. da boste v skrbeh zaradi nje," je nadaljevala gospa Hugeta; "zato sem razposlala ljudi, da bi poizvedovali. Čez nekaj dni so mi prinesli vest. da so videli žensko1 take vnanjosti, ko je šla proti Ramostaniv na Montmar-t.ru. . . Več nisem mogla dognati." Vitez ge je zamislil. Leunorin nestanek sé mu jo zdel sila zagoneten. Kaj bi jo bilo utegnilo gnati na Montmartref... Nepreračunljiva muha njenih bolnih možganov? Ali morda—? Slutnja ga je prešinila, tako nenadna in ostra, da se ji je začudil. Kaj je bilo na Montmartru takega, da se je Saizuma morala vrniti v samostan?... "Dajva da vidiva, kaj delata Farnese in mojster Claude," je dejal in vstal izza mize. Toda v kardinalovi sobi ju je čakalo novo razočaranje: bila je prazna. Več znakov je kazalo, da je stanovalec prav kar odšel in to v največji naglici. "Sumljive stvari" je zamrinral Pardaillan sam pri sebi. "Vse to mi ne ugaja. Pa ne da bi bila vražja Favstu že spet na delu? Saj sva jo vendar pustila za seboj..." Mojster Claude je bil doma. Sedel je za mizo, podpiral si glavo z dlanmi in mrko strmel v mrak, ki se je delal na u'lici. Ko je zagledal viteza, je skočil na noge. in mu je planil naproti. "Pozdravljeni," jo vzkliknil s pridu-šnim glasom, tresoč se od razburjenja. ; "i>ajte, da vas zahvalim še enkrat ■ — Hodite blagoslovljeni — o, ne zato, ker ¡ ste me rešili smrti. . . Umreti se nisem bal; .bal sem se le tega, da bi moral odtod, ne da vidim svoje dete..." A v tem je uzrl vojvodo Angoulem-skega. Iztegnil je roko... in jo je spet pobesil, spomnivši se, da mu je ne sme podati. . ■ "Svetlost," je zastokal 7. bednim_ ža- : lostnim glasom, "Kakšne novice prinašate.' Oh. dajte, ¡¡spregovorite.. . Kje je Violetta? Ali ste že našli njeno sled?" Karlu in- Pardaillanu se je skrčilo sr- ; ce, ko sta začula ta žalostni glas. Kakšne muke je moral pretrpeti, ko je trepetal za usodo svojega oboževanega 0-troka . .' ''Nisva, je še našla," je potrto odvrnil mladi vojvoda, "toda iskati jo hočemo, z druženimi močmi, jelite vitez? Oh, ne odlašajmo, odpravimo se še nocoj." "Ne odlašajmo," je ponovil mojster Claude in sklenil roke. "mislimo na to 7 da je v oblasti Favste, te tigre v človeški podobi. Tako te3no mi je nocoj, same črne slutnje se zgrinjajo okoli mene... Podvizajmo se..." "Bodite mirni," je rekel Pardaillan. — "Nič zlega se ji ne bo zgodilo, vsaj danes še ne. Guise je bil v Chartresu' ubit in Favste še ni v Parizu." "Guise ubit?" je osupnil mojster Claude. "Nu. Bog bodi zahvaljen. Toda za-stran Favste se motite. Favsta je v Pa rizu. Zlo pride vselej hitreje, nego se nadeja človek. In Favsta je poosebljeno zlo". Preden je utegnil vitez kaj odgovoriti, so zaropotali na stopnicah koraki. Znan glas se je začul obenem s srditim ruvanjem in prerivanjem: nekdo se je otre-sal hlapca, ki mu je branil na vrh.... "Kaj," je razsajal prišlec. "Jaz da ne bi smel do gospoda de Pai'daillana in do njegove Svetlosti vojvode Angoulemske-ga? Sluga ne do svojih gospodarjev? — Počakaj, lopov, zatožim te: gorje tvojim dolgim uhljem." Trenutek nato so odletela vrata in v sobo je planil Picouic, kakor je bil dolg in mršav. "Picouic/' je ostrmel Pardaillan. — "Kod se klatiš, nepridiprav? In kje si pustil junaškega Croassa?" "Ne zamerite nama, gospod vitez in vi, Svetlost," je odgovoril vrli Picouic z zasoplim glasom. "Ko sta po boju na Grevskem trgu oba izginila, sva se v obupu potikala po Parizu. Siromaka brez Kaše železnice, gozdovi, rudniki« banke in trgovina Beograd, 24. januarja. — V po- ovih motornih voz. Z njimi bo vož- nedeljek 17. I. je v finančnem od- nja na tej progi z neštetimi predori boru poročal prometni minister dr. mnogo krajša in udobnejša. Motor- Spaho o proračunskem predlogu ni vozovi bodo prišli v promet že svojega ministarstva. Za oznako letos. razmer je navedel, da je bilo v pre Glede na pomorski in rečni pro- teklem letu število prevoženih pot- met je treba vzdrževati 386 luk in nikov in število km, ki so jih želez- pristanišč. Na rekah je zunanji pro reditev hudournikov in regulacijo je v državi 620 zasebnih bank in 61 lavstvo. Po govoru so zastopniki Južne Morave v Vranjski kotlini, s samohranilnic. V poldrugem letu so raznih stanov izročali ministru šte-čemer bo zavarovana tudi sedanja se zmrznjene vloge skrčile od 4.308 vilne spomenice s svojmi poklicni- železniška proga in bodoča mednarodna cesta. Glede gozdnega gospo- milijonov na 3.500,099.000. —Nove mi. zahtevami, vloge pa so narasle od 3.647.000.000 darstva je poskrbljeno, da bo pro- na 4.955,000.000. Naša zunanja tr-izvodnja iz naših gozdov trajna, ta- govina je bila lani močno aktivna, ko da bodo ostali gozdovi, glede na V zvezi s tem je tudi brezposelnost, obnavljanje, bodisi prirodno ali u- ki je skoro popolnoma izginila. metno, večni. Za sanacijo državnih industrijska politika vlade je pod i937 je bila predložena finančnemu gozdnih podjetij pa je bil sprejet pirala razvoj domače industrije z ministrstvu, je v marsičem poučna ENO MILIJARDO DINARJEV DNEVNO ZNAŠA PROMET POŠTNE HRANILNICE Bilanca Poštne hranilnice za leto predlog, o združitvi teh podjetih v enotno gozdno industrijsko podjetje. met narasel od 650.200 ton na 1,183 500 ton v letu 1937. Začela so se pripravljalna dela za beograjsko— donavsko pristanišče dela na beograjskem savskem pristanišču pa bodo končana v tren letih. Gozdno bogastvo V sredo popoldne je predložil minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujund'zic finančnemu odboru svojega resora. Omenil je, da znaša površine gozdnega ozemlja """ "V' r ~iTw I»ti I Jugoslavije nad 800.000.000 ha, od dno hitrejši promet bo treba ojaciti 6 J „„ ; . . . v . , tega odpade 38 o o na državne, 26 gornji ustroj m tracnice na glavnin & , v. , , „_ progah Beograd—Vinkovci, Panče- °¡° m občinske gozdove, 35 o¡o pa vo—Vršač, Podravska Slatina—Mi- na druge lastmke- Poleg, 8'0zdnega bogastva so tudi še obsežne povrsi- i ne kraškega sveta in živega peska. Ta neplodna površina meri nad niče prevozile, mnogo večje kakor leta 1930, ko je bilo to ševilo največje. Tudi blagovni promet ni zaostal za največjim prometom leta 1929. Izdatki prometnega ministrstva se bodo za prihodnji proračun povečali za 390,000.000 din. Od tega povečanja odpade 13 na zidavo novih železni0. Celotni dohodki ministrstva so bili za 346.000.000 din višji od proračunanih dohodkov in smemo računati, da bo s koncem proračunskega leta doseženih 2.460, j 000.000 din dohodkov. Glede na ve večjo zaposlitvijo v rudarstvu in in jlUiUO dokazuje razvoj tega zavo- izvedbo javnih del. Vpliv kartelov da. Celotni promet P. n. je preko- na naše gospodarstvo ni velik in raga 300.000,000.000 din, to pomeni, jih je doslej v Jugoslaviji pri.iavlje- da je lia vsak delavnik prišlo več nih 78. V razvoju obrti opažamo v kot ena milijarda prometa. Število Eno najvažnejšin gospodarskih zadnjem letu porast obrtniških o- hranilnih vlagalcev je poskočilo na področij v naši državi je rudarstvo, bratov po mestih in na deželi. Po- 345.000, hranilne vloge pa so nara- Velika bodočnost rudarstva stle na 1.250 milj. dn. To je za 260 milj. din. več kakor prejšnje leto. saj je Jugoslavija v proizvodnji ba sehno lepo se je razvila gradbena krene rude prva v Evropi. Pravta- j obrt. ko je prva pri proizvodnji konse- v tujskem prometu smo dosegli Depoziti na čekovnih računih so krirane svinčene rude, druga v pro iepe nspehe, čeprav nam vremenske znašali 1.840 milj. dn. Skupni zne-izvodnji cinkove rude, vidno mesto razmere lani niso bile naklonjene. ! selc vlog na hranilnih in čekovnih zavzema v pridelovanju železne ru- Največja te'zava pri razvoju tujske računih je prekoračil 3 miljarde d. de, ki je najboljše v Evropi, tako ga prometa leži v pomanjkanju kre ; Cisti dobiček je znašal 61 in 1,2 ¡ da naša domača železna industrija ditov, ki jih potrebuje naše hotelir-; milj. din. Pač noben zavod ni v zad-razpolaga z odličnimi surovinami.— stv.0 2a najnujnejše investicije. V 1 njih petih letih tako silno napredo- trovica in delu proge Osijek—Koprivnica. V teku so tudi dela za: ojačitev proge med Zagriibom in . Zidanim mostom, med Beogradom * in Nišem, na postaji Brod na Savi in v Zagrebu. Dela te vrste so izvršena ali v teku na 52 mestih. Za vse važno pogozdovanje in je koncem leta 1937 bilo ustanovljenih v banovinskih in okrajnih mestih le- Proizvodnja premoga redno naraš- tej smeri proučuje ministrstvo šte-j ča ni bo kmalu dosegla svoj vrhu- viine Predloge in "upa, da bo v teku ¡ nec, kakor leta 1929. Prav tako z letošnjega leta moglo tudi to naj-vsakim letom narašča proizvodnja 1 važnejše vprašanje tujskega pro-bakrene, svinčene in železne rude. meta zadovoljivo rešiti. V vsaki toni surovega bakra bor-skih rudnikov je približno 50 kg zla ta. Ko bomo mogli pridelati nakopano rudo doma, bomo dobili iz borskih rudnikov nad 2000 kg zlata letno, kar da čez 100,000.000 din. Pripravlja se tudi enoten načrt no- SOCIALNO DELO NAPREDUJE Minister dr. Miha Krek je prispel za več dni v Slovenijo in je v ponedeljek 17. januarja bil pri zborovanju v dvorani Delavske zbor- .... . . „ 1 po število propagandnih odborov za modernizacijo prometa je važna zla , . , 7 ..... ., . pogozdovanje, ki naj širijo to idejo sti motorizacija železniškega prometa na progi Belgrad—Sarajevo— Dubrovnik. Za to progo je že naročenih 7 garnitur tridelnih Diesel- zlasti med mladino. S pogozdovanjem v zvezi je ureditev hudournikov, in bo predlagano pooblastilo za najetje 35,000.000 posojila za u- Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES vega rudarskega zakona, ki bo v niče v Ljubljani. Zborovanje sta kratkem predložen zaradi uzakonit- sklicali Zveza združenih delavcev in ve. V zvezi z nacionalizacijo velikih zveza zasebnih in trgovskih nameš-rudarskih podjetij in ustanovitvijo1 čencev. V daljšem govoru je očrtal domače metalurške industrije, ki je delo sedanje vlade na socialnem poza našo obrambo bistvenega pome- lju. Vlada lahko s ponosom gleda na, je nujno potrebno, da se prora- na zakone in uredbe o minimalnih čun ministrstva za gozdove in rud- mezdah, o pomirjevalnem postopku, nike nekoliko poveča, kar bo v ko- o arbitraži, o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, o sta rostnem zavarovanju delavstva, sa- yal, kakor P. H., temu je vzrok zlasti nelikvidnost drugih denarnih zavodov. NARODNA BANKA V LETU 1937 Upravni odbor Narodne banke je potrdil računski zaključek za leto 3937 in posnemamo iz njega: vrednostni papirji banke so narastli od 117 milj. din. 11a 201 milj. din., čisti dobiček je lani dosegel 56.5 milj din. in je za 15.5 milj. din. večji od leta 1936. Od- tega dobijo delničarji 24 miljj., država pa 14,7 milj. din. Narodna banka je dosegla lepe dohodke iz klirinškega poslovanja. rist splošnosti. Bankarstvo, industrija in promet tujski V soboto 22. januarja je poročal v svojem proračunu minister za trgovino in industrijo dr Milan Vr-banió. V zasebnem bankarstvu so se niciji rudarskega zavarovanja in zavarovanja proti brezposelnosti. — Novi pravnilnik o monopolskem delavstvu in njegovih pokojninah je zboljšal položaj novih upokojencev, hkrati pa je preprečena nevarnost, da bi tobačna tovarna v Ljubljani razmere že zboljšale. Vsega skupaj omejila svoj obrat in odpuščala de- IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. X. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires kruha in strehe sva se naposled zatekla I nama je ni mogla povedati drugega ka- | lemski. "Violetta je v smrtni nevarno-1 propovedovalo sovraštvo do •Valoiških; j nja je ugonobil, tretjega upehal do sm v montmartrski samostan... ¡ kor to, da je mlada in lepa in da še ni | sti. O Bog, da ne bi prišli prepozno..." imela je desettisoče in desettisoče ligar-I ti; zato pa je tudi prehitel Pardaillan» Njegov poziv je bil nepotreben, zakaj jCv, pripravljenih umreti, da osvetijo vo : in vojvodo Angoulemskega za cele trl "K benediktinkam?" se je začudil vi- dolgo, kar je bila zaprta v samostanu..." tez. "Pa menda ne za cerkvenca?" j "Violetta." je vzkliknil Claude pri teh "Ne," je sramežljivo odkimal Picouic. besedah, zganivši se, kakor bi hotel še "A moj tovariš Croassse ima v samosta- tisti mah planiti skozi vrata in pohite- nu prijateljico..." "Lepa historija. Katero neki?" "Seetro Filomeno. Dobra ženska je. — ti na pomoč. "Nobena druga ne more biti. . ." "Ona je," mn je pritrdil vojvoda A11- Pardaillan in mojster Claude sta se že diteljevo smrt.... In končno: imela jo uTe. Ko je dospel v Pariz, je zajalial četrtega konja in zdirjal na Montmartre, da bi predal opatici Favstino pismo. Klavdina de Beauvilliers je preblede-la med čitanjem; roka, v kateri je odpravljala, še trenutek in vsa družba Jacques Clémenta. .. je hitela proti Montmartru. Umljivo je, da ni v tej naglici nihče utegnil misliti na kardinala. Izginil je bil kakor duh — s tem so se morali Vsekako pa je postal Chartres s trenutkom Guisevega padca za Favsto naj-opasnejši kraj na svetu. Neutegoma je poklicala svojega dvornika in mu' je u- Skrila naju je v samotni lopi, kamor ne ( goulemski. bled kakor smrt. "Prav ste j sprijazniti. Niti mojster Claude ni vedel | ^^ naj ^ nogi}n)Ua ,n 8prem. hodi živa duša, in íwma je nosila jedače rekli, da pride zlo hitreje, nego se člo- drugega kakor to, da je tik pred pri- 1 in pijače, da nisva poginila od gladu." , vek nadeja, in da je Favsta vtelešeno "Narobe. Zdi se mi, da sta se celo o- zlo... debelila " "Tudi midva sva takoj zaslutila, da "Da," se je namuznil Picouic, "slabo j utegne biti ona. Zakaj, ko je Filomena se nama res ni godilo. Neprijetno je bilo I odšla, in sva žalostno premišljevala, kaj le to da sva se morala skrivati; gorje nama je storiti, sva zdajci začula raz-nama, če bi pobožne redovnice opazile govor dveh glasov. 'O mraku bodi pri- najino prisotnost v samostanu. In pa, noči so bile mrzle, gospod vitez, da si še misliti ne morete, kako... Nu, nekaj odmora se je prileglo po tolikih opasnostili in prigodah; bržkone bi še dolgo vztrajala v svoji novi službi, da se niso začele okoli naju prav čudne stvari..." Pardaillan je prisluhnil. Slutnja, ki ga je obšla že preje, se je spet oglasila. "Dan^s," je nadaljeval Picouic, "dve uri še ni tega, je prišla k nama Filomena in njima je strogo zabičila, naj se ne ganeva iz skrivališča, češ da se zbira pravljen.' je rekel prvi. 'Nevaren čas se začenja: sin Davidov je ubit in prekleti Pardaillan je VBtal od mrtvih... Vlada rica hoče zdaj naglo obračunati s svojimi sovražniki.' — Lahko si mislite, kako sva so razveselila teh besed, ki so nama bile dokaz, da ste živi in svobodni. — A že sva slišala drugi glas, ki je odgovoril: 'Violetta je Claudu več od življenja — to mi zadošča. Vso večnost bi prečakal, da vidim njeno smrt... Velja. Ne grem proč 111 ne ganem se izpred jetničinih vrat----'Ta glas, ki je hodom naših znancev posetil Violettine-ga očeta neznan plemič ki mu je prinesel pismo. Farnese je prečital pisanje in je odšel, ne da bi povedal, kam je namenjen in kdaj so vrne... stvo pripravljeni za odhod. Nato jo sprejela meniha, ki mu jo bila naročila, naj se javi v prvih jutranjih urah. "Pojdi in stori." mu je velela." Daj Herodu pisma, ki sem ti jih dala si- _ _ _ _ _ _ _ ¡ noči, in ko jih bo čital, ga ubij... V 1 ime Najvišjega te odvežem krivde..." Favstino stanje duha, ko so ji spo-1 Tak° gOVOreC je vzdiKnila aesnic0 in mu rodili, da je vojvoda Guiški ubit, ni bilo >e podelila papeŠki blaKoslov-daleč od blaznosti. Vroča južnjaška kri' Četrt ure po tem, ko je Henrik Gui- 1 * ji je besno zavrela ob misli, da jo je Ski izdihnil, je s spremstvom vred osta- dr- žala list, ji je trepetala... Toda ukaz je bil jasen in opatica je vedela, Favsta ne pozna milosti do tistih, ki 36 upirajo njeni volji. S težkim srcem J®1 z grozo v svoji pokvarjeni duši se J® lotila izvršitve tega, kar ji je bilo »a* loženo. Tako se je zgodilo, da je bil vrt benediktinskega Bamostana tisto pop1 oldn® pozorišče zelo nenavadnih priprav..• (Nadaljevanje prihodnjič-)' kraljeva stranka prehitela in da je steber, 11a katerega je naslonila svoj za-vojevalni načrt, porušen. Ali je bilo vila mesto. "Hitite," jo rekla svojim ljudem pred odhoddom. "Storite, kar ni mogoče. No- zdaj vobče vredno boriti se? še dan | bone nagrade mi ni žal, če doHpenio prvi ali dva in pristaši nove Cerkve bodo v v Pariz. . .' Franciji kakor volkovi, ki so jim lovci za petami. Vpraševala se je, ali ne bi bilo bolje, da zavrže visoke načrte in potolaži svoje razočaranje s strupom, ki na vrtu vse polno delavcev in vojnikov. ¡ bil Belgoderov, nama je povedal vse, če- ga je nosila v zlati puščici okoli vratu., A ta obup je bil samo krč prve niinu Govorila je resnico, zakaj tudi midva sva že slišala v bližnji okolici hrup glasov. Ko sva jo vprašala, zakaj se zbirajo in kakšen posel imajo, nama izprva ni hotela povedati; šele po dolgem prigovarjanju se ji je razvezal jezik... — 'Sodba bo,' je priznala naposled. 'Sodili bodo neko krivoverko zaradi njenih pregreh. Veliko duhovnih gospodov je že zbranih pri opatici...' Ko sva hotela vedeti, kdo je krivoverka in kakšna je, sar še nisva uganila. Zavest, da je trinog v bližini in da sva v dosegu njegovih j te. Človek, ki ji jo prinesel vest. še ni pesti, je ohromila Croassa tako, da se končal svojega poročila, ko je dobilo ni upal nikamor. Stavim, da ždi še to Favstino lice običajni mirni in visokost-minuto tam, kjer sem ga pustil, in tre- j ni izraz. Ne, ne. Hotela se je boriti, peče kakor šiba na vodi. Jaz pa sem se braniti zavzeto postojanke in -zmagati, o prvem mraku ukral s samostanskega dokler jo bilo količkaj upanja zmage, še vrta in sem prihitel po vas. Vedel sem, ¡ vedno je imela svoje škofe in kardinale; da najdem tn vašo sled, ako ste le v , imela je na tisoče nišjega svočeništva, Parizu..." ki je poganjalo množico francoskih ka— "Na pot," je zaklical Kurel Angou- toličanov v najkrvoločnejši fanatizem in Okoli poldne se je ustavila v majhni obcestni krčmi ln je napisala dve pismi, prvo kardinalu Farneškemu, drugo Klav dini de Beauvilliers. "Jasi na žive ln mrtve," je naročila tistemu, ki ga je izbrala za sla. —"Evo ti mošnje zlatnikov: 110 prizanašaj ne konjem 110 samemu' sebi..." In ko je poslanec izginil v oblaku prahu. je še dolgo zrla za njim, trepetaje od okrutno misli, da se bliža trenutek ko bo mogla izmiti svoj gnev. . . Sel Je opravil naročilo, da bolje ni bilo moči. Drevil je čez drn in strn, preko njiv in travnikov, kakor strelica naravnost proti glavnemu mestu. Dva ko Na novo otvorjen Restaurant Internacional Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišč« (v kratkem tudi krogljišČe). Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin. Za obilen obisk se priporoča EMIL JERKIČ JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tho-mas) _ BS. AIRES ŠPANSKA KAŠA Piedrabuena... Zares se iz nas norca delajo. Ko bi bilo že samo "piedra", pa je še "buena", po vrhu m vendar je tlakana le s... konjskimi figami in s kravjeki... Uf, kako je to banalno, se bo nemara namrdnila kaka "fina" ose-hiea... Kako je pa "banalno" za one, kateri v deževnem času izkusijo še drugo plat dobrote, katero jim nudi "piedra buena", koder preganjajo tLsoee govedi na Avellanedo pod nož. No, pa nikar ne mislite, da je to res "onkraj dobrega". Čisto na robu mesta je, tam na zapadu, in spada pod V. Lugano. Na levo ni drugega kot goljava fja do Av. Gral Paz, toda na desno se ti pa oko kar odpočije. Med prijaznim zelenjem se skrivajo prijetni domovi. Kar štirje slovenski so tam, čisto skupaj. In v enih teh prijaznih domov sem se takrat zgla sil. Vendar spet enkrat. Sem mislila, da ste že kar čisto pozabili na nas, je pozdravila gospa Cotičeva. O ne, ampak vi ste name pozabili. Iskal sem vas med božjepotniki v Lujanu, gledal na Paternalu, v Novi Pompeji... Čisto ste pozabili. In tudi na dolg sem pozabila, boste rekli. Saj vam še dolgujem Duhovno življenje za lani. To mi pa res često na misel pride, ker prav rada čitam, pa ni bilo nikake prilike, da bi plačala. To je pa res lepo od vas, da se kar sami domislite in vas niti opom- niti treba ni... ne kot tisti, ki jih ni malo, ki imajo strašno debela u-šesa, kadar pride beseda na to. Bom že plačal, kadar bomo malo bolj pri denarju. In kdaj bo tisto? Kamenčan je uganil da "na svetega vretena dan". In Slovenski list ima seveda iste težave. Ivadar je treba odriniti tiste soldé, so kar solze točijo. Samo srečati se je treba s tistimi modrijani, ki vedo še nekaj več kot vsevedni, Lisandro de la Torre. Kaj bi s temi našimi listi? Kupim Critico in Prenso, pa vse zvem, kaj je novega... Zato vedo nekateri take gorosta-sne novice, da človek kar zija, ko jih sliši. • Včasih se človek nameri na take butice, da bi kar najraje po glavi lopnil. Te dni je bilo y bolnišnici, kjer sem za kaplana. Da bolnica ni Argentinka, to sem videl, kakor hitro je usta odprla. Od kod torej? Bil sem radoveden, pa sem jo vprašal. —¡ Austriaca! I —Kakšna Austriaka? —Iz Austrije. —Morda iz rajnke Austrije. Iz katere dežele ? —Iz Dalmacije. —Torej ste Jugoslovanka, Hrvatica. In mož? —Je tudi Hrvat, toda govoriva samo po argentinsko. —In po hrvaško ne? % —Kakšno besedo, največ pa argentinsko. —Potem vas pa zelo pomilujem. Ne odlašajte z obiskom PRVOVRSTNE KROJAČMCE "PRI ZVEZDI" PRVOMODNE OBLEKE "FIL A FIL" $ 65 — Vsem cenjenim klijentom bom podaril sten-— ski koledar in po eno obešalo. — Priporoča se STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2p5 9, pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires Hrvaško ste pozabili in argentinsko pa ne znate! Prav gotovo da bi kastiljski osel s kože skočil, če bi jo moral poslušati, kar se je sirota v treh letih na učila po kastiljansko. Jaz sem si prizadeval, da bi se po hrvaško pogovorili, toda ona se je le po špansko spakovala. No, če bi mi dal Bog na izbiro mater, nje bi si že prav gotovo ne izbral. In taki modrijani seveda ne potrebujejo nikaltih časopisov v svojem jeziku, ker so že tako "brhtni' da zastopijo, da je "kaže" ulica, "ka ža" pa hiša... Če bi mu pa "kašo na mizo položili, bi jo pa preje pet kotlov pojedel kot po "špansko" povedal, kako je ti jedi ime. Pa misli, da mu lastnega jezika več ni treba. Resnično izobražen ni tisti, ki se svoje govorice sramuje,, zato ker v neki drugi zna šteti do deset, marveč tisti, ki si druge jezike sku ša prisvojiti, svojega pa čuva, da ga ne pozabi, kajti pred Bogom bo treba v maternem jeziku odgovarjati. Tako je, vidite. Ne rečem, je odgovarjala gospa. Večkrat pogledam tudi v tukajšnje liste in tekoče novice je treba jemati od tam, toda vse več užitka mi da lepo napisana, sočna slovenska beseda in mi pač ni žal tistih par groškov. In tudi to pomislim, da je .vsakemu dolžnost, da pokaže dobro voljo in hvaležnost vam, ki se žrtvujete zato, da nam v slovenski besedi kaj branja preskrbite in novic iz naših lepih krajev prinašate. Pa je tudi takih kaj, ki ne plačajo? Vprašate? In tisti so največji za-bavljači. Zastonj bere, in če se mu list ustavi, potem se pa jezi, češ da mu ne zaupamo. Nekateri se menda boje, da si bo mo z našimi časopisi preveč denarja nakopičili. Tega pa ne vedo, kako teško je zbrati denar, ko je treba poravnati račun v tiskarni. — Najraje bi imeli vse kar zastonj... No, in kako kaj pri vas? Dobro. Oba delava. Ravno sem ! prišla domov. On pa pride bolj po-| zno. Pokazala mi je gospa vrt. In tole? Ali so mar jagode? Da, jagode. Morda pa še katero najdem zrelo. ! In res so se nekatere tako uepo sončno nasmehnile izpod zelenja, da se mi je tudi srce moralo nasmejati. Ivot da sem tam doma na "vo-larijah"... Lepa je bila jagoda, pa tudi okusna. Zares prav lep spomin-ček... tako nekaj domačega.. Malo smo še govorili o tem in o-nem, potem sem se poslovil. Torej z Bogom in na svidenje. — Če ne preje pa v Lujanu ali pa v Lurdesu, ali pa na birmi, ki jo bomo imeli na Paternalu. Stopil sem k sosedu. —Buog daj!, gospod. Mlad fant me je pozdravil. Če se ne motim, ste Dolenjec. Prav imate, gospod. Ob Trebnjega sem. Iz Zaplaza. Ivot da sva si stara znanca, sva se pogovorila o marsičem. Saj sem že bil v njegovi vasi in pri Mariji na Zaplazi in na Čatežu. Toda tam ne poznajo "mateta". Midva ga pa vseeno bova enega ali dva vsak, na dobro zdravje, ker cvička pač ni dobiti. In še na zdravje Matijčevo! Kdaj pa pride? Pozno. Ko dan ugasne. Je zidar, toda sedaj je v privatnem delu in ne šteje ur. Torej mnogo pozdravov njemu! ,A, da Vidva sta bila v Lujanu!? Ali ste že videli slike? Saj res, da vidim... Malo glave pa le najdem. Nekaj bo že za spomin. | In že je bilo treba pogledati k sosedom. Mala dva, tudi znanca iz Lujana, sta naproti pritekla. | Ste že videli slike? Ne še. Pokažite! Tata, me vidite? je klicala mala. In mene! Tukajle sem, je kazal fantek. i Pa bo res lep spomin. Le žal, da smo imeli smolo z vlakom. Smo ga zamudili. No nič za to. Bomo pa en mate sedaj na ta račun popili, ali ne? Tudi prav. Naj bo! Zares škoda, da smo tukaj tako daleč. Človek bi želel biti kaj bliže tam. da bi vsaj lahko kdaj k maši prišel, tako pa je nemogoče.— Tj ale v Lugano gremo. Če bo letos res birma, kot je bilo rečeno, potem pa kar gotovo prideta fantek in deklica. To se bo pa seveda tudi zgodilo, kako ne. In če bo mogoče, da pride za tisto priliko škof iz Ljubljane, to bo pa res dogodek, ki mora vzdigniti vse naše ljudi, kot je bil po-koneu ves Jeruzalem na binkoštni dan, ko je prišel,Sv. Duh na apostole. ! In Duhovno življenje? Samo še kak dan počakajte. Se že tiska. Malo smo zastali. Saj mi je za Božič že kar v glavi brnelo in sem nujno rabil nekaj odmora, sedaj bom pa spet skušal priden postati. Le to bi želel, da bi bili vsi naročniki tako zvesti plačniki kot ste vi. Po^m bi bilo delo vse lažje. Tako je, da. Vsak si mora na svoj način glavo beliti. Često slišim zabavljanje proti duhovnom, pa se mi ne vidi prav, zakaj dobro vem. da v takile suknji, kot je vaša, ni vedno prijetno. In tole tudi ni najprijetneje, da moram sedajle iti, ko bi prav rad počakal še na druge, toda ura že pozno kaže. zatorej lepe pozdrave in na svidenje. Hladnik Janez RESTAURANT - RECREO "E CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik Peter Bassanese JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires CARIčIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN (Nadaljevanje 75) Pugačev zagrabi njeno obleko z ^bema rokama. — Livija krikne. — Na mali je bila njena obleka od vrba do tal pretrgana. tem trenutku pa jo privije k 8ebi in pritisne vroč poljub na nje-fta usta. t —Pugačev, pusti me! — reče Li-vija. — izpusti me!1 Najprej me Poslušaj: — Ne morem postati tvo-Pugačev! Samo nekaj ininut mi daj ua razpolago! Pugačev pa je ni poslušal. Strastno in ognjevito jo je poljubljal, dokler ni omahnila na divan..... Ko pa Pugačev prvakar hoče leči poleg nje, se Livija naenkrat zdrzne. Osvobodila se je in planila pokonci. Obleka, ki ji je še visela na rameril, se je zdrknila na tla. Obstala -e naga sredi sobe, v vsej svoji krasoti. Njena okrogla ramena, njena rdeč Lasje so se ji odvili in padali po njenem krasnem telesu. Lica so ji še žarela od razburjenja in Pugačevih poljubov — nežna čtepska cvetka se je to noč razvila v pravcato rožo! Hkozi osem velikih okenj je pri -liajala siva svetloba nastopajočega dne. Svitalo se je. Livija je gledala svojega moža. — Sedaj sem tvoja žena — zaše-peče Livija. — Tvoja žena sem -- j vem kaj je blaženost, sedaj lahko umreni! — Moram umreti! — nadaljuje, Livija in se zgrozi. Sklonila se je in 1 pobrala nož, ki je pred nekaj urn-1 mi padel na tla. — Umreti moram ! kajti izbiram lahko samo med teboj in med seboj. — Tebe ne morem uničiti! Ne morem prebosti srca, ki me je stori- lo vsaj za trenutek srečno!. — Dragi in mili moj Pugačev, tvoja Livija daje svoje življenje zate! — Si li slepar? — Si! Svet si osleparil, — mene pa si storil nepopisno srečno. Hvaležna sem ti, blagoslavljam te za te kratke trenutke ob koncu mojega življenja, prosila bom Boga, da ti bo oprostil! Livija se skloni in se dotakue s svojimi ustnicami njegovih. — Bil je to zadnji poljub, ki ga jc dala žena možu v slovo in odpuščanje. Tedaj se zdrzne, — zdelo se ji je, da je slišala na stopnicah korake. — So že tu, — zakliče Livija. — Moj oče prihaja z ostalimi! Prepričati se hoče, če sem izpolnila svojo obljubo— Da, ti si prisego prelomila — oče te bo zadavil z lastnimi rokami, če te bo še našel živo! — Ne preostane mi ničesar drugega, kakor žrtvovati se za ljubljenega ! — Oče, oče, tvoja hčerka ti pravi: zbogom!— Pugačev, ljubila sem te. — Zbogom za vedno! In Livija porine s krepkim zamahom bodalo do držaja v svoje lepe grudi. Zadeta v srce, se Livija zruši na tla. — Kri brizgne in izteka iz rane po njenem telesu, — kri, rdeča kri, — Livija se je borila s smrtjo. Zasliši se tiho stokanje. V tem 'trenutku se Pugačev zbudi. Vzravna se in si pomane oči, kakor da se ne bi mogel spomniti, kje se nahaja. —Livija, moja Livija, kje sem? — Kje si, moja žena? — Pridi, pridi k meni!! Tiho stokanje mu odgovori. — Ha, kaj je to? — To je Livijin glas. — Livija leži na tleh, ona je mrtva. — Vsemogočni Bog, ona je umorjena. In Pugačev omahne k svoji umirajoči ženi. Brez besede je buljil 'v nesrečno, mlado ženo, ki je ležala pred njim v svoji krvi. Tedaj pa se mu je vrnila moč in zavest. Pugačev dvigne Livijino glavo in jo položi v svoje naročje. Počasi je izvlekel nož iz njene rane in poskušal ustaviti kri s svojo srajco. — Livija, moja sladka Livija — zakliče Pugačev med jokom, — kdo mi je povzročil to nesrečo 1 Kdo me je oropal Tebe? Kdo te mi je vzel, moja sladka, ljubljena žena/ — Govori, Livija, povej mi samo eno besedo, .«amo enkrat, me še poglej. — Livija, tako ne smeš oditi od mene! Imenuj mi svojega morilca! — Raztrgal ga bom na drobne kosce, tako gotovo, kakor je Bog v nebesih ! — Divjemu konju ga bom pri vezal za rep in ga pognal v stepo, da ga bo sonce zgalo, glad ga bo moril in od žeje bo umiral! — Livija, moja Livija, povej mi morilčevo ime! Livija odpre še enkrat svoje oči in pogleda Pugačeva nepopisno žalostno. ' 1— Jaz sem se — sama — ubila! zašepeče Livija, — sama ... morala sem se! — Beži, Pugačev, beži, —: Moj oče, — ostali, — izgubljen si! -- Oh, tema se zgrinja okrog mene! — Poljubi me, ljubljeni, — poljubi me še enkrat, — potem pa bom umrla. Pugačev jo začne poljubljati a strašno bolestjo. Zadnji poljub ju je združil za kratek hip. — Kako sladka je smrt v tvojem naročju! — zašepeče Livija, — kako je sladka! — Z bogom, Pugačev, — prosila bom zate! — Ne, — ne, ti nisi slepar, tebe samega so osleparil i! Ustnice se ji ne premaknejo več, relo ji močno vzdrgeta, glava ji omahne, tedaj pa — Pugačev je bu-Jil prestrašeno v obraz svoje ljubljene, ki se je naenkrat strašno spremenil — tedaj pa ji oči ugasnejo, trepalnice pokrijejo njene lesketajoče se oči, dve zvezdi, ki sta sijala v Pugačevem življenju. — Mrtva je—, zašepeče Pugačev. — Livija je mrtva. — — Ha ,lažnjivi car, — nadaljuje on, kakor da bi bil znorel, — ha daleč si prišel!. Dosegel si carsko krono, osvojil si si carski prestol, — danes je dan kronanja! — Haha, car, veliki car, kaj ti je sedaj ostalo od tvoje zemeljske sreče? — Ničesar, — ničesar razen tega mrliča, razen te neme, blede žene, te edino, ki sem jo kedaj ljubil, — edine, ki ti je bila draga! — — — Oh, norec, norec, zakaj si prav za prav odšel iz stepe? i — Livija je mrtva!! — je strastno ponavljal Pugačev. — Livija je pa je ne bom nikdar več videl! — mrtva: —■ Je-li to mogoče? — Jaz Jaz pa naj bi živel sam, popolnoma sam? — Česa naj -pričakujem? Tam leži bodalo, samo pobrati bi mi ga bilo treba in krepko suniti z njim proti srcu. — Tedaj bi bilo vse, vse končano, jaz pa bi bil z njo za vse večne čase združen! — Toda, strahopetnežu Pugačevu trepeče roka, veliki car se boji smrti. — Ah, moj Bog, jaz ne morem umreti, ne morem! c In zopet je omahnil lažnjivi car »a mrtvo Livijino truplo. - - Ha, ona je lahko umrla, — nadaljuje tarnajoče Pugačev, — ker Livija je bila čista, vredila nebeškega življenja. Angelji bodo vriskali od veselja; pozdravljali jo bodo kot novega božjega angelčka! Če bi p® jaz stopil pred božji prestol, bi težki vzdihi pretresali nebo, vrag v peklu pa bi se režal in brusil svoje kremplje. — Jaz pa bom trepetal, potrt bom in bled, ko bom stal pred božjim prestolom. In ne bom mogel odgovoriti, ko me bo Bog .vprašal: (Nadaljevanje prihodnjič). EXPRESO "GORIZIA" FRANC LOJK Galle VXLIíABOKIi 1476 U. T. 54 Darwtn 5172 iu 2094