jNJIŽNICA SEVNICA % svobode 10 8290 SEVNICA hsp ■ Skupni podvig Izgradnja H E na spodnji Savi Številka 127 Leto 5 Cena 240 SIT 3. marec 2005 Naslednja številka bo izšla 17. marca 2005. To je šivalnica v Sevnici; nekaj mest naj bi sicer zapolnile odpuščene šivilje iz Krmelja in s Senovega, vendar za koliko časa... Trenutno je v Lisci zaposlenih 700 ljudi, saj so jih že pred leti nekaj odpustili, Lisca pa je zaprla tudi svoj obrat v Zagorju. Kmalu se bo število zaposlenih še zmanjšalo. V družbi menijo, da vse večji pritisk na zniževanje cen omogoča ohranitev tistih procesov dela, ki imajo dovolj visoko dodano vrednost, kamor pa proizvodnja v oblačilni dejavnosti ne sodi. V “kitajskem letu” se tudi Lisca ozira po'Ki tajski, kjer naj bi poceni šivali spodnje perilo in kopalke, okrepili pa bodo tudi proizvodnjo v Srbiji in Cmi gori ter v Turčiji. Zaradi zaostrovanja konkurence bo Lisca ukinila proizvodnjo v Krmelju in na Senovem, s tem pa bo brez dela ostalo 250 delavk. V obeh ukinjenih obratih bodo skušali najti rešitev za nadaljevanje dejavnosti in ohranitev zaposlenosti. Če dogovori ne bodo uspešni, se bo zgodovina ponovila; delavke bodo spet primorane doma krpati nogavice svojim otrokom. ...na strani 3 Tuji policisti (na fotografiji desno je avstrijski) so bili oblečeni v svoje nacionalne policijske uniforme, na levem rokavu pa so imeli moder trak s simbolom EU in napisom “Police”. Mvimo stvari na švoje mesto M Si 0 rudniku kdaj drugič Krško - Zadnji dan februarja naj bi na svoji seji Občinski svet Krško obravnaval poročilo o izvajanju programa Rudnika Senovo v zapiranju. Na predlog Sveta Krajevne skupnosti (KS) Senovo so svetniki točko umaknili z dnevnega reda. Jože Ribič, predsednik KS Senovo in nadzornega sveta rudnika, meni, da bi se morala problematika ob dokončnem zapiranju rudnika obravnavati na skupni seji občinskega sveta in sveta KS, na katero bi povabili gospodarskega ministra s sodelavci in tudi zainteresirano javnost. Predlaga, da se ta skliče v roku enega meseca. Lani v jeseni je Rudnik vladi predložil novelacijo programa, iz katere je razvidno, da so glede na še potrebne aktivnosti za ekološko sanacijo in reševanje vprašanja delavcev za letos odmerjena sredstva premajhna. Doslej je bilo v zapiranje vloženih že 7,6 milijarde SIT, za dokončanje pa bi do leta 2007 potrebovali Še 1,4 milijarde SIT. Ker vlada novelacije programa še ni potrdila, bi bilo po mnenju Franca Černeliča iz občinskega oddelka za gospodarstvo smiselno v Ljubljano čim prej poslati sklepe občinskega sveta v zvezi stanjem v Rudniku in zahtevami občine glede nadaljevanja izvajanja programa. Ker svetniki tematike niso hoteli obravnavati na redni seji, bo vlada o novelaciji programa zapiranja Rudnika Senovo najbrž odločala brez stališča najvišjega telesa lokalne skupnosti. B.D. Čestitamo ob 8. marcu! Uredništvo Radia Brežice, Radia Sevnica in SavaGiasa Kako bodo “bežali”? Krško - Uprava za zaščito in reševanje, izpostava Krško je pripravila analizo stanja o pripravljenosti in problemih ob morebitnih večjih naravnih in drugih nesrečah v Posavju. Če v Vipapu “uide” klor ali če se ta razlije med transportom, v podjetju nimajo izdelanega in potrjenega načrta reševanja. Za prebivalce velja, da morajo takoj ob alarmu bežati čim višje v hrib. V regijskem štabu opozarjajo, da bi bilo potrebno zagotoviti prometno pretočnost čez Narpelj in Reso. Vendar pa je za primer reševanja krški promet z enim samim mostom bolj past kot prometna povezava. Nov most naj bi mesto dobilo ob gradnji hidroelektrarne v letih 2007 do 2009. Poveljnik regijskega štaba CZ Jože Kos zaupa, da bo izbrana najprimernejša rešitev in želi, da bi bila čim prej zgrajena. 1. marec je svetovni dan civilne zaščite in na državni proslavi v Ljubljani je zlati znak CZ prejela Poklicna gasilska enota Krško, ki je med gasilci v Sloveniji prva pridobila certifikat kakovosti po standardu ISO 9001, kar govori o njihovi dobri organiziranosti ob intervencijah. ...na strani 3 Če bi ob morebitni nesreči Krčani hoteli zbežati iz mesta, je sedanji most bolj past kot rešitev, saj že ob običajnih prometnih konicah vozniki izgovorijo kar nekaj grdih besed, preden pridejo na drugo stran. Spet bodo krpale nogavice... Sevnica, Krmelj, Senovo - Lisca Sevnica se je razvila iz majhne oskrbne delavnice, v kateri so bile zaposlene tri delavke, ki so oblačile gumbe in krpale nogavice. Leta 1955 je iz obrtne delavnice nastalo podjetje, ki je doživelo hiter napredek in leta ’79 svoj razcvet. Takrat so dosegli največji obseg proizvodnje, saj so izdelali in prodali 10 milijonov izdelkov. Na naši meji evropski policisti Posavje - V Sloveniji je konec februarja pod okriljem Centra za kopenske meje v Berlinu potekala 20. skupna desetdnevna operacija evropskih mejnih policij oz. druga, v kateri je sodelovala tudi Slovenija. Tokrat je dvanajst policistov iz Avstrije, Italije, Nemčije, Finske, Madžarske in Latvije gostovalo na štirih prehodih v brežiški občini - na Obrežju, v Slovenski vasi, Dobovi in Rigoncah. Med osnovne dejavnosti policistov med akcijo je sodilo preprečevanje t.i. balkanske migracijske po\i na zahod, njen temeljni namen pa je bila vzpostavitev medsebojnega sodelovanja mednarodnih mejnih organov in spoznavanje osebja ter razmer na prehodih. Tuji policisti so pri delu sodelovali zgolj kot opazovalci, saj niso imeli pooblastil za samostojno izvajanje postopkov nadzora, vendar so v akciji izmenjali dragocene izkušnje glede ponarejenih dokumentov, prevoza in odkrivanja ukradenih vozil ter ilegalnih migracij, tako da je bil z akcijo celotni nadzor na južni schengenski meji poostren. M.K. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO POSAVSKE nVŠICE Drnovo ~~ “—■ Celje Sevnica J* Krško Podbočje Kostanjevica na Krki Samostan Pleterje ® Zdaj je tako, včasih je bilo drugače! V Brežicah je ta čas vse v znamenju predvolilnega dogajanja, ko skušajo županski kandidati privabiti še zadnje neopredeljene volivce. Osmim uradnim kandidatom se je pred dnevi pridružil še šaljivec, ki je od nekod privlekel velik plakat nekdanjega županskega kandidata Avgu-štinčiča in ga pri Bizeljskem postavil ob glavno cesto. Verjetno so šaljivci tudi tisti, ki napovedujejo hudo sušno leto in celo poplave ter močne viharje, s središčem v naši državi pa tudi rušilne potrese. Nič čudnega, če pri krški zavarovalnici že iščejo zaščito zase in svoje premoženje. Pa bomo vse naravne ujme že pretrpeli, samo da bodo v Posavju odgovorni možje govorili v en glas in bo brežiška občina končno dobila pravega župana ali županjo. Sicer pa bodo volitve stale 15 milijonov SIT. Je že čas, da v vogalno pisarno občine Brežice sede oseba, ki bo kos sedanjemu razsulu in ki bo začela urejati zastale in zaostale zadeve ter se bo lotila razvojnih načrtov. Končno je tudi občinskim uslužbencem že dovolj brezvladja in mesece trajajoče negotovosti. Na vseh koncih in krajih menda ugotavljajo, kakšna je zapuščina prejšnjega župana; zastavil je sicer več načrtov, a o njih ni dokumentov. V glavnem naj bi se Vizjak namreč dogovarjal osebno in po njegovem nenadnem odhodu je ostalo na občini več neznank. O rešitvah ne vedo dovolj niti vodje oddelkov niti direktor občinske uprave, saj jih župan ni vodil s sabo. Spomnimo na že tako sporno gradnjo osrednje pošte v Brežicah, o čemer so sprejeli sklep tudi občinski svetniki, zdaj pa nihče ne ve, kako naložb ob meji ter načrtovanih vlaganj posameznikov ali države. Samo spomnimo na posege pravo Ivana Žagarja. Kaj določnejšega naj bi povedal o bodočih slovenskih regijah, a Podgoršek-Zupančič-Bukovinski v Dobovi in na Obrežju ter na gradnjo novih marketov Lidl na Marofu in Spar ob Maistrovi ulici! In bolje poučeni se sprašujejo, čemu je Anhovo kupilo svojo nekdanjo opekamo, zdaj pa se tam ne dogaja nič in ali je nekdanja firma Emona-Merkur kupila Livarno v Dobovi - zdaj je menda v Mercatorjevi lasti -zato, da bi oprala denar? Čemu ni mogoče najti rešitev za odkup skladišč nekdanjega Petrola v Šentlenartu, medtem ko interesent, komunalno podjetje s svojo ropotijo, še naprej domuje ob blagovnici. Ali kdo bo rešil opuščene stavbe nekdanje SDK sredi Brežic ali TO na njihovem obrobju! Bomo pa zato sredi starega mestnega jedra dobili novo poslopje za upravno enoto! So odveč vprašanja ljudi o usodi nesojene veleblagovnice Begros ter industrijske cone v Slovenski vasi? Če bi vprašali nekdanje občinske može, skupščinske predsednike in sekretarje Miroslava Kambiča, Mihaela Škrleca in Jožeta Avšiča, bi verjetno dobili odgovor, da bi včasih podobne probleme reševali hitreje. Pa takrat niso imeli ob sebi tolikšnega birokratskega aparata, kakor se zdaj stiska v Kambič-Škrlec-Avšič in kaj. Podobno velja za gradnjo centralnega regijskega odlagališča odpadkov pri Novem mestu ali zbirnega reciklažnega centra na Borštu. Na občini nič ne vedo o ceni in zamenjavi stavb nekdanje armade, kot so Dom JLA ali zgradbe nekdanje teritorialne obrambe in Ministrstva za obrambo v Slovenski vasi. Preveč neznank je okrog letališča Cerklje, o sedežu obmejne policije v nekdanji stavbi Jutranjke, pa o visoki šoli za trgovino in turizem ali gradnji železniških nadvozov in podvozov. V Krajevni skupnosti Brežice ostajajo brez odgovorov o ureditvi mestnega prometa in parkirišč ob ulici Pod obzidjem in nimajo pojasnil o obljubah, ki jih je Vizjak dajal v predvolilnih nagovorih. Brežice pa potrebujejo župana zdaj tudi zaradi prihajajočih spodnjesavskih elektrarn, saj bosta kar dve v brežiški občini, pa tudi zaradi od tega ni bilo nič in vse skupaj je bilo kot ena sama pravljična ura! Tudi načelniki upravnih enot Anton Podgoršek, jevi želijo oddati v najem, in obvoznice v Boštanju. Tam naj bi nastalo tudi edinstveno krožišče, ki bo zaradi križanja z železnico imelo semafor!? Še največ miru je v liberalni demokraciji, ki jo skupaj z raznorodno koalicijo uspešno vodi Andrej Štricelj - medtem je diplomiral - in ima zdaj manj težav z županom Jancem kot takrat, ko je bil njegov podžupan. Igor Umek ni nikoli bil sevniški podžupan, zato pa je na pomembnih funkcijah prav v vseh posamoosvo-jitvenih vladah. A za domače kraje, pravijo ljudje, ni storil nič koristnega. V Brežicah, kjer samevata prazni pisarni nekdanjih poslancev, se medtem sprašujejo, kdo bo novembra odpotoval v Berlin na tradicionalni obisk k rojakom; bodo to spet artiške skupine, ki jih vabi predsednica Miloš Poljanšek in Klemen Ramovš Tine Zupančič in Darko Buko-vinski seveda niso slišali nič novega, kaj šele, da bi jim kdo namignil, kje bo sedež bodoče skupne državne uprave! Je pa občinski stavbi. Zato pa so bili na občini tudi davčna in geodetska uprava ter oddelek za obrambo. Torej službe, ki so z množico zaposlenih zdaj samostojne institucije vse bolj drage države. 0 pravljičarjih in povsem resnih stvareh Ta (država) je razsejala naokrog (pre)mnoge razvojne centre oziroma agencije z odlično plačanim osebjem. Sem sodi tudi Regijska razvojna agencija Krško z direktorico Matejo Jazbec na čelu, ki naj bi imela za Posavje (pre)visoke osebne prejemke. Tudi mnogi udeleženci zadnje seje posavskega sveta so ob poslušanju njenega prispevka menili, da gre preveč aktivnosti te ustanove v prazno. In nič novega niso izvedeli niti od ministra za lokalno samou- Andrej Štricelj zdaj znano, kdo vse bo nadziral bogati sklad za razgradnjo nuklearke. To bodo seveda predvsem člani koalicijskih strank; poleg Kelemine (SDS), Vinka Baha (N.Si), ki so ga potegnili iz naftalina, in Mirana Stanka (SLS), je zraven res še Žigante zdomskega društva, ali brežiški pevci na povabilo župnika Dorija? Na čigavo stran se nagiba soorganizatorka dosedanjih obiskov Berlina Meta Grahek, ni znano. Kot doslej ni bilo znano, da je diplomo Klemena Ramovša, direktorja in umetniškega vodje Festivala Brežice, nekoč potrdil častni občan Brežic Miloš Poljanšek. Podbočje pa ima zdaj potrdilo, da je vsaj tako pomemben kraj kot Drnovo, Sevnica ali Celje. Ivanu Urbanču je namreč uspelo, da se je ime njegovega kraja le znašlo na prometni tabli ob izhodu z avtoceste proti Krškem. Zato mnogi mislijo, da je Urbanč iz LDS prestopil v SLS! Še vedno pa ni nikakršnih oznak za vinsko-turistič-ne ceste, kaj šele, da bi bila Kostanjevica označena kot kul-tumo-zgodovinsko pomembno slovensko mesto. Morda bi v teh podaljšanih zimskih dneh bilo še pomembneje, če bi si kdo umislil tudi kakšno ustvarjalno delavnico za odstranjevanje Prometna tabla - njihov ponos (LDS), a je večina iz Krškega. Nikogar ni iz Brežic, kajti predlaganega Jožeta Avšiča (LDS) so politični nasprotniki dobesedno zrušili! V Sevnici se medtem vse suče okrog Lisce, pa tudi okrog hotela Ajdovec, ki ga Vidmar- snega. Z njim so se dan za dnem spopadali starejši ljudje in invalidi po odročnih krajih in mestih ulicah. Očitno imajo v mladinskih centrih in po šolah druge skrbi! Vlado Podgoršek Sami bi upravljali s skupno deponijo Brežice - Sredi februarja je zasedal Občinski svet Brežice. Sejo je vodil pooblaščenec in najstarejši svetnik Rok Kržan. Ob tekočih zadevah formalne narave, kot je potrditev nadomestnega člana sveta Tomislava Jurmana na mesto odstopljenega Boruta Mokroviča, potrditev odstopa Bojana Petana ter začasnega financiranja javne porabe so se morali svetniki opredeliti še do vsebinsko pomembnih zadev, vezanih na proračunska sredstva. Gre za podpis aneksa k pogodbi o izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki pri Novem mestu in za opredelitev sofinanciranja izgradnje šole Bizeljsko iz sredstev krajevne skupnosti. CeRod ali regijski center za ravnanje z odpadki je skupni projekt dvanajstih občin iz Posavja, Dolenjske in Bele Krajine, ki bo finančno podprt tudi z evropskimi sredstvi. Občine so medobčinsko pogodbo, ki določa njihovo lastno finančno udeležbo in solastniški delež na skupni deponiji podpisale leta 2002. Po tej pogodbi je obveznost Brežic znašala 205 milijonov SIT. Sedaj pa se je finančna konstrukcija spremenila in sicer v dobro občin, je svetnikom razložil vodja projekta CeRod pri novomeški Komunali Slavko Janežič. Več od prvotne napovedi bosta primaknila država in evropski sklad. Skupaj naj bi bilo projektu, ovrednotenem na 2 milijardi 900 milijonov SIT, zagotovljenih milijardo 300 milijonov SIT nepovratnih sredstev. Sodelujoče občine morajo sedaj podpisati aneks k medobčinski pogodbi za novo - zmanjšano vsoto lastnih obveznosti. Za občino Brežice ta znaša 105 milijonov SIT, torej polovico manj od prvotne obveznosti. Svetnica Nataša Štarkl je ob tem opozorila, da se z aneksom ne zmanjšuje le finančna obveznost občine, ampak tudi njen solastniški delež. V pogodbi je bil ta dobrih devet odstotkov, v aneksu je šest odstotkov. Enako se dogaja pri aneksih za druge občina in na ta račun se je povečal delež mestne občine Novo mesto na dobrih 67 odstotkov s prvotnih 52 odstotkov. Štarklova je opozorila, da občine s tem izgubijo pomemben vpliv pri upravljanju s CeRodom. Predlagala je, naj se v besedilo aneksa pripiše, da se občina Brežice ne strinja z višino solastniškega deleža mestne občine Novo mesto, kar so svetniki potrdili. Ob tem so sprejeli še zavezujoč sklep za novega župana, ki se bo moral z Novomeščani pogajati, da občina Brežice obdrži prvotno dogovorjeni delež, za kar bo priložnost, ko se bo za CeRod sestavljala družbeniška pogodba. Če bi svetniki vztrajali, da se solastniški delež popravi že v aneksu in ne bi dali soglasja za podpis, bi ogrozili časovno dinamiko začetka gradnje odlagališča in v zvezi s tem tudi finančno konstrukcijo z nepovratnimi sredstvi. Tega pa ne želijo. Branka Demovšek Za overjanje nič več k notarju Krško - § 1. januarjem 2005 je na upravnih enotah možno opraviti overitve za potrebe upravnih postopkov. Cena storitve je bistveno nižja od notarske in za stranko je včasih še pomembnejše, da lahko postopek sedaj opravi na enem mestu. Na Krški upravni enoti so v slabih dveh mesecih zabeležili že skoraj 500 overitev, je povedal načelnik Anton Podgoršek, ko je s sodelavci iz oddelkov predstavil rezultate lanskega dela. Upravna enota Krško z 51 zaposlenimi ima v tej službi v Posavju strokovno najboljšo zasedbo, je prepričan Podgoršek. Povprečno se je vsak zaposleni lani na različnih seminarjih dodatno izobraževal 25 ur. Stranke njihovo delo ocenjujejo blizu petice, po rezultatu anonimne notranje ankete pa je z organizacijo službe in svojim delom precej zadovoljstva tudi med zaposlenimi. Ti so lani v upravnem postopku dobili v reševanje preko 14.300 zadev in jih 14.200 rešili. Na 1000 rešenih zadev so prejeli 2,6 pritožbe in 84 odstotkov prvostopenjskih odločb je bilo potrjenih tudi na drugi stopnji. Poleg tega so uslužbenci opravili še 44 tisoč različnih upravnih opravil. Na oddelku za okolje in prostor so imeli lani povečan obseg dela zaradi razlastitvenih postopkov za traso avtoceste, zabeležili pa so tudi presenetljiv porast prometa s kmetijskimi zemljišči. Odkar se vodi register zaščitenih kmetij, se je njihovo število v krški občini skoraj prepolovilo in danes jih je le še 598. Oddelek za občo upravo in skupne zadeve pa je bil po tolikih letih od vojne še kar zasi-pan z reševanjem statusov vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. Lani so spet podelil* 110 teh statusov, za financiranje vseh teh pravic pa je bil° namenjenih 798 milijonov SIT-Lani jim je uspelo s centralnim računalnikom Ministrstva za notranje zadeve povezat* vseh sedem krajevnih uradov, kjer stranke lahko dobijo rešitev za 45 različnih zadev-Predvidoma z mesecem maje*** pa bodo začeli vzpostavljati računalniški matični register, ka* bo za državljane pomembna pridobitev. V istem mesecu bodo od države dobili še dodatn0 nalogo, saj bodo morali o° konca leta 2005 pomagati vzpostaviti evidenco geogra skih enot kmetijskih površin z potrebe kmetijskega ministra va. Gre za grafično kontro parcel sistemu subvencij kme tom. Opravili bodo usklajeval* je za najmanj 1843 kmetijsk*^ gospodarstev. Zaradi 3700 napovedanega dodatnega de^ ne nameravajo začasno nikog^ zaposliti na novo, ampak opr viti nalogo s prerazporejanj dela. B.D. MIH AKTUALNO Civilna zaščita opozarja na vrsto nerešenih problemov Bog jih obvaruj nesreče Krško - Štab civilne zaščite (CZ) za Posavje v analizi stanja na področju zaščite in reševanja opozarja na določene probleme, ki so v domeni reševanja drugih resorjev, imajo pa pomemben in celo usoden vpliv za uspešno izvajanje varnostnih načrtov. Gre za utesnjenost prometa v Krškem, za neurejen status prostovoljnih gasilcev in skromno opremljenost njihovih društev, za status zaklonišč ter neustrezne prostorske pogoje centra za obveščanje ReCo. Med obrambnim ministrstvom in Občino Brežice je že tri leta dogovorjeno, da bo lokalna skupnost z menjalno pogodbo dobila stavbo nekdanje Teritorialne obrambe za potrebe ReCO in Izpostave republiške uprave za zaščito in reševanje. Kletni prostori v Krškem, kjer služba domuje, so ob večjih vodah poplavno ogroženi in premajhni. Štab nima na razpolago niti dovolj velike sobe za delovne sestanke. Na ministrstvu je bil lani namenjen denar za statusno reševanje objekta v Brežicah in potrebno adaptacijo, a je vse zastalo zaradi napake v postopku, ki jo je zagrešila njihova služba. Poveljnik regijskega štaba CZ Jože Kos se nadeja, da se bodo v letošnjem letu vendarle selili in dobili še manjkajočo računalniško opremo za potrebe štaba, kar znaša 4 milijone SIT. Na pomanjkanje ustrezne opreme v svojih vrstah opozarjajo tudi gasilci. Akt o kategorizaciji jim odreja, s čim se morajo oskrbeti do leta 2010, a v občinskih gasilskih zvezah ob sedanji stopnji financiranja za to ne vidijo realne možnosti. Problem predstavlja tudi nerešen status prostovoljstva z odnosom do delodajalca. Menda je v pripravi predpis, ki bo urejal to področje, a ni znano, kdaj bi lahko stopil v veljavo. Kljub podcenjenemu prostovoljstvu pa v gasilskih vrstah razmišljajo, kako bi lahko bili zaradi množičnosti društvenega delovanja z opaznim številom žensk še v večjo pomoč v primerih naravnih in drugih nesreč. Predlagali so formiranje lastnih ekip prve pomoči, kar je Uprava za zaščito in reševanje pozdravila. Organizirala bo potrebno usposabljanje. Ideja se je gasilcem porodila ob lanski vaji “nesreča v tunelu”, ki je bila v občini Sevnica in niso mogli aktivirati ekipe prve pomoči pri CZ. Naslednji predlog regijskega štaba se nanaša na zaklonišča. Ta so bila s stanovanjskim zakonom olastninjena in so izgubila svoj namen, saj niso vzdrževana in opremljena. Samo tehnični pregled za ustreznost zaklonišča stane 2 milijona SIT in razumljivo je, da lastniki stanovanj v blokih ne zmorejo tolikšnih stroškov. Kos predlaga, da bi zaklonišča vzdrževale občine, lastniki pa bi se najbrž brez večjih pomislekov odpovedali pravici gospodarjenja s temi prostori. Najbolj pereča problematika v regiji pa so utesnjene prometnice, ki ob večji nesreči postanejo poti umika. Najbolj kritično je Krško, zato Kos pozdravlja angažiranost občinskega vodstva za gradnjo novega mostu in obvoznice Vrbina -Brežice. Oboje naj bi se zgradilo hkrati z načrtovano hidroelektrarno. Sicer načrti umika ob nesreči v nuklearki predvidevajo, da se prebivalci levega brega podajo na Celjsko, desnega pa na Dolenjsko, toda to je teorija. V praksi nihče ne more zagotoviti absolutne poslušnosti ljudi, skozi službo in življenje vezanih na oba dela mesta. Teoretično bo ta prometna zanka spet na preizkušnji letošnjega maja, ko bo potekala velika štabna vaja “izpust nevarnih snovi”. V Vipapovi proizvodnji je namreč dnevno prisotnih 60 ton klora, kar predstavlja verjetnejšo grožnjo od nuklearke. Žal v Vipapu še niso pripravili načrta reševanja, ker po mnenju Jožeta Kosa vodstvo ni dovolj odgovorno do problema. Branka Dernovšek Jože Kos funkcijo poveljnika regijskega štaba ne opravlja poklicno. Na vprašanje, če je takšna organiziranost dobra, odgovarja: “Moja namestnica Sergeja Bizjak je zaposlena v izpostavi Uprave za zaščito in reševanje. Ker pa je odgovornost poveljnika individualna in velika, se pripravlja takšna rešitev, da bodo v prihodnje vodje izpostav tudi poveljniki. Bistvena je uigranost štaba in to je danes naša prednost, saj eni in isti ljudje delamo skupaj že dvajset let. Dobro je, da se je štabu pridružil predstavnik Policijske uprave, pričakujemo pa še predstavnika vojske iz Cerkelj. Poznavanje tematike in drug drugega omogoča hitro medsebojno usklajevanje in koordinacijo akcije.” Tekstilke niso vredne nic Sevnica - Nadzorni svet družbe Lisca Sevnica je podal soglasje k predlogu uprave za ukinitev proizvodnje v obratih v Krmelju in na Senovem. Brez dela bo ostalo 200 posavskih tekstilk. Glavni razlog za zaprtje obratov v Krmelju, kjer je zaposlenih 100, in na Senovem, kjer je zaposlenih 150 delavk, je ekonomske narave, pravi predsednik Liscine uprave Viljem Glas. Konkurenca na trgu je po sprostitvi uvoza tekstilnih izdelkov vse hujša. Vse večji pritisk na zniževanje cen pa omogoča ohranitev le tistih procesov, ki imajo dovolj visoko dodano vrednost, kamor Proizvodnja v oblačilni dejavnosti ne sodi. Lisca ima že zdaj precejšen del proizvodnje v Srbiji in Črni gori ter Turčiji, kjer jo želi še povečati. Še letos Pa načrtuje proizvodnjo tudi na Kitajskem, čeprav je še konec lanskega leta predsednik upra-ve Viljem Glas dejal, da Lisco Zanima nakup izdelkov na kitajskem trgu, ne pa vzpostavitev nove proizvodnje. Po tokratnih napovedih pa naj bi na Kitajskem šivali kopalke in spodnje perilo. Ukinitev proizvodnje v Krmelju in na Šenovem, ki naj bi se zgodila sredi septembra letos, pomeni, da bodo odpustili okrog 200 delavk, 50 pa naj bi jih prerazporedili v matično družbo v Sevnico. V obeh ukinjenih obratih bodo skušali najti rešitev za nadaljevanje dejavnosti in ohranitev zaposlenosti. Z nekaterimi podjetniki, ki naj bi nadaljevali oblačilno dejavnost, se že pogovarjajo, končni rezultati pa naj bi bili znani marca. Eden od podjetnikov, ki se poteguje za krmelj-ski obrat, pravi, da je še pre-uranjeno govoriti o tem. Vse je odvisno od cene in tudi od naših ministrstev, zlasti gospo- Viljem Glas darskega ter ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. In kaj o odpuščanju v sev-niški Lisci pravi posavski sin- dikat? Sekretar Lado Rožič je kot sindikalist in kot človek zgrožen nad posavsko politično javnostjo. Če se ukinja le nekaj delovnih mest v posameznem podjetju ali če grozi, da še bo zaprl obrat celuloze v Krškem, politiki zaženejo vik in krik, župani stopijo skupaj in staknejo glave, ko pa gre za tekstilke, se nihče še zgane ne. Ob tem Rožič opozarja na klavrno situacijo senovških tekstilk, kajti polovica jih preživlja družine, saj so možje po zaprtju rudnika na Senovem brezposelni, a to - kot kaže - nikogar ne gane. Naše tekstilke torej niso vredne nič. Nada Černič Cvetanovski ftMKETft Zakaj toliko nestrpnosti? Da smo Slovenci nestrpni do drugače mislečih in do tujcev, nam je bilo že marsikdaj očitano. Po zadnjih dogodki v zvezi s tako imenovanimi “izbrisanimi”, ko se je na vratih poslanske pisarne SNS znašlo “povabilo na ples s puško in mitraljezom”, so tovrstne polemike dobile nove razsežnosti. Ali res Slovenci premoremo toliko nestrpnosti do drugih in zakaj, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev. Boris Knez, elektrotehnik iz Krškega: Nestrpnost do tujcev je prisotna, kadar ti zahtevajo z denaijem povezane pravice. Po mojem mnenju je to odraz revščine, ki v Sloveniji raste. Če bi bilo splošno blagostanje, bi bila tudi toleranca do tujcev večja, saj je konec koncev v naravi človeka, da pomaga nekomu v stiski. Slišal sem, kakšna “cvetka” je visela na vratih pisarne SNS, a zaradi tega podpredsedniku državnega zbora Pečem ni treba odstopiti. Urška Novosel, dijakinja iz Ribnice: Slovenci smo najbrž bolj nestrpni do Hrvatov ali Srbov, saj nismo taki patrioti, kot so oni, najbrž pa tudi ne tako temperamentni. To jim očitno zamerimo. Mogoče tudi zaradi zgodovine. Te afere so medijsko predimenzionirane, imajo pa veijetno velik vpliv na ljudi. Če je v dražbi popularno biti nestrpen, boš tudi ti tak, čeprav nimaš slabih izkušenj. Mogoče so Ljubljančani celo bolj nestrpni od nas, ki živimo ob meji. Monika Zokalj iz Globokega: Nestrpnost se v Sloveniji povečuje in sem jo že tudi sama doživela. Mene ne moti, če kdo ne govori pravilno slovensko, veijetno pa je naša drža povezana s tem, da smo majhen in mlad narod. Politika me ne zanima, bolj so mi všeč razne, tudi Unescove akcije na šolah. Na teh taborih se mladi pogovarjajo o marsičem, tudi ali predvsem o nestrpnosti, spoznavajo drage kulture, navade, obraze, kar je najboljša popotnica za strpen odnos do soljudi. Blaženka Ašič, podjetnica iz Krškega: Nestrpnost do tujcev bi izginila ali bi bila manjša, če bi ljudje drag dragega sodili po značaju. Človek je dober ali slab in to dejstvo ne izvira iz njegove nacionalnosti. Ne vem, če se bo splošna toleranca do dragih in drugačnih dvignila ali še zmanjšala, ko bomo dlje časa v EU in bo še bolj čutiti prost prehod ljudi. Vsekakor pa bi morala biti raven obnašanja in načel v zvezi s tem v našem parlamentu višja in državljanom za vzor. • Davorin Božič, dijak iz Sevnice: Med vrstniki ne opažam kakšne posebne nestrpnosti do tujcev. Najbrž pa se bomo sčasoma bolj navadili na odprtost do dragih, saj v združeni Evropi ljudje iščejo službo tudi zunaj lastnih domovin. Če bi bilo potrebno, bi se sam tudi tako odločil in želim, da bi me tja, kamor bi prišel, obravnavali kot človeka. Menim, da bi se morali v našem parlamentu o problematiki izbrisanih pogovarjati na dostojni ravni brez zmerljivk do ljudi različnih mnenj in do samih izbrisanih. Slovenska demokratska mladina (SDM) Sevnica, ki jo vodi Nikolaj Oblak, se zaskrbljeno sprašuje, kakšna je sploh prihodnost mladih v Sevnici. Kot pravijo, je naivno pričakovati, da se bodo mladi po študiju vračali domov, če pa jih bo doma čakalo samo eno “podjetje” - Zavod za zaposlovanje. Mladi s svojo energijo in svežim znanjem vsekakor lahko doprinesejo k razvoju občine, vendar jim je potrebno vsaj malo stopiti nasproti. Strategija o zaposlovanju in gospodarskem razvoju v občini je že en tak korak, pravijo. “Poslušanje poročil o slabem gospodarskem stanju na sejah sveta, ne da se pripravi dolgoročna strategija zaposlovanja v Sevnici, je popoln nesmisel, ravno tako ni rešitev Zaposlitvenega problema z gradnjo trgovskih centrov. Izgleda-j° že lepo, ampak če občani nimajo denarja, bodo tudi ti zaposleni slej ko prej na cesti,” pravijo mladi. Če občina ne bo sPodbujala izobraževanja, ne bo razvoja in kaj kmalu se bo Zgodilo, da bo še kakšno sevniško podjetje preselilo proiz-v°dnjo na vzhod, navajajo v sporočilu za javnost in pozivajo Vse odgovorne v občini, vključno z županom, da si nehajo Zatiskati oči pred problemom in naj ne razmišljajo samo za leta naprej, kolikor traja mandat, ampak naj čimprej najdejo konsenz in se začnejo pogovarjati, kako naprej. Ali odgo-v°rni želijo, da bo Sevnica čez 10 let spalno mesto s še večjimi ^cialnimi problemi ali pa podjetniško uspešna občina, kot je že nekoč bila. “Ž dobrim programom in skupnim delom nam sKdnje lahko uspe in le tako se bomo lahko rešili črnih novic 'z Sevnice,” zaključuje svoje sporočilo Nikolaj Oblak, prednik SDM Sevnica S hidroelektrarno do boljšega cestnega prometa Krško - Radovan Tavzes z ministrstva za okolje in prostor se je na delovnem sestanku s predstavniki ostalih ministrstev, direkcije za ceste, upravo za jedrsko varnost, predstavniki občine ter številnimi drugimi pogovarjal o aktivnostih pri izdelavi državnega lokacijskega načrta (DLN) za hidroelektrarno Krško. Osrednjo pozornost so namenili obvoznici mimo mesta Krško in medmestni povezavi Krško Prometna študija razčlenjuje dve varianti povezav med Krškim in Brežicami. Piva varianta predvideva rekonstrukcijo obstoječe ceste, ki se izogne 650-metrskemu pasu ob nuklearki (NEK), kjer uredba o omejeni rabi prostora prepoveduje gradnjo regionalne ceste. Druga varianta pa govori o novi cestni povezavi skozi poslovno cono Vrbina, ki naj bi potekala po trasi, ki je že zarisana v prostorskih planih obeh občin. Primerjalne analize dajejo prednost “vrbinski varianti”. Zaradi gradnje HE Krško bo mimo mesta zgrajena tudi obvoznica. V igri so štiri variante. Prva predvideva rekonstrukcijo obstoječe ceste in poteka po -Brežice. desnem bregu Save, draga varianta predvideva štiripasovnico po visokovodnem jezu v Krškem, tretja se nagiba k poteku trase po levem bregu Save, četrta pa potek trase predvideva v predoru. Študija daje prednost tretji varianti, po kateri bi se cesta na Belem bregu odcepila od sedanje magistralne ceste v desno proti Zadovinku. Temu bi sledila premostitev Save pod tovarno Vipap, od tam naprej pa bi tekla po obstoječi cesti. Pod obstoječim mostom je predvideno nadaljevanje obvoznice po južni strani železnice mimo celega mesta. Tik pod jezom HE Krško, ki bo locirana približno 300 m nad mes- Radovan Tavzes tom Krško, pa se predvideva še en most in krožišče ob HE Krško, na katerem se bo nova obvoznica priključila nazaj na magistralno cesto. Da je tretja varianta najugodnejša, se strinjajo tako izdelovalci DLN kot predstavniki krške občine. Zupan Franci Bogovič je na delovnem srečanju v Krškem poudaril nujnost čimprejšnjega pričetka izgradnje drugega krškega mostu. Predstavniki Direkcije RS za ceste so potrdili, daje možno v letih 2005 in 2006 pričeti z odkupi zemljišč in izdelavo projektne dokumentacije, sama izgradnja mostu pa se predvideva v letih 2007 do 2009. Tudi izgradnja krške HE naj bi se začela leta 2007, saj naj bi bil DLN, ki bo javno razgrnjen septembra letos, že prihodnje leto potrjen in sprejet. Nada Černič Cvetanovski GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Bo minister Virant napravil red na agenciji za kmetijske trge? Kmetje še vedno brez subvencij Ljubljana/Posavje - Vodstvo Sindikata kmetov Slovenije je pred dnevi znova opozarilo na nedopustno ravnanje Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) v zvezi z reševanjem pritožb kmetov nad odločbami za neposredna plačila. Po njihovih trditvah agencija ni spoštovala dogovorov glede reševanja teh pritožb, poleg tega pa naj bi nedopustno ravnala tudi v nekaterih drugih postopkih. Samo v Posavju je bilo zavrnjenih 160 vlog, kmetje so ostali brez denarja, napovedi, da bodo njihove pritožbe rešene že januarja, pa se niso uresničile. Razlog za takšno ravnanje je v slabi organiziranosti in vodenju agencije, pa tudi v neusklajenosti kmetijskega ministrstva, agencije in kmetijskega inšpektorata, pravi podpredsednik sindikata kmetov Roman Zveglič, sicer Sevničan, ki je z razmerami v Posavju še posebej dobro seznanjen. Razlog za takšno ravnanje je po njegovem mnenju v slabi organiziranosti in vodenju agencije, pa tudi v neusklajenosti kmetijskega ministrstva, agencije in kmetijskega inšpektorata ter neupoštevanju rokov, ki si jih je agencija sama postavila, kaznovani pa bodo kmetje, ki jim bo država subvencije, ko jih bodo dobili - pa čeprav za leto 2004 in nekateri celo še za leto 2003 - po novem zakonu o dohodnini obdavčila. Zato so se na sindikatu kmetov odločili, da o vsem tem obvestijo ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta. Slednji je njihov dopis že prejel in ga proučil. Kot je povedala Mina Furman, pristojna za stike z javnostmi na omenjenem ministrstvu, se je minister Virant Roman Zveglič odločil, da bo upravni inšpekcije odredil, naj preveri stanje in ugotovi, koliko so očitki na postopke in druge domnevne nepravilnoste utemeljeni. Pričakovati je, da bodo ugotovitve inšpekcije znane v 14 dneh, nakar bo minister, v primeru, da so kritike upravičene, določil ukrepe, s katerimi bodo ugotovljene nepravilnosti v najkrajšem času odpravljene. Na očitane nepravilnosti smo želeli dobiti tudi komentar v.d. direktorice za kmetijske trge Sonje Bukovec, ki pa je bila zaradi bolezni nedosegljiva. Patricija Verbole, na agenciji zadolžena za stike z javnostmi, pa je povedala, da razumejo nezadovoljstvo kmetov, ker njihove pritožbe še niso rešene; vse je povezano z novo davčno zakonodajo, ki se je sicer res pripravljala že od pomladi, sprejeta pa je bila šele decembra. Prav tako razumejo, da se kmetje ne strinjajo, da bodo odločbe, izdane po 1. januarju 2005, padle pod novo dohodninsko zakonodajo in bodo torej subvencije - čeprav za leto 2003 ali 2004 obdavčene, kot to določa nov dohodninski zakon. Verboletova je zatrdila, da je agencija finančnemu ministrstvu predlagala, da se to ne bi zgodilo, vendar omenjeni predlog ni bil sprejet. Jelica Koršič Zadnji dogodki gotovo niso “voda na mlin” v.d. direktorice Sonji Bukovec, saj seje na razpis za njeno delovno mesto poleg nje prijavilo še sedem kandidatov. Kot je znano, je kmetijsko ministrstvo natečaj za direktoija AKTRP prvič objavilo že aprila lani, vendar takratni kmetijski minister Milan Pogačnik ni izbral nobenega izmed obeh kandidatov, ki bi naj bila strokovno usposobljena. Ocenil je namreč, da je AKTRP v pomembnem in odgovornem procesu pridobitve dokončne akreditacije, zato je prednostna naloga, poleg obdelave vlog za neposredna plačila in drugih vlog, ki so vezane na programe evropske skupne kmetijske politike, dokončanje vseh postopkov za pridobitev akreditacije. Slednjo je agencija prejela oktobra lani. Za pojasnilo smo poprosili tudi Ministrstvo za finance. Odgovorili so, da se zadeva nanaša na 147. a člen Zakona o dohodnini, ki se glasi: “Ne glede na določbo drugega odstavka 58. člena tega zakona se dohodnine ne plača od izplačil v letu 2005, ki se nanašajo na denarne pomoči zaradi naravnih nesreč ali na posamezne istovrstne ukrepe kmetijske politike, če so bile odločbe za tovrstna izplačila izdane v letu 2004, plačila pa nekaterim upravičencem izvedena v letu 2004, drugim pa v letu 2005.” Določba se izvaja tako, da zajema vsa plačila, za katera je bila odločba prvič izdana v letu 2004, nekateri upravičenci pa so že prejeli izplačila v letu 2004. Če so v zvezi s tako odločbo uporabljena pravna sredstva (pritožbe op.av.), na podlagi česar bo prišlo do naknadnega (dodatnega) izplačila v letu 2005, ta izplačila niso predmet dohodnine. Spet imajo gradbeno dovoljenje Brežice - Občina Brežice je kot investitor v zbirno reciklažni center Boršt ponovno pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje. Podjetje KOP bo kot izvajalec z zaključnimi deli na objektu pričelo v prihodnjem tednu in zbirni center bi lahko bil pripravljen za dejavnost v mesecu juniju. Civilna iniciativa in Krajevna skupnost Cerklje, ki sta lani podali predlog za odvzem gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici, sta s pritožbo uspeli in v začetku letošnjega leta je Ministrstvo za okolje razveljavilo gradbeno'dovoljenje. Dela na zaključevanju zbirnega centra so bila ustavljena. Gradbeno dovoljenje je bilo razveljavljeno zaradi pomanjkanja tehnološkega načrta v dokumentaciji. Občina Brežice ga ni predložila, upoštevajoč V minulih dneh je Krajevna skupnost (KS) Čerklje na Upravno enoto Brežice poslala sklep sveta KS, naj se jih upošteva kot stranko v ponovnem postopku za gradbeno dovoljenje. Žal so z zahtevkom zamudili, pa tudi Zakon o graditvi objektov tega ne zahteva. Predsednik KS Cerklje Darko Udovič pravi, da prav zaradi takšnega načina, ko se jih izloča iz uradnega postopka, zbirni center Boršt večina krajanov odklanja. Kako in če sploh bodo ukrepali proti zaključevanju del na zbirnem centru, se še niso dogovorili, saj do pogovora z našo novinarko niso bili seznanjeni, da ima občina spet v rokah gradbeno dovoljenje. napotke sosednjih dveh posavskih občin, ki ga za svoja zbirna centra prav tako nista imeli. Prva reakcija občine ob negativni odločbi iz Ljubljane je bila, da se bo pritožila na Ustavno sodišče, vendar so to misel opustili, je povedal direktor občinske uprave Aleksander Denžič. Raje so se lotili pridobivanja manjkajoče dokumentacije, kjer je bil najpomembnejši tehnološki načrt, in Upravno enoto Brežice ponovno zaprosili za gradbeno dovoljenje. Tehnološki načrt za zbirno reciklažni center Boršt pomeni predstavitev naprave za stiskanje plastenk in gospodinjskih odpadkov, kar je poleg sortiranja edina “tehnologija”, ki se v takšnem centru izvaja. Vodja investicije Boršt Krešo Štritof v KOP napoveduje, da bodo z zaključnimi deli na objektu pričeli v prihodnjem tednu. Potrebno je le še napeljati elektriko in narediti fasado ter dokončati zunanjo ureditev z asfaliranjem in zelenice. Zbirno reciklažni center bo to poletje nared za izvajanje zakonsko predpisane dejavnosti. Odgovorni zagotavljajo, da ta ne bo moteča za okoliške krajane, saj bodo odpadki, ki povzročajo neprijeten vonj, shranjeni v neprodušnih zabojnikih in ko bodo ti polni, jih bodo odpeljali na končno deponijo. Branka Dernovšek Vavčersko svetovanje Brežice - Eden od ukrepov spodbujanja podjetništva je vavčerski sistem svetovanja. Samozaposlenim, ki pričenjajo na novo, država stoodstotno povrne določene stroške svetovanja, delujočim podjetnikom pa polovično. Tiste, ki lahko izvajajo svetovanje po vavčerju, izbere Pospeševalni center za malo gospodarstvo. V Posavju imajo licenco KIN poslovne storitve Sevnica, Podjetniški center Krško, Regionalna razvojna agencija in Razvojni center Brežice. Slednji je bil po podatkih za lansko leto na tem področju najaktivnejši, saj je pokoristil dobrih deset milijonov SIT namenskih sredstev za svetovalno pomoč obrtnikom v občini Brežice. Na vavčerskem svetovanju dela Karmen Levak. Pravi, da o možnosti koriščenja te storitve redno obveščajo ciljno skupino podjetnikov in glede novih samozaposlitev tesno sodelujejo z Zavodom za zaposlovanje. B.D. Birokrat proti podjetniku Brege - Podjetje Kanja je bilo ustanovljeno leta 1992. Njihov program so izdelki cestne signalizacije. Kanja Brege ima doma ter v Bosni in Rusiji še šest hčerinskih družb. V lanskem letu so podjetja skupaj ustvarila milijardo SIT prometa, zaposlujejo pa sto ljudi. Kanjin najnovejši program v sodelovanju z Rusi je izdelava cenovno ugodnih lesenih hiš, ki pa bo zaradi toge birokracije v Sloveniji najbrž prenesen na Slovaško. Kanja Brege oziroma direktor Igor Avsec jez ruskim podjetjem Sojuzles, s katerim že desetletje sodeluje, lani sklenil posel za izdelavo družinskih lesenih hiš iz kakovostnega tamkajšnjega lesa po nemški tehnologiji. Za potrebe marketinga morajo hišo postaviti v naravi, da se bodoči kupci prepričajo, kaj bodo dobili po ceni dobrih 18 milijonov SIT (brez DDV) za 145 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Odločili so se, da hišo postavijo ob svojih poslovnih prostorih na Bregah, kjer je v prihodnosti predvidena stanovanjska gradnja. Na Občini Krško so se pozanimali, kakšno soglasje potrebujejo za takšno reklamno postavitev brez komunalnih priključkov in hišnih inštalacij. Po določenem času bo hiša demontirana, prodana po akcijski ceni in na njeno mesto postavljen spet drug tip hiše. Ker ne gre za fiksno gradnjo z delujočimi komunalnimi priključki, so na oddelku za okolje menili, da je dovolj lokacijska informacija, ki jo je podjetje tudi pridobilo. V treh tednih, kar monterji Igor Avsec postavljajo hišo, se je pravzaprav še brez kakršnekoli reklamne akcije oglasilo 26 strank, ki so naročile ponudbo. Interes ljudi je Avsca presenetil. Oglasil pa se je tudi gradbeni inšpektor in ugotovil, da lokacijska informacija za predstavitev tipske hiše ne zadošča. Podjetju je naložil pridobitev gradbenega dovoljenja in sicer ga morajo pridobiti ponovno za vsako hišo, ki bi jo postavljali za določen čas na tej isti lokaciji. V nasprotnem primeru morajo objekt do 15. maja podreti. Direktor Avsec se je po dodatno tolmačenje obrnil na Ministrst- vo za okolje, saj ne more verjeti v tak birokratski nesmisel. Odgovora še nima. Kanja je doslej v raziskavo trga in razvoj tega posla vložila preko 150 tisoč evrov. Z Rusi so dogovorjeni, da jim letos dobavijo 50 hiš. Glede na birokratske ovire, ki so jim v poslu izpostavljeni slovenski podjetniki, ne verjamejo v hiter in ugoden razpet njihovega trenutnega problema. Razmišljajo in tudi že raziskujejo možnost prenosa posla na Slovaško. Igorju Avscu je sicer žal, saj so prav zaradi te poslovne priložnosti razpisali 15 novih delovnih mest in če bi se posel odvijal po pričakovanjih, bi jih konec leta zaposlili še enkrat toliko. Novih zaposlitev seveda ne bo, če bodo podjetje prenesli v tujino. V Kanji verjamejo, daje njihova ponudba hiš ugodna za mlade družine in upokojence, ki se želijo iz mesta umakniti na deželo. Za mlade družine je Kanja preko ene od bank pripravila možnost ugodnega posojila po triodstotni obrestni meri. Branka Dernovšek Prihaja državna sekretarka Radna - Jutranjko bo v prihodnih dneh obiskala državna sekretarka na gospodarskem mini-strtsvu Andrijana Starina Kosem. Možnosti finančne državne pomoči je Jutranjka izčrpala, zato najbrž ne bo tema pogovora, kaj lahko še dobi od države, ampak kam je poniknil denar. Nepravilno porabo državne pomoči pod taktirko nekdanjega direktorja Mihe Rabiča namreč ugotavljajo tako v samem podjetju kot na gospodarskem ministrstvu. V Jutranjki so se na zahtevo državnega pravobranilstva lotili revizije poslovanja družbe za čas, ko je ta od države prejela 35 milijonov SIT nepovratne subvencije in 150 milijonov SIT kredita. Na čelu komisije, ki pregleduje način porabe sredstev pod direktorovanjem Mihe Rabiča, je Primož Pino-za iz nadzornega sveta družbe. Članici sta Marica Cizelj in Marta Mrgole iz računovodstva. Komisija je ugotovila, da je Rabič preko 100 milijonov SIT porabil za nakup večinskega deleža Jutranjke preko družbe Studio V iz Velenja, ki ga je ustanovil Peter Šulek. Njegova žena Mirjana je bila poleg Rabičevega očeta v starem nadzornem svetu Jutranjke. Z denarjem državne pomoči so bile v višini slabih 7 milijonov SIT plačane storitve svetovanja Jutranjki Naložbe,Jd jo je Rabič kot solastnik s Sule-kom ustanovil lani. Rabičeva družba Redcos je kot ekskluzivni uvoznik lasne kozmetike dobila 26 milijonov SIT in sicer za poslovne storitve in finančno svetovanje. Ostanek denarja je šel za pokrivanje tekoče izgube v Jutranjki. Direktorica Tatjana Baloh pravi, da gre za vmesno poročilo komisije, ki za dokončanje dela in uradne zaključke potrebuje še mesec dni časa. Po posvetu z odvetnikom bodo seveda ukrepali in Rabiča odškodninsko tožili. Vprašanje je, če bo Jutranjka sploh še obstajala, ko se bo “primer Rabič” znašel na sodišču. Nadzor porabe sredstev pomoči v Jutranjki pa je opravila tudi služba Ministrstva za gospodarstvo in verjetno bodo o njenih ugotovitvah govorili na napovedanem sestanku z državno sekretarko. Branka Dernovšek Potrdil jih je državni zbor Ljubljana/Krško - Na kratko smo že zapisali, daje imenovan nov nadzorni odbor Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki gaje na svoji zadnji seji za obdobje petih let potrdil tudi državni zbor. Za predsednika nadzornega odbora je na predlog parlamentarne volilne komisije in s podporo koalicijskih strank bil imenovan nekdanji poslanec SDS Branko Kelemina, po izobrazbi gradbeni tehnik, kije v prejšnjem mandatu vodil t. i-elektro preiskovalno komisijo. Kelemina je bil edini kandidat za mesto predsednika nadzornega odbora. Na predlog poslanskih skupin pa so v nadzorni odbor imenovali še devet članov; med njimi so poleg Kelemine še trije Posavci; Vinko Bah, inž. kemije, sicer že upokojenec, od leta 1995 do 2000 direktor Občinske uprave Krško, Miran Stanko, direktor Hermesa Krško ter Peter Zigan-te, direktor Savaprojekta Krško, ki je bil udeležen pri nastajanju sklada in kot prvi opravljal funkcijo predsednika. Pristojnosti nadzornega odbora so nadziranje zakonitosti delovanja upravnega odbora sklada in njegovega direktorja, preverjanje skladovega zaključnega računa in poročila o poslovanju. Od ustanovitve slovenskega sklada za finan- v slovenski in predviden hrvas-ciranje razgradnje NEK pred 10 ki skladje skupni diskontirani leti pa do konca lanskega leta strošek programa razgradnje v seje v njem nabralo 115 milijo- zaokroženem znesku 350 mil*' nov evrov sredstev. Sama raz- jonov evrov. V skladu s sedan-gradnja pa bo po sedanjih izra- jim programom razgradnje naj čunih stala do 1,7 milijarde , bi proizvodnjo električne ener-evrov. gije v NEK zaključili leta 2023- Osnova za zbiranje sredstev STA/J.K. Po nekaterih napovedih naj bi hrvaška vlada na svoji zadnji seji minuli četrtek saboru končno predlagala ustanovitev sklada za financiranje razgradnje in skladiščenje jedrskih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), vendar se to ni zgodilo. Kot je pojasnil predstavnik vlade Ral' ko Maček, so odločanje umaknili zaradi tehničnih razlogov, povezanih z natančnejšo opredelitvijo načina financiranj3 hrvaškega dela sklada. Kot je še pojasnil Maček, bo vlada najverjetneje o skladu odločala na svoji naslednji seji in takrat v sabor poslala tudi predlog za oblikovanje sklada. Hrvaška bo morala v sklad letno vplačati 14,25 milijona kun oziroma 442 milijonov SIT. SOLSTVO, ZDRAVSTVO SavaGlas, 3.3.2005 Bizeljsko mora prispevati za šolo Brežice - Neuspeli referendum na Bizeljskem krajevne skupnosti ni odvezal obveznosti, da sofinancira izgradnjo nove šole. Po sklepu občinskega sveta mora svoj delež poravnati v petih letih. Občina Brežice bo šolsko ministrstvo prosila za soglasje k finančni konstrukciji za gradnjo šole Bizeljsko. Kot je znano, bi morala krajevna skupnost zagotoviti 15 odstotkov lastnih sredstev, kar pri načrtovani ceni objekta pomeni 115 milijonov SIT. Ker je predviden načrt, da jih zberejo skozi petletni samoprispevek, propadel, po mnenju Nuše Hribar, vodje občinskega oddelka za družbene dejavnosti, v finančni predlog za ministrstvo ni smiselno posebej navajati prispevka lokalne skupnosti, temveč le skupno obvezo občine napram sredstvom države. Svetniki so se s predlogom Hribarjeve strinjali, niso pa s tem dali odveze Krajevni skupnosti (KS) Bizeljsko glede njene obveznosti. Ta bo morala zagotoviti denar in sicer v obdobju petih let. KS letno razpolaga s približno 24 milijoni SIT. Dobre 3,5 milijona porabi za delovanje pisarne in tajniško plačo, dobrih 7 milijonov je interventnih sredstev, 13 milijonov pa je načrtovanih za vlaganje v komunalno infrastrukturo, kamor sodi tudi vzdrževanje krajevnih poti in zimska služba. Svet KS je odločil, da krajevna skupnost letno lahko za šolo izdvoji le 10 milijonov 300 tisoč SIT, tako da jim nekaj še ostane za investicije. S takšnim prispevkom bi 115 milijonov zbrali komaj v desetih letih. Čas odplačila lahko skrajšajo, če jim bo uspelo pridobiti kakšne donatorje in morda čez čas celo ponoviti referendum za samoprispevek. Ker je skoraj nerealno pričakovati upoštevanja vredna donatorska sredstva in še manj izglasovani samoprispevek, svetniki predvidevajo, da bo vodstvo KS odložilo druge investicijske načrte, ker edino tako lahko poplača obvezo do šole v danem roku. Milko Veršec je edini med svetniki proti tolikšni obremenitvi revnega Bizeljskega s “šolskim tolarjem”. Prepričan je, da je bila občina neuspešna pogajalka za delež državnih sredstev, ki je v finančni konstrukciji komaj 25-odstoten in s tem naj bi bila posledično prizadeta krajevna skupnost. Hribarjeva mu je razložila, da država po svojih obračunskih cenah prispeva za kvadratni meter. Takih v realnosti ne dosežejo pri nobenem izvajalcu nikjer v Sloveniji. Pri priznavanju kvadrature objekta pa ministrstvo natančno upošteva standarde. Kar je več od predpisanih površin, se kot nadstandard šteje v breme lokalne skupnosti. Teoretično naj bi torej država sofinancirala 40-odstotni delež. Če bi uspeli iztržiti več, se krajevna skupnost vseeno ne bi izognila 15-odstotnemu sofinanciranju od vrednosti celotne investicije, le da bi bil delež občinskega proračuna potem nižji. Dokler na državni ravni velja tak odlok o gradnji osnovnih šol, da morajo delež prispevati tudi krajevne skupnosti, ne bo izjema ne Bizeljsko ne tiste krajevne skupnosti, ki sestavljajo šolski okoliš največje brežiške šole. Tudi ta gre v obnovo in bo moralo imeti njeno sofinanciranje v načrtih krajevnih skupnosti prednost pred drugimi investicijami. Branka Dernovšek Pazite, da ne zamudite! Slovenija, Posavje - Vsako leto se na centrih za socialno delo spopadajo z neprijetnostmi, ko vlagatelji pozabijo, da jim je potekel rok za upravičenost do otroškega dodatka. Upravičenci namreč, ko dobijo odločbo za otroški dodatek za tekoče leto, to shranijo, pri tem pa ne preverijo, do kdaj je odločba veljavna. Potem se kaj hitro zgodi, da datum upravičenosti poteče, s tem pa tudi skrajšan postopek obnovitve vloge. Ko upravičenci zamudijo rok za oddajo vloge, je potrebno zbrati celotno dokumentacijo od začetka in na novo zaprositi za upravičenost do dodatka. Da se to ne bi več dogajalo, bo Ministrtstvo za delo, družino in socialne zadeve od letošnjega marca pisno obveščalo vse Upravičence o izteku pravice do otroškega dodatka. S tem želijo tudi preprečiti, da bi bila prekinjena izplačila otroškega dodatka zaradi prepozne oddaje nove vloge. Obvestila bodo upravičenci do otroškega dodatka prejemali na svoje naslove v začetku vsakega meseca. Sicer pa so na ministrstvu še poudarili, da jim tovrstno obveščanje omogoča nov informacijski sistem centrov Za socialno delo. K.M. rojstva v porodnišnici brežice Jasmin Konte je rodila Aljo na prav zanimiv datum, namreč v torek, torej drugi dan v tednu, 22.2. S partnerjem Petrom sta otroka načrtovala, Alji pa doma ne bo dolgčas, saj jo čaka skoraj štiriletni bratec Simon. Jasmina je z brežiško porodnišnico zelo zadovoljna, morda celo bolj kot s celjsko, v kateri je na svet pri-vekal Simon. Sicer pa so mamici dnevi v Brežicah kar hitro minevali, čeprav so bili ves čas zaradi vidnih obolenj in gripe obiski prepovedani, so se pa zato spora-\u>nevali po telefonu. Jasmina, po rodu Novomeščanka, je komaj akala, da se s svojo štručko odpravi domov v Olimje, kjer bo °dslej tudi Aljin dom. Rojstva od 14. 2. do 28. 2. 2005 ■ Beklice so rodile: Marija Falež s Hudega Brezja, Sabina Ger-iz Rigonc, Majda Zorko iz Cerkelj ob Krki, Jasmin Konte iz >,‘Unja, Helena Vučajnk iz Krškega in Sladjana Hlastan iz %škeea. ^ Ob stoletnici nova donacija Leskovec pri Krškem - 23. februarja 1905 seje v Chichagu v ZDA na pobudo Paula Harrrisa zbralo pet somišljenikov in ustanovili so prvi Rotary club. V stoletju so bili ustanovljeni številni, leta 1997 pa se jim je pridružil še Rotary club Čatež, ki vsako leto organizira dobrodelne akcije, katerih izkupičke donirajo nadarjenim posameznikom ali organizacijam. Letos so izbrali Varstveno delovni center Leskovec Krško. Letošnji čisti izkupiček avkcije likovnih del priznanih akademskih slikarjev in grafikov, ki znaša 500.000 SIT, so namenili nakupu negovalne postelje z električnim sistemom za dvigovanje, nabavili so tudi Rajmod Veber, redsed-nik Rotary cluba Čatež: “Vsako leto izberemo določen projekt, tako smo se letos odločili za VDC Leskovec Krško, kjer tako ali drugače potrebujejo pomoč. Ker pa se dogaja ravno na današnji dan, ko obeležujemo stoletnico rotarijan-stva, smo še posebno veseli, da lahko predamo darila varovancem centra in njihovemu osebju. Istočasno smo donirali sredstva v višini 500.000 SIT tudi Simfoničnemu orkestru Glasbene šole Krško za njihove projekte, saj zgledno sodelujemo.” Bečke so rodile: Barbara Brglez Beričnik iz Orešja, Alma Baj-'tarevič s Senovega, Irena Mudorovac z Gorice, Urška Javornik j Sevnice, Klaudija Šeklič iz Tekačevega, Andrejka Bogolin z °renjih Skopic in Polonca Zalar iz Dolenjega Leskovca. Prehladnih obolenj še ni konec Posavje - Gripa in prehladna obolenja že sedmi teden pustošijo po deželi slovenski in nobenih spodbudnih podatkov ni, da se kani zadeva končati. Zdravstveni domovi so še kar polni kihajoče, krehajoče in smrkajoče populacije. V Zdravstvenem domu v Sevnici so imeli v prvi polovici prejšnjega tedna nepopisno gnečo, v drugi polovici tedna pa je kazalo, da se stanje umirja. Toda že v nedeljo je prišlo po pomoč 80 bolnikov, kdo ve koliko pa se jih je samozdravilo doma. Epidemiologi ugotavljajo, da se število prijav akutnih okužb dihal ni bistveno spremenilo, povečalo pa se je število prijav gripi podobnih bolezni. Glavna sestra v sevniškem zdravstvenem domu Vladka Tomšič ugotavlja, da so letos zadeli žebljico na glavico tisti, ki so se cepili proti gripi, saj so se s tem izognili komplikacijam. Glavni zdravstvenik v krškem zdravstvenem domu, kar pomeni glavna sestra moškega spola, pravi, da so prehladna obolenja v tem času dosegla vrhunec. Pričakujejo, da se bo stanje počasi umirilo. Sicer pa so letošnja gripa in prehladna obolenja v Krškem najbolj prizadela zdravstvene delavce. Zaradi velikega izpada delavcev težko organizirajo normalno delo v zdravstvenem domu. Direktorica brežiškega zdravstvenega doma Marjetka Bla-ževič, ki bi jo ta hip lažje uvrstili v kategorijo bolnikov, stanje v brežiškem zdravstvenem domu ocenjuje kot zmerno, saj se situacija umirja. Sicer pa v zdravstvenih domovih ugotavljajo, da se pacienti iz začetka sezone prehladnih obolenj vračajo. Kaže, da niso dovolj dolgo ležali oz. dovolj resno vzeli bolezni, ki - če jo zdraviš, traja en teden, če pa ne, pa sedem dni. Kot poročajo zdravstveni delavci, se pacienti vračajo s hudimi komplikacijami oz. s pljučnicami. Kot nam je povedala Vanda Kostevc Zorko, v minulem vikendu niso v brežiško bolnišnico sprejeli nobenega pacienta zaradi tovrstnih obolenj in tudi pomoči ni nihče iskal pri njih. Optimistično pričakujejo, da to pomeni umirjanje prehladnih obolenj. Sicer pa v brežiški bolnišnici ugotavljajo, da je bilo v tem mesecu zaradi zapletov, ki spremljajo prehladna obolenja in gripo, sprejetih v bolnišnico več pacientov kot lani, kar pa bo natančno pokazala primerjalna analiza, ki jo bodo izdelali ob koncu meseca. Vse pa kaže, da so tudi zimske počitnice ugodno vplivale na zdravje naših šolarjev. Medtem ko so bili teden dni pred počitnicami šolski razredi zdesetkani in klopi na pol prazne, pa je prvi šolski dan po počitnicah pokazal, da so si otroci med počitnicami kar dobro opomogli. Nada Černič Cvetanovski Varovanci skupaj s predsednikom Rotary cluba Čatež Rajmondom Vebrom in direktorico VDC-ja Lidijo Žnideršič ob novi negovalni postelji. pripomoček za rekreacijo varovancev, del sredstev pa je namenjenih za letovanje varovancev VDC Leskovec Krško. Donacije so se razveselili tako varovanci kot tudi zaposleni, ki so pripravili kratek kulturni program, s katerim so prijetno presenetili zbrane goste. Poleg osnovne dejavnosti v VDC izvajajo tudi celodnevno oskrbo in namestitev odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju. Program plačujejo varovanci sami, z doplačili za oskrbo varovancev pa sodelujejo tudi občine. Kot je pove- dala direktorica VDC Leskovec Krško Lidija Žnideršič, naj bi v letošnjem letu povečali kapaciteto postelj, s čimer bi omogočili sprejem vsem'prijavljenim osebam, trenutno so na čakalni listi trije. Z možnostjo vključitve novih uporabnikov bo podana tudi možnost novih zaposlitev ter nižja cena oskrbnega dne, kajti ves čas stremijo k temu, da bi bil oskrbni dan čim cenejši, hkrati pa kakovost njihovih storitev na čim višji ravni. Karmen Molan Lidija Žnideršič, direktorica VDC Leskovec Krško: “Z donacijo, ki smo jo prejeli, bomo varovancem in varovankam v celodnevni oskrbi omogočili bolj ustrezno oskrbo v primeru bolezni, povečali možnost za rekreativno dejavnost tudi ob slabem vremenu in lažje izvedli letovanje ob morju za naše varovance. V našem zavodu se namreč trudimo, da bi delali kar se da dobro in da bi nudili 81 uporabnikom možnost izbire glede na njihove sposobnosti in pravice.” www.vofkswageti.sl Slovenski šampion. Golf Champion 1.9 TDI za 3.990.000 SIT. Ob osvojitvi naslova Slovenski avto leta smo za vas pripravili edinstv eno ponudbo. Poseben model Golf Champion z dinamičnim dizelskim motorjem 1.9 TDI '66kVV/90KM), avtomatsko klimatsko napravo. Štirimi vrati, serijsko kovinsko barvo ter električnim pomikom stekel spredaj in zadaj je šampion brez konkurence in model brez primere. V omejenem številu vam je na voljo v salonih vozil Volksvvagcn. je sploh treba še kaj dodati? SS® Golf Champion »lsntKJr>» štupMmnk UVMta. MmiirCO) m (/km Radanovič Brežice d.o.o. m,- 07/49-92-150 F*x: 07/49-32-172 IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Sava Glas, 3.3.2005 Nadaljuje se gradnja knjižnice Brežice - Na zemljišču ob obstoječi knjižnici že potekajo pripravljalna dela za uresničitev druge faze investicije, s katero bodo zagotovljeni manjkajoči prostori za potrebe Knjižnice Brežice, ki naj bi pridobila okrog 1000 m2 novih površin. Aprila 2005 bodo z odprtjem samostojnega oddelka za otroke in mladino zaključili prvo fazo, kije vključevala obnovo in opremo obstoječih ter pridobljenih površin v skupni izmeri 850 m2. Že konec osemdesetih je bila obstoječa knjižnica premajhna za naraščajoče potrebe. Kot pravi direktorica Knjižnice Brežice Tea Bemkoč, vsako leto priskrbijo okrog 5000 enot novega gradiva, za katerega potrebujejo prostor. Prostor potrebujejo tudi uporabniki, saj se članstvo, obisk in izposoja letno povečata od 10 do 20 odstotkov. Konec leta 2004 je imela brežiška knjižnica več kot 5500 članov. Kot je znano, se je ob začetku lanskega leta izposoja preselila v spodnje prostore, zgornje pa so obnovili in čakajo na opremo. Nadstropje višje bodo preselili oddelek za mladino in neknjižno gradivo. Hkrati urejajo tudi spodnje prostore, kjer so zamenjali sedežno garnituro, dodali regal za časopise in več polic. Za opremo odkupljenih in obnovljenih površin bodo porabili devet milijonov SIT, za dograditev okrog 1000 m2 novih prostorov pa bodo namenili 220 milijonov SIT. Do sedaj so za pro- Na tem mestu bo brežiška knjižnica dobila nove dodatne prostore. jekt oziroma za izdelavo načrtov, odkup, pridobitev soglasij, nadzor in adaptacijo v treh letih porabili 150 milijonov SIT, sicer pa bo celotna investicija vredna okrog 390 milijonov SIT. Dozidavo naj bi SL Inženiring z Boršta dokončal še letos, uporabno dovoljenje pa bodo po besedah vodje od- delka za družbene dejavnosti na brežiški občini Nuše Hribar pridobili že čez leto dni. V obeh etažah, ki bosta zrcalni obstoječemu poslopju, bo deloval oddelek za odrasle, ki ga bo na sedanji lokaciji nadomestil oddelek za mladino. Ta se bo torej po skorajšnji ureditvi letos selil še enkrat. V pr- vem nadstropju bo namreč večnamenski prostor, ki ga bo kot učilnico uporabljala tudi visoka šola za trgovino in turizem. Direktorica Tea Bemkoč pripominja, da bodo novi prostori z normalno razporeditvijo in višino polic, večjimi razmiki med njimi in pulti za izposojo, raznimi kotički, bolj priročnim dostopom do gradiva in računalnikov zagotavljali primernejši prostor le gradivu, ki je že sedaj dostopno obiskovalcem. Zaposleni pa se bodo lažje posvetili svetovanju uporabnikom in izvajanju raznih oblik knjižne in knjižnične vzgoje. V knjižnici razmišljajo tudi o uvedbi varnostnih čipov, ki omogočajo izposojo večjega števila gradiva naenkrat in uvedbo knjigomatov. A zanje zaenkrat še ni predvidenih nikakršnih sredstev. Sicer pa so v knjižnici zadovoljni z izposojo premične kolekcije gradiva v vojašnici Cerklje ob Krki, razmišljajo pa tudi o odprtju podobne zbirke še kje drugje. Mojca Kosem Komu je namenjeno parkirišče? Sevnica - Sevniška občina ni ena tistih, v kateri bi iskanje parkirnih prostorov pomenilo nerešljiv problem. Se pa zadnje čase pojavlja vse več pripomb na račun parkiranja pred zdravstvenim domom. Komu je to parkirišče sploh namenjeno? V mestu Sevnica je urejenih 30 parkirnih prostorov, na katerih lahko parkira tisoč avtomobilov. Ob lanskem občinskem prazniku je mesto dobilo še novo parkirišče za 40 avtomobilov. Parkirišče je urejeno na t. i. Trupejevi rampi ob železniški postaji, služilo pa naj bi predvsem za parkiranje vozil uporabnikov storitev Slovenskih železnic in pa uslužbencev, ki svoje delo opravljajo v tem delu mesta. Tako naj bi se razbremenilo parkirišče za HTC, ki naj bi bilo namenjeno predvsem strankam. Parkirišče pri železniški postaji pa naj bi perlu se zdi nevzdržno, da je Zdravstveni dom Sevnica četrtino parkirišča omejil z zapornico in rezerviral izključno za zaposlene delavce zdravstvenega doma. Gre za 20 prepotrebnih parkirnih mest. Pacienti zato parkirajo po. pločnikih in na cesti in z malo slabe sreče jih oglobi še policija ali komunalni redar. Imperlu se zdi smiselno in nujno potrebno, da pred vrati zdravstvenega doma parkira dežurni zdravnik, ki mora na teren, ne pa tudi vse ostalo zdravstveno osebje. Zanje so rezervirana parkirna mesta na prej omenjeni lokaciji “Kje naj parkiramo ?’’ se ob tako zapolnjem parkirišču sprašujejo bolniki. služilo tudi za razbremenitev gneče pred zdravstvenim domom. Kot kaže, se lepi obeti niso uresničili. Zaposleni še naprej spodžirajo parkirna mesta strankam in tudi kaos pred zdravstvenim domom je vsak dan večji. Nanj je na zadnji seji občinskega sveta opozoril svetnik Jože Imperl, ki je zgrožen in ogorčen nad dejstvom, da bolnega človeka v Sevnici ne moreš pripeljati do vrat zdravstvenega doma, temveč ga moraš pustiti nekje na cesti. Im- ob železniški postaji. “Včasih se je gospoda pripeljala v ambulanto z avtomobili, bolniki pa so hodili peš. Tak način razmišljanja je preživet,” pravi Imperl, ki je prepričan, da bi se dalo problem parkiranja z malo dobre volje razrešiti predvsem v prid bolnikov. Da se to da, je pokazala sevniška lekarna, ki domuje v isti zgradbi. Elegantno je rešila problem parkiranja vozil svojih delavcev -pa ne na račun pacientov. Nada Černič Cvetanovski Župani z ministrom Žagarjem Krško - Minister brez resorja Ivan Žagar, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, se je v Krškem udeležil seje Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, na kateri je bila ena od točk dnevnega reda regionalizacija v Sloveniji. Po programu vlade naj bi se vse aktivnosti v zvezi s tem vprašanjem odvile do konca leta 2006, ko bi državni zbor sprejel politično odločitev o tem, na koliko pokrajin bo razdeljena Slovenija in kakšne bodo pristojnosti pokrajin ter financiranje. Ivan Žagar in sevniški podžupan Štefan Teraž Žagar je doslej obiskal že več slovenskih statističnih regij, ker se želi informirati o pogledih lokalne politike na regionalizem. Posavski župani so napovedali vztrajnost v svojih aktivnosti za status samostojne pokrajine, saj jih skuša državna politika umestiti k Dolenjski. B.D. Posavci med frankolovskimi žrtvami Frankolovo - 12. februarja 1945 so nemški vojaki v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem ubili oziroma obesili sto Slovencev. Med njimi je bilo tudi 18 Posavcev: Ludvik Krivec, Jože Vimpolšek, Marjan Zakeljšek, Ivan Kožuh, Franc Musar, Stanko Popelar, Konrad Volmajer, Ivan Kolman, Anton Cerjak, Martin Goljuf, Anton Hlastan, Ernest Kajba, Ivan Lause-ger, Jože Peminšek, Jože Sušin, Alojz Šterbuncelj, Jože Radič in Stanko Vogrinc. Ob 60-letnici frankolovskega zločina sta Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev in Muzej novejše zgodovine v Veronikini hiši pri Frankolovem odprla muzej obešenih talcev. Pot do izgradnje' muzeja je bila dolga deset let, pravi sevniški rojak dr. Lucijan Krivec, ki sicer živi v Ljubljani. 12. februarja 1995 so svojci žrtev na pobudo sedaj že pokojne Saške Bedene, Vimpolškove iz Sevnice in pokojnega Braneta Goloba iz Zagorja ter zreškega župana Jožeta Koširja sprejeli sklep za ureditev spominskega parka z muzejsko sobo žrtev, ki naj bi bil v prizidku bližnjega gostinskega lokala. Zataknilo se je tako pri projektih kot pri zbiranju denarja, zato so šele pred petimi leti odkrili spominsko obeležje, ob 60-letnici zločina pa še muzej obešenih talcev, v katerem naj bi že v prvi polovici letošnjega leta odprli stalno razstavo v spomin na enega najhujših nacističnih zločinov na okupiranem štajerskem ozemlju v letih 1941-45. N.Č.C. Nadomestne volitve za župana občine Brežice Vrstni red kandidatov na glasovnici V četrtek, 17. februarja, ob 16. uri je potekalo žrebanje kandidatov za vrstni red, kot bo zapisan na glasovnicah ob nadomestnih volitvah za župana občine Brežice. Žreb je določil, da bo pod številko ena ime samostojnega kandidata Milka Veršca, pod številko dve bo.ime kandidatke ZLSD Milenke Jesenko, pod številko tri bo zapisano ime samostojne kandidatke Brankice Hudina Sladič, pod številkoštiri bo zapisan kandidat SLS Lado Križman, pod številko pet bo zapisan kandidat SDS Ivan Molan, pod številko šest bo skupen kandidat LDS in Aktivne Slovenije Tomislav Jurman, pod številko sedem bodo volivci našli ime kandidata stranke upokojencev Roka Kržana in pod številko osem bo zapisano ime kandidata SNS Stanka Radanoviča. Volilni imeniki so že bili razgrnjeni in občani so imeli do 19. februarja možnost, da zahtevajo popravek, če so v spiskih ugotovili kakšne nepravilnosti. Volitve bodo 6. marca, predčasno glasovanje pa je potekalo L, 2. in 3. marca (samo še danes). Volilci, ki imajo pravico glasovanja po pošti, so morali za to vložiti zahtevo do 27. februarja. Tisti, ki zaradi bolezni ne bodo mogli na volišče, morajo do 3. marca (prav tako samo še danes) vložiti zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. J.K. Brez strankarskega lobiranja 36-letna Brankica Hudina Sladič prihaja iz Bukoška in je sindikalistka, za županjo se bo potegovala kot samostojna’ kandidatka. Tega ne sprejema kot oviro pri razvoju občine, saj se da tudi brez “strankarskega lobiranja doseči marsikaj”. Na volitve se podaja popolnoma neobremenjeno, saj želi predvsem izvedeti, kako ljudje “dihajo” oz. kakšno mnenje sploh imajo o njej. V njenem volilnem štabu, katerega večje breme nosita z možem Igorjem, se sprašujejo, kako je lahko občinska oblast v preteklem desetletju dopustila porazno stanje v gospodarstvu. Krona tega je izrazita nekooperativnost določenih gospodarstvenikov. “In takšni ljudje sedaj spet kandidirajo na volitvah, čeprav se niso potrudili niti za nadomestno traso avtoceste, na kateri Posavci puščajo preveč tolarjev,” je ostra Sladičeva. Tudi glede prednosti schengenske meje je bilo po njenem mnenju storjenega veliko premalo. Če bo izvoljena, si bo prizadevala za izgradnjo proizvodnih objektov in ureditev odlagališča komunalnih odpadkov, za razvoj podjetništva in predvsem komunikacijo z vsemi svetniškimi skupinami. Kot znak dobre volje bo kmalu desetim družinam prispevala finančno pomoč, obdarila pa bo tudi otroke v brežiški bolnišnici ter še naprej sodelovala s fundacijo Al Fayed. M.K. Zmaga naj zdrava pamet! Brežice - Rok Kržan, pooblaščen za vodenje občine Brežice kot najstarejši svetnik občinskega sveta, je z direktorjem občinske uprave Aleksandrom Denžičem, sklical tradicionalno ponovo-letno srečanje z duhovniki iz brežiške občine. Udeležili so se ga gospodje - iz Brežic dekan Milan Kšela in kaplan Matjaž Rot-er, Jože Pacek s Čateža, Karel Jošt iz Artič in Vlado Leskovar z Bizeljskega. Gostitelj je goste seznanil z aktualnostmi na ravni občine in ob tem dejal, da v občinskem svetu vendarle ni takšnih razprtij, kot poročajo mediji in da bi pri poročanju moral prevladati razum, saj ta prevladuje tudi v svetniških klopeh, ko je potrebno sprejeti sklepe. Hkrati je poudaril pomen moralnega poslanstva, ki ga cerkev in krščanstvo imata ter nenazadnje, da je Slovenija lahko ponosna, ker je dobila nadškofa, kakršen je Alojz Uran, ki je bil s škofom Francem Krambergerjem povabljen na srečanje, vendar se ga zaradi obveznosti nista mogla udeležiti sta pa udeležencem namenila tople pozdrave. V imenu duhovnikov je spregovoril g. Kšela ter v duhu Antona Martina Slomška sklenil: ”...da ljudje, ki si želimo dobrih časov, moramo imeti dobre ljudi in ti morajo biti dobro vzgojeni, vzgoja pa se začne v družini, šoli in cerkvi, zato moramo nastopiti skupaj, da doživimo dobre čase - tako na duhovnem kot na gospodarskem področju- Matjaž Roter, Milan Kšela, Karel Jošt in Jože Pacek ■ uj v Gostje in gostitelji so ob koncu izrazili skupno željo, naj D prihodnosti zmagovala zdrava pamet. Po uradnem delu se J srečanje nadaljevalo z družabnim delom. • N at ja Jenko SunC IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Sava Glas, 3-3-2005 Z rokometom nad cunami Sevnica - Najmlajši rokometaši sevniške osnovne šole so pred začetkom počitnic odigrali zanimivo rokometno tekmo. Med seboj so se pomerili dečki in deklice, izkupiček od tekme pa namenili žrtvam cunamija. Rokometna tekma med dečki in deklicami je bila pravzaprav seminarska naloga pri predmetu didaktika, ki jo je moral pripraviti študent fakultete za telesno vzgojo Goran Brečko. Profesorica telesne vzgoje na sevniški šoli Danica Grahek pravi, da so rade volje na pomoč priskočili nekdanjem učencu sevniške šole in izpeljali vso potrebno logistiko. Tako je Brečko v boj popeljal kar deklice, ki jih trenira, za nasprotnike pa so se ponudili fantje iste starosti. Na parketu ni manjkalo zapisnikarja, delegata, sodnikov in tudi navijači so prišli. To so bili v glavnem učenci in tudi precej staršev si je vzelo čas, da so prišli spodbujat naraščaj, ki še ni uvrščen med najstnike. Kot se za tekmo spodobi, je bilo potrebno plačati tudi vstopnino, katere višina pa tokrat ni bila določena, ampak je vsakdo prispeval po svojih zmožnostih. Čeprav je trener Brečko predvideval, da bodo njegove varovanke, ki so bile glavne aktivistke v tem projektu, denar namenile za sok ali čokolado, so se slednje izkazale še s humanitarno gesto. Zbrana sredstva bodo namreč namenile za žrtve cunamija. Kdo je v veliki rokometni tekmi zmagal, pravzaprav ni pomembno. Pommembno je sodelovanje, zgleden odnos šole do nekdanjih učencev, uresničevanje gesla “Šport za zdravje”, če pa ima kdo od tega še konkretne koristi - denimo študent, ki lahko napiše nalogo, in žrtve cunamija - je pa še toliko bolje. N.Č.C. !:ij j 5 M- La- jBMff- in m HM' 1 □ 1 L ofummt 1 Jrte««,1®1' i Občinsko tekmovanje v košarki Na naši šoli je potekalo občinsko tekmovanje v košarki za mlajše dečke. Sodelovale so ekipe iz OŠ Tržišče, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Boštanj in OŠ Blanca. Tekmovanje se je začelo ob 11. uri. Najprej je igrala ekipa naše šole proti Sevničanom. Prvo tretjino so prepričljivo vodili gostje, v dragi in tretji tretjini pa smo bili boljši mi, saj smo gledalce razveselili z rezultatom 19:10. Sledila je draga tekma med OŠ Boštanj in Tržišče, zmagah so Boštanjčani z rezultatom 22:2. Po naslednji tekmi so spet slavili Boštanjčani in sicer za kar 22 točk prednosti pred Sevnico. Potem smo igrali domačini in proti ekipi Tržišča zmagali s 37:4. Naslednjo tekmo so igrali Sevničani proti Tržišču. Zadnja tekma je pomenila finale. Igrali smo Blančani proti Boštanjča-nom. Na žalost smo izgubili, saj je bil nasprotnik premočan. Po vseh tekmah smo bili zelo utrujeni in malce razočarani, saj nismo dobili zmagovalnega pokala. Vseeno pa smo bili veseli, da smo se z dobro igro uvrstili na regijsko tekmovanje. Matej Rumenovič, Domen Krnc, Danijel Zupanc, Klemen Radej, 5. r. OŠ Blanca Leeloojamais spet nagrajeni Maribor - Glasbeni uredniki 53 radijskih postaj so lani pripravljali lestvice devetih najboljših pop in najboljših rock skladb. Ocenjevali so besedilo, glasbo, izvedbo, aranžma, produkcijo in radijsko sprejemljivost ter podali skupno oceno, na katero ni smelo vplivati ne število predvajanj skladbe v programu ne medijsko predstavljanje izvajalca, pa tudi ne splošna uspešnost skladbe. Najboljša pop skladba po mnenju glasbenih urednikov je bila skladba Ne zameri mi skupine Leeloojamais, nagrado za najboljšo rock skladbo pa je prejela Alyina skladba Fluid. Nagrado Slovenskega radijskega festivala (SRF) po izboru občinstva za hit leta 2004 je prejela skupina Atomik harmonik za skladbo Brizgalna brizga, nagrada za največkrat predvajano skladbo pa je pripadla skupini Kingston za skladbo Luna nad obalo. Nagrade so podelili minulo soboto v SNG Maribor. J.K. ROZMAN 'OTOGRAFUE PREK SPLETA wm.foto-roman.si MRE C Mesec Tu" u -256 -512 3,00 sit vse cene je vključen 20% DDV OD MALIH FOTOGRAFIJ DO METERSKIH POVEČAV L™ notursciKi Marija Kukoviča ”Sem sončen človek, sončnice pomenijo simboliko!” El Marije se iz gimnazijskih klopi spominjam kot dobre matematičarke. Potem opazim njeno ime na likovnem izdelku na eni od razstav. H» Vendar ne ozavestim, pa tudi sama se ne izpostavi. Nakar jo čez čas srečam, ko svoje sončnice darilno aranžirane nese po ulici mesta, rekoč, da gre na praznovanje, to kar nosi pa je njeno darilo. Hitela je, a je izražala toploto. Saj, sončno darilo, ki ob pogledu nanj osonči vsak trenutek. Je iz povojne generacije in je odraščala pri stari mami v Dečnem selu kot edinka Minke in Francija Peterkovič: ”Bilo je to polno otroštvo na * vasi, brez televizije in z nepozabnimi spomini na hojo v artiško osnovno šolo in na vračanje domov. Ati je z žametnim basom pel v vseh mogočih zborih in igral v operetah, ki smo jih igrali v Artičah. Z njim sem hodila po vseh kulturnih prireditvah in tudi sodelovala na njih.” Potem se je morala usmeriti. Marija je imela svoje želje, drugi so ji ponujali svoje videnje: "Odločila sem za gimnazijo v Brežicah, ker je bila blizu doma. Vedno sem bila zelo vezena na dom in imela sem to srečo, da sem po Pedagoški akademiji v Maribora kot predmetna učiteljica geografije in zgodovine tudi službeno mesto dobila blizu doma, v OŠ Globoko.” Artiče, Dečno selo. Kljub številnim službenim obveznostim, je z veseljem aktivno in ustvarjalno delovala v njenemu srcu dragih krajih, ko so v društvih in organizacijah pripravljali različne prireditve. Vmes si je ustvarila družino: ”In spet sem imela to srečo, da je tudi mož Jožko, kije tapetnih, prišel v naš kraj. Njegovo delo prav tako zahteva smisel za oblikovanje. To ustvarjalno žilico sta podedo- vala tudi sin Aleš in hčerka Sabina, zlasti Sabina, ter vnukinja Špela, vnuk Luka pa se morda še izkaže.” Uspelo ji je potovati po raznih tujih deželah, doživeti zadovoljstvo ob spogledovanju z grafiko in ob pripravljanju scen za različne priložnosti. Sprehodiva se še po 36-letih poučevanja: "Poleg rednih učnih obveznosti, je bilo potrebno ob porodniških dopustih dopolnjevati delo še pri drugih predmetih. Tudi pri matematiki in likovnem pouku. Poučevanje tega predmeta me je zelo veselilo. Na šoli so mi dali možnost izpopolnjevanja iz likovne vzgoje. V Ljubljani in Novem mestu so bile dobro organizirane izredno kakovostne študijske skupine in sem za to izobraževanje šoli izredno hvaležna. Znanje sem uspešno prenašala na učence, saj so dosegali vidne rezultate, tudi na ravni republike. Bi pa težko vzdržala pri likovnem pouku, če ne bi imela osebnega notranjega nagnjenja. Pa tudi sicer sem že po službeni dolžnosti otrokom vzgajala odnos do vseh umetniških izrazov.” Ko je že upokojena uokvirjala svoje slike za gole stene sinovega stanovanja, je to nekomu padlo v oči in jo je napotil v likovno društvo: "Tako sem prišla v društvo prijetnih in ustvarjalnih ljudi, kjer z njimi sodelujem na likovnih de- lavnicah in kolonijah ob izvrstnih mentorjih - Cvetki Miloš, Vladu Cedilniku in Rajku Čubru. Obnavljam in dopolnjujem znanje ter ga plemenitim z novimi znanji in pogledi. Sedaj bom razstavljala že na peti skupinski razstavi, s Simono Rožman Strnad pa sem razstavo pripeljala tudi v Artiče.” Tam je namreč aktivna predsednica krajevne skupnosti. “Ves ta čas sem bila naklonjena realističnim pejsažem in tihožitjem, sedaj pa me je zamikala abstrakcija”, pravi. Obžaluje, da so njeni ustvarjalni trenutki preredki in se veseli sonca in toplih dni med sončnicami in maki, kljub miku abstrakcije, rekoč za zaključek: "Saj jaz mislim, da sem sončen človek...” Natja Jenko Sunčič RECEPT ZA VSAK DAM Lovski zrezek (za eno osebo) Sestavine: 1 telečji zrezek sol, poper, vegeta 1 žlička moke 2 žlici olja 1 rezina mesnate slanine 1 majhna čebula 1 majhen kozarec vloženih lisičk 2 žlici smetane Postopek. Zrezek potolčemo, natremo z začimbami in povaljamo v moki. Na vročem olju ga po obeh straneh zlato-rumeno zapečemo. Preložimo ga na segret krožnik in postavimo na toplo. Čebulo in slanino drobno narežemo in prepražimo na maščobi, na kateri smo pekli zrezek. Dodamo lisičke in dušimo tako dolgo, da se segrejejo. Nato vmešamo še smetano in po okusu dodatno začinimo. Mešanico naložimo na zrezek. Pečen krompir s smetano Sestavine: 1 kg krompirja 10 dkg salame 3 žlice maščobe 1 smetana sol Postopek: Uporabimo posodo, ki bo hkrati primerna tudi za peko v pečici. Krompir olupimo in narežemo na kolobarje ter ga temeljito opre- mo in osušimo. Maščobo segrejemo do visoke temperature, nato nanjo stresemo krompir in ga pokrijemo. Pokritega pečemo na vročem ognju, posodo vsake toliko časa močno pretresemo, da se krompir ne prime in zažge. Po dobrih 10 minutah ga previdno obrnemo, posolimo in spet pokrijemo. Medtem na majhne kocke narežemo salamo in jo v kozici popečemo. Ko je krompir pečen, vanj umešamo popečeno salamo, po vrhu pa prelijemo smetano. Tako pripravljeno jed damo v močno ogreto pečico in pečemo 10 do 15 minut. Ko smetana naredi skorjo, je jed pečena in pripravljena za serviranje. Babičine kepe Sestavine: 3 rumenjake 5 beljakov vanilija limonina lupina sol 3 velike žlice sladkorja v prahu 1 žlica moke 30 g margarine Postopek: Penasto vmešamo rumenjake, margarino, vanilijo in nastrgano limonino lupino. Posebej naredimo trd sneg iz beljakov, ki mu dodamo ščep soli, 1 žlico moke in sladkor v prahu. Tako pripravljeni masi skupaj vmešamo, nato z žlico previdno nalagamo kepice v dobro namazan pekač. Pri visoki temperaturi pečemo 10 minut. Ko so kepice pečene, jih še tople potresemo s sladkorjem v prahu. KULTURA Vse najboljše za 35 let! Cerklje ob Krki - V soboto je nabito polna dvorana v Cerkljah ob Krki burno zaploskala nastopu moškega pevskega zbora Planina, kije upihnil že 35. svečko na torti. Zbor šteje 17 članov, med katerimi je še pet ustanovnih, to so Janez Dejak, Ivan Golob (odličen solist), Alojz Hribar, Anton Ambrožič in Karel Račič, že pet let pa ga uspešno vodi zborovodkinja Stanka Thršič Pungerčar. Darilo za praznik Senovo - Želja DKD Svoboda Senovo, da bi v del upravne stavbe rudnika v zapiranju naselili knjižnico kot izposojevališče matične Valvasorjeve knjižnice Krško, se je končno uresničila. Izposojevališče je odprto dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 18. ure. Člani so v svoji bogati pevski karieri večkrat nastopali na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na katerem jim bodo letos podelili posebno priznanje, na posavskih revijah, zamudili pa tudi niso skoraj nobene prireditve v svojem okolju, bodisi na cerkljanskem Brežice - V brežiškem mladinskem centru je bilo na ogled 28 slik Brežičana Alberta Ger-jeviča. To je njegova prva tovrstna slikarska razstava, ki ji je avtor nadel ime “Alberto skozi obdobje”, umetnostna zgodovinarka Alenka Černe-lič-Krošelj pa “Orange”, saj je to prevladujoča barva cikla, katerega podobe “se topijo v zemlji” ter drzno nastopajo na spektru med ognjeno oranžno in ultramarinom. Verjetno gre izbiro barv iskati tudi v nekoliko temperamentnem umetniku, po žilah katerega se pretaka tudi španska kri. Gerjevič je mladost preživel pri stricu v Brežicah, tam obiskoval tudi osnovno šolo, kjer je plodno sodeloval z učiteljem Vladom Cedilnikom. Ves čas je v sebi čutil umetniško poslanstvo, ki ga je profesionalno “okužilo” štiri leta nazaj, ko se je - laik -odločil za umetniško poslanstvo. Nadarjenost in trdna volja sta lani vendarle odtehtala prvotno neodločnost, saj je umetnik v kratkem času premišljeno zavihal rokave in v nekaj tednih ustvaril zanimiv cikel, vše- Brežice, Logatec - 12. februarja je v Glasbeni šoli Logatec potekalo 8. državno tekmovanje slovenskih citraijev. Pomerilo se je 23 komornih skupin v štirih kategorijah, njihovo znanje in spretnost pa je ocenjevala tričlanska komisija - profesorici Eva Hren (predsednica) in Christiane So-mmer ter Irena Zdolšek. Med skupinami so blestele tudi učenke Glasbene šole Brežice z letališču ali ob vinskih cestah. Prepotovali so Makedonijo in sosednjo Hrvaško. Na prizadevne pevce so se spomnili tudi v Javnem skladu za kulturne dejavnosti Brežice in jubilantom podelili Gallusove značke. Zlate (za 25 let in več neprekinjenega petja v zboru) so pre- Alberto Gerjevič čen vsem generacijam. Verjetno ga je spodbudilo tudi svojevrstno formalno priznanje kulturnega ministrstva, ki ga je 1. decembra razglasilo za svobodnega kulturnega delavca. Umetnik se rad poigra z več tehnikami, tokrat je prevladovalo olje na platnu (ustvarja tudi na lesonitu in lepenki), sicer pa upodablja predvsem pokrajino ali tisto, kar si ljudje zaželijo. Brez predsodkov pa se loti tudi portretov, na razstavi mentoricama Anito Strgar in Matejo Količ. V 2. kategoriji so šolo v duetih predstavljale Kaja Galič in Pa- tricija Žokalj, ki sta osvojili bron; Barbara Hotko in Doroteja Mataušič ter Nina Arh in Sabina Franko pa so si priigrale srebro. Šolski mlajši kvartet v sestavi Nina Arh, Sabina Franko, Patricija Žokalj in Kaja Galič pa je domov prav tako prinesel srebro. jeli Ivan Jerele, Rajko Jurečič in Karel Račič, srebrn (15 let in več) je bil Ivan Zorko, bronaste značke pa so za 5 in več let petja prejeli Andrej Pungerčar, Tomaž Turšič, Valentin Duhanič in John Boyd. Prav slednji je precej požrtvovalen član, pohvali Američana zborovodkinja, saj ob vseh obveznostih najde čas tudi za vsakodnevno učenje slovenščine v Ljubljani. Jubilanti so medse povabili tudi mlad 15-članski Mešani pevski zbor iz Cerkelj, ki prav tako deluje pod taktirko Pun-gerčarjeve in ga krasi odličen glas solistke Jožice Ambrožič, MePZ iz Artič in Trebeške dro-'g tarje ter mlade harmonikarje iz Podbočja. Vrhunec prireditve je ~ bila družno zapeta pesem iz Ver-I dijeve opere Nabucco, dobro t razpoloženih - mladih in sta-| rejših - pa ni razočaral niti narodno zabavni ansambel Dori. Mojca Košeni je precej pozornosti požel njegov avtoportret, ali poslikave sten. Glede na videno se uspešno preizkuša tudi v kiparstvu, svojim podobam pa je želel pridati tudi socialno noto, tako so obiskovalci pod platni našli pomenljive naslove, kot sta “Brežice pred potopom”, ki je bila precej hitro prodana, ali “Knjiga resnice”. Gerjevič se bo s prodajnimi razstavami predstavil tudi širši Sloveniji. M.K. V 3. kategoriji sta si v duetu priigrali zlato priznanje Mateja Avšič in Alenka Iljaš; najvišje število točk in s tem tudi zlato priznanje pa so si v kvartetu priigrale Tinka Budič, Alenka Bjaš, Mateja Avšič ih Ana Kranjc (na fotografiji z mentorico Anito Strgar), ki so s tem dokazale, da posavski citrarji sodijo v sam slovenski vrh igranja na citre. NJ.S. Moški in ženske Sevnica - Brežiški gimnazijci, člani KUD Franjo Stiplovšek, so v letošnji sezoni naštudirali gledališko predstavo - komedijo Mira Gavrana “Moški in ženske”. V dveh enodejankah ‘Težko je reči zbogom” in “Veseli štirikotnik” igrajo Anja Žabkar, Peter Felicijan Zorko, Jaka Bernardič, Rebeka Vidali, Martin Blazinšek in Spela Koršič, režija pa je delo prof. Alenke Set. Predstavili so se že v Brežicah in v Krškem, v četrtek, 10. marca, ob 19. uri pa bodo zaigrali še v Kulturni dvorani v Sevnici. J.K. “Mlajši tega ne vedo” Dobova - Kulturno društvo “Franc Bogovič” Dobova in MePZ društva sta pripravila predstavitev knjižice “Mlajši tega ne vedo” svojega člana Branka Bogoviča, sicer predsednika društva in člana zbora. S knjižico želi avtor odtrgati pozabi 100-letno pestro kulturno delovanje v svojem kraju, v katerem je na vseh področjih ustvarjalno deloval njegov oče Franc. Z izdajo se mu je želel oddolžiti ob 100-letniei rojstva - zato so društvo tudi poimenovali po njem - s pregledno in podatkovno polno kronologijo pa se je preko družinskega kulturnega delovanja lepo oddolžil tudi svojemu kraju. O dobovskem kraju so pred tem že pisali Fran Vadnal, Jože Zupančič in Franc Šetinc. Ob tem Branko Bogovič pravi: ”Pri naših ljudeh bi se še našlo zapisov in pesnitev o Dobovi. Vse to čaka, da bi se nekdo strokovno poglobil v to bogastvo zapisanega materiala in iz njega oblikoval zgodovino našega kraja - od žarnih grobišč do danes. Sam nimam takšnih ambicij in tudi znanja ne, s to knjižico pa bi rad pustil spomin na eno obdobje naše preteklosti in na ime očeta, ki je v kulturno prosvetnem življenju zaznamovalo naš kraj od 1920 leta dalje.” Sicer pa je Branko za svojega očeta dejal, da so bile njegova največja ljubezen odrske deske, kjer je bil režiser in igralec, dober godbenik, pevec in slikar, “stiho-klepec”, bil je organizator in obrtnik, mož, oče, ded, tast, prijatelj, sokrajan in izgnanec - skratka človek z veliko začetnico. Posebno poglavje pa je Branko posvetil svoji ženi Mimici, ki je prav tako prispevala pomemben del h kulturnemu poslanstvu kraja. Branko Bogovič Branko je, kot je med mnogimi drugimi izrazi čestitk in pohval strnjeno dejala Milena Jesenko, opravil svojo življenjsko dolžnost - zaplodil je sina, posadil drevo in napisal knjigo. Ki bo za rodove prijetno branje in zanimiva zgodovinska dokumentacija. Scenarij za predstavitev pevsko, glasbene in recita-cijske lepljenke je napisal in režiral Rudi Mlinar, barvito, dinamično ter prijetno za uho in oko ganjenemu občinstvu pa so jo lepili Gasilski pihalni orkester Loče, Kulturno društvo Žarek Brežice, Likovna družina Dobova, Dobovški ljudski pevci) Ločki plesalci, Duo Šudraj in MePZ dobovskega kulturnega društva. N.J.S. Senovo je knjižnico dobilo že po prvi svetovni vojni, ta je kasneje izgubila prostor, a posamezniki so skrbeli za ohranitev dela knjižnega fonda, čigar zadnji skrbnik je bilo društvo Svoboda. Leta 1998 je Boža Ojsteršek v imenu krajevnega kulturnega društva direktorja rudnika Senovo v zapiranju Hermana Kuneja zaprosila, da bi pritličje upravne stavbe spremenili v knjižnično. Leto dni kasneje je rudnik dal izjavo, da podpira pobudo in bo odstopil prostore. Usklajevanje je prevzel oddelek za družbene dejavnosti občine Krško in Jadranka Gabrič se je kot vodja oddelka prizadevno lotila naloge. Rudnik je z občino predlani podpisal pogodbo za najem z investicijskim vložkom, ki se upošteva v dobi trajanja brezplačnega najema. Ocena stroškov obnove prostorov je znašala 9,9 milijona SIT, realizacija pa je pokazala, da je vrednost del po predračunu močno presežena. V urejanje in opremo je občina vložila 17 mili- Festival Brežice živi naprej Brežice - Zadnji kulturni večer v Knjižnici Brežice je bil v znamenju stare glasbe in mladih izvajalcev. Instrumentalisti iz domače glasbene šole so navdušili s svojim programom, o Festivalu Brežice nasploh, o letošnjem še posebej, pa je spregovoril njegov programski direktor in umetniški vodja Klemen Ramovš. Voditeljici pogovora Nataši Jenuš je Ramovš med drugim povedal, da bo letošnji festival stare glasbe, ki bo stal okrog 150 milijonov SIT, spet bogatejši. Čeprav spored festivala še ni dokončno utijen, bosta na njem nastopila prvič japonski in francoski ansambel, na sporedu bodo tudi dela iz pozne mske romantike in morebiti bo nastop spet v kakšnem novem prostoru katerega od naših historičnih objektov. Festival Brežice, ki se bo letos začel 2. julija, bo skratka znova na visoki kakovostni ravni in v širši kulturni prostor bo ponesel ime Brežic in mnogih drugih slovenskih krajev. Stara glasba izpred več sto let je še vedno živa in jo bo, poustvarjeno, ponudil tudi letošnji, že deveti brežiški festival. V.P. jonov SIT. K pogodbi je bilo treba pridati aneks, za njegov podpis pa je moral direktor rudnika dobiti soglasje vlade. Tega je vlada dala komaj oktobra lani, a je potem še trajalo, daje aneks podpisal tudi rudnik. Jadranka Gabrič je pred novim letom izrazila upanje, da bi kljub zavlačevanju s soglasji lahko novo izposojevališče odprli ob kulturnem prazniku, kar se je tudi zgodilo. Ob zvokih citer Jasmine Levičar, s čestitkami svetovalke za razvoj knjižnic iz NUK dr. Silve Novljan je v prisotnosti krajanov in pisatelja Toneta Partljiča župan Franci Bogovič izročil ključe novih prostorov direktorici Valvasorjeve knjižnice Krško Idi Merhar. Osrednja občinska knjižnica praznuje letos 40 let in čeprav svojega prostorskega problema še niso rešili, jim je ob jubileju v zadovoljstvo, da lahko drugod širijo svojo dejavnost. V izposojevališču Senovo je na 150 m2 površin najsodobnejša komunikacijska oprema in preko 5000 enot knjižničnega gradiva. B.D. 3. marec Sevnica - prvo območno srečanje plesnih skupin občine Sevnica, ob 17. uri, Kulturna dvorana Brežice - odprtje likovne razstave “Akril”, ob 19. uri, galerija Mladinskega centra 4. marec Krško - koncert Tonija Sotoška “Mladost s harmoniko”, ob 19.30, Kulturni dom 5. marec Pišece - jubilejni koncert ob 20-letnici Ženskega pevskega zbora Orlica, ob 18. uri, večnamenski dom 8. marec Krško - glasbeno-literarru koktejl za prijatelje in odprtje likovne razstave “Cvetje za praznik” Jožice Petrišič, ob 18. uri, Kulturni dom 10. marec Krško - odprtje likovne razstave Damjane Stopar, ob 18. uri, galerija Krško 11. marec Krško - ljudska komedija Manka Golarja “Dve nevesti” v izvedbi KD Svoboda Brestanica, ob 19.30. Kulturni dom 6 PESEM JE VEČNA - 35 LET _ " v , f ^ 11 rff. i * & I V k # Moški pevski zbor Planina Alberto skozi obdobje Lovorike brežiških citrark napovedi REPORTAŽE, NASVETI... avtomobilizem Skoda Octavia 1.9 TDI sti. Ta je, roko na srce, zdaj že se v avtomobilu vozi več odras- konjskih moči in veliko navora tako dobro opremljena, da daje lih. v povezavi s petstopenjskim občutek skladnega in zanes- Armaturna plošča ne zmore menjalnikom, ki bi ga sicer raje Še ne dolgo nazaj je Škoda tudi pri nas veljala za klasično, zastarelo socialistično vozilo, medtem ko je večina v razvitem svetu še poznala ni. Potem pa je skočila pod okrilje koncema Volksvvagen in rezultat je spoštljiv. Zadnja generacija Octavie, ki jo že v lepem število gledamo tudi pri nas, se po izboru revije “What Car?” ponaša z naslovom najboljši mali družinski avto leta 2005. Še več, v Milanu jo je žirija arhitektov, kritikov in umetnikov razglasila za “najlepši avtomobil v kategoriji srednje velikih limuzin s stopničastim zadkom”. Še bi lahko našteval, sporočilo pa pove, da je preteklost le del znamke v tradiciji in imenih iz časov, ko je Škoda (brez tujega okrilja) veljala za dobro in zanesljivo vozilo. Octavia je tudi po prenovi ostala podobna prejšnji. Lahko bi rekli, da je bila prenova narejena po Golfovem receptu. Vedno znova nova oblika, ki pa ne skriva preteklosti in tako že na prvi pogled izdaja sorodstvo s predhodnim modelom. Ravno zato je Octavia ostala petvratna kombilimuzina. Tako kot prejšnja ponuja velik prtljažni prostor, več v primerjavi z njo pa je prostora na zadnji klopi. Octavia je zdaj postala dejansko večja tudi v notranjo- Motor: - 4-valjni vrstni turbodiesel - prostornina: 1896 cm3 - največja moč: 105 KM (77 kW) - navor: 250 Nm pri 1900/min. ljivega izdelka. Prednja dva sedeža sta bila že v pretekli izdaji radodarna s prostorom in na- stavitvami, zdaj pa je prostora tudi zadaj opazno več, kar je dobrodošlo predvsem takrat, ko skriti podobnosti z ostalimi iz koncema, a to kvečjemu pomeni, da je vse na svojem mestu, medtem ko sta tako oblika, kot materiali dlje od pričakovanj in povsem v skladu z najzahtevnejšimi konkurenti v razredu. Motor je preverjen turbodiesel, ki ponuja več kot sto Zmogljivosti: - najvišja hitrost 187 km/h - pospešek 0-100 km/h: 11,2 s - poraba po podatkih proizvajalca: 5,0/6,4/4,2 l/100km - testno povprečje: 6,51/100 km zamenjali za takega s šestimi prestavami, čeprav se vseeno odkupi s kratko in natančno ročico. Taka Octavia je poskočna in dopušča tekočo vožnjo in kot smo pri taki kombinaciji že vajeni - varčna. Nova Octavia je tako zamenjala preverjeni izdelek, ki jih je veliko tudi na naših cestah. Ne glede na dejstvo, da današnja Octavia ni več tako zelo cenovno dostopna, kot je bila nekoč, je vredna nakupa in ponuja ugodno razmerje med ceno in ponudbo. Aleksander Krebelj Derma Art „.„.o. LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Kdor si želi vrtnico, mora znati s trnjem Gladka koža je nekaj ženstvenega. Po vsem svetu obstajajo privrženke odstranjevanja neprijetnih dlak. V islamskem svetu je to znak čistoče. Na Daljnem Vzhodu je to izrazit kult telesa. In kar 90 odstotkov Japonk si odstranjuje še tako majhne in tanke dlačice. Vsak človek je svet zase, središče sveta, ki si ga oblikuje skozi leta. Tako tudi skrb za telo in njegov videz ostaja v rokah vsakega posameznika. Tisoče reklam in izdelkov obljubljajo vsemogoče; presoja je včasih težka, saj marsikoga želja po lepoti in urejenosti premami in se vda raznovrstnim obljubljam. Zavedati se moramo, da čudeži ne obstajajo, saj tega preprosto ne dopuščata niti mati narava niti sama fiziologija človeka. Lahko pa različni postopki omilijo trenutna stanja in ob strokovnem izvajanju bistveno izboljšajo stanje. V laserskem kabinetu Derma Art znamo poskrbeti tudi za tiste, ki želijo najboljše. Daniela Truden, www.dermaart.si m Ui&Ežoci m Radiu Sevnica ČistkafWalking tali Upokojeni vojak Chris Vaughn se vme domov, da bi začel novo življenje. Vrnitev pa je pokvarjena, ko ugotovi, da je njegov bogati srednješolski tekmec Jay Hamilton zaprl nekoč cvetočo žago in odprl igralnico. Chrisovo rojstno mesto preplavljajo zločini, mamila in nasilje. Chis za pomoč zaprosi starega prijatelja Raya Templetona, se da izvoliti za šerifa in obljubi, da bo z vsemi sredstvi uničil Hamiltona. S svojimi dejanji ogrozi svojo družino in svoje življenje, a Chris se bo boril, dokler njegovo domače mesto ne bo spet pravi dom. Jjp ČISTKA TnV. H ALU Bi: RRY ( '' A A * $ ' mg «r' Catwoman Patience Philips je mrtva in živa kot še nikoli. Potem, ko jo zaradi odkritja posebne kreme proti staranju pri nekem kozmetičnem podjetju ubijejo, jo skrivnostne mačke oživijo in ji dajo moč. Sedaj se izzivalno plazi proti akciji in maščevanju. Ona je Cat\vo-man. Dobitnica Oskarja Halle Barry igra elegantno, fatalno mačko, Benjamin Bratt igra policista, razdvojenega med ljubeznijo in dolžnostjo. Poleg mačje gracioznosti in sposobnosti, da se vedno ujame na noge, s strastjo za sušijem in sovražnostjo do psov, je Barry popolna za spopade. *'* v tš Zgube med dvema ognje-ma/Dodgeball Ob tej nori zgodbi, polni odštekanih štosov in eksplozivne zabave z Vin-ceom Vaughnom in Benom Stillerjem, ki svoje nesporazume rešuje v finalu turnirja med dvema ognjema, se boste zvijali od smeha. Skupina fantov s podeželja, od katerih je vsak po svoje čudak, preživlja prosti čas v skromni telovadnici. Ko izvedo, dajo nameravajo podreti in na njenem mestu zgraditi modemi fitness center, sklenejo, da bodo zbrali potrebno vsoto in rešili telovadnico. Prijavijo se na turnir v Las vegasu, na katerem “zmagovalec odnese vse”... Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah VUKI VAVCHM B£M 5TfU.CH Zgube med dvema ognjema « i#- * 8REŽ i prlF i feng shui Gradnja v urbanih središčih Novodobna urbana središča, še posebno na zahodu, so grajena v precejšnji meri ne upoštevaje pravil feng shuija. Visoke stavbe na samem, dostikrat izpostavljene z vseh strani brez ustrezne zaščite, hitre ravne ceste, namenjene čim hitrejšemu prihodu na želeno lokacijo, ozke ulice, obkrožene z visokimi stavbami, ki poosebljajo sotesko in podobno. Takšna gradnja, ki je ciljno usmerjena predvsem k hitrejšem premiku in manjši porabi časa za domnevno nepomembno reč, kot je sam namen potovanja, se odraža tudi na splošnem počutju prebivalstva. Natančna ciljna usmerjenost nas odtujuje, ker usmerja pozornost na dogodke v prihodnosti. Pot do cilja ni več pomembna in tendenca je, da bi bila čim krajša. Ta logika je v čistem nasprotju z doktrino feng shuija, pa mogoče tudi z zdravo pametjo. Pepuščam bralcu, naj presodi. Tao je pot in pot je sestavljena iz kopice detajlov, ki so z razlogom tam, kjer so. Ti detajli zahtevajo našo pozornost. Jean -Jacques Servan Schreiber v svoji knjigi opisuje pomen detajlov: "Veliki japonski učenjak prof. Seichi Kaja mi je zaupal,da so na njegovo izobrazbo najmočneje vplivali stari starši. Zlasti še babica, ki jo je gledal, ko je vsak večer obrezovala grmiče na vrtu in ni bila nikdar zadovoljna, dokler ni opravila svoje dolžnosti. Prav temu, da je v otroških letih redno opazoval babičino vztrajnost, pripisuje sposobnost koncentracije, ki jo je potem odkril pri svojem znanstvenem delu.” Pomembnost detajlov kot sredstvo za vzpostavljanje lastnega ravnovesja opisuje isti avtor s svojim opisom večerje pri Soichiru Hondi, lastniku in ustanovitelju japonskega giganta Honda: “Večerja pri Hondovih je nekaj čudovitega. Nikdar ni za mizo več kot pet ah šest ljudi v njegovi hišici, podobni igrači, v zelenem tokijskem predmestju. Sam sestavi jedilnik. Kadar sprejme prijatelja, ki ne zna brati japonsko, mu prebira jedilnik in vsako jed razloži po angleško.” Sodobni urbanistični trendi gredo svojo pot in vsaj na krajši rok jih ne moremo spreminjati. Vendar je naše mikro-okolje odvisno od nas samih. Hišo ali stanovanje, kjer bivamo, izbiramo sami. Tudi delovno mesto si v dobri meri lahko uredimo sami. Prav posvečanje detajlom pri tem bo ustvarilo lastno oazo miru, iz katere bomo lažje prenašali stresen vsakdan. Nosilci slabega feng shuija v urbanih okoljih so: - ozke, strme ulice - ceste s hitrim prometom (avtoceste) - hiše v bližini vhodov ali izhodov na hitro cesto - hiše, locirane v bližini nadvozov ah visokih mostov - hiše v bližini letališč in železniških tirov. Nekatere stavbe imajo agresiven feng shui. V državah daljnega vzhoda je pogost primer prav namenska gradnja z upoštevanjem agresivnega feng shuija, kjer se določeni elementi namensko potencirajo v cilju, da bi okrepili lastno podjetje in uničili konkurenco. V ozadju feng shui filozofije v arhitekturi je “ubij ah boš ubit”. Pri tem se močno poraja vprašanje etike takšnega početja, ker je feng shui predvsem namenjen vzpostavitvi ravnovesja v okolju. V naslednjem prispevku, ki bo objavljen v 129. številki SavaG-lasa, bomo pisali o lokacijah objektov, ki imajo pozitiven feng shui. Zo vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-94-775. Goran Ledič moda Vsi se pripravljamo na prihajajočo modno sezono pomlad/ poletje 2005. Kot gotovo veste, niso pomembna samo oblačila, njihovi kroji, barve in materiali, ampak tudi tisto, kar je na koncu vedno “pika na i”. Modni dodatki. Mislimo na obutev, torbe, nakit, pasove, pokrivala ter sončna očala. Torbe bodo v prihodnji sezoni pisane, vseh oblik, vseh velikosti, skratka takšne, ki bodo padle v oči. Za sončnimi očali se boste zares lahko skrili. Prevladovali bodo široki pasovi in široke zapestnice. Za pokrivala lahko rečemo, da bodo modne vse vrste materialov in barv ter oblik - od kap, do baretk, klobukov, rut... Pri obutvi pa moda zapoveduje visoke pete. ŠPORT Začela se bo gradnja športne dvorane Sevnica - Sevniški proračun bo v letošnjem letu za program športa namenil 116 milijonov SIT. Dobri dve tretjini bosta šli za izgradnjo športnega doma v Sevnici, kije načrtovana že nekaj let. V letošnjem letu naj bi se končno začela gradnja športnega doma, ki je planirana že nekaj let. Sprva je bilo predvideno, da se bo obnovil dom TVD Partizan, kasneje pa so pristojni ugotovili, da bi bila obnova nesmotrna in predraga, zato so dom Partizan, ki je stal sredi Sevnice, porušili. Na njegovem mestu naj bi zrasel njegov naslednik, a je kasneje prišlo do spremembe lokacije. Nov športni dom je sedaj umeščen poleg sevniškega bazena, kjer so nasploh rezervirane površine za šport in rekreacijo. Za izgradnjo športnega doma se v letošnjem letu predvideva skoraj 80 milijonov SIT. To bo edina investicija na področju športa v letošnjem letu. Bo pa v letošnjem letu izdelana tudi projektna dokumentacija za ureditev akustičnosti sevniške športne dvorane, kar je že skrajni čas. Organizatorji raznih zabavnih prireditev se namreč sevniške dvorane izogibajo v velikem loku, saj sta tako govoijena kot peta beseda v omenjeni dvorani zaradi neakustičnosti zmaličeni do neprepoznavnosti. Za vzdrževanje omenjene dvorane bo v letošnjem letu namenjenih skoraj 7 milijonov SIT, dva milijona za vzdrževanje bazena, osem milijonov pa za delovanje sevniške športne zveze. Za financiranje različnih športnih programov v občini bo tako ostalo 19 milijonov SIT, ki bodo na podlagi javnih razpisov oz. programov razdeljeni izvajalcem. Izvajalci, ki lahko kandidirajo s programom, so tako vrtci kot šole pa športna društva ter zasebniki in podjetja, registrirana za .izvajanje športne dejavnosti. Sofinancirali se bodo programi športne vzgoje mladine, kot so “ciciban planinec”, plavalni tečaji, šolska športna tekmovanja, športna rekreacija, kakovostni in vrhunski šport, šport invalidov, sredstva pa se bodo namenila tudi za uporabo športnih objektov v občini. Nada Černič Cvetanovski V Sevnici deluje vrsta društev, ki so klasificirana po skupinah; v prvo skupino sodijo individualne športne panoge - to so atletika in borilni športi, v drugo skupino se uvrščata kolektivna športna programa - rokomet in mali nogomet, v tretjo sodijo gimnastika, streljanje, tenis, jadralno padalstvo, smučarski skoki, odbojka in košarka, v četrto športno-re-kreativna društva in v peto šah ter raketarstvo. rekreacija DŠB za mlade Brežice - Društvo študentov Brežice aktivno deluje na področju športa. Kot pravi predsednik društva Mitja Vrane-tič, je namen tovrstnih projektov DŠB spodbuditi mlade, da bi se športno angažirali tudi v zimskih mesecih, ko je športna ponudba za razliko od poletja nekoliko manjša. Pa vendarle se lahko marsikaj dogaja. Najprej se zadržimo pri košarkarski ligi; v športni dvorani OŠ Artiče je bil odigran šesti krog rednega dela rekreativne lige in tako je do konca rednega dela ostal le še en krog, v katerem bo odločeno, katere štiri ekipe se bodo uvrstile v “play off ’ zaključnega dela. Trenutni vrstni red je sledeč: Team NEK, Boom efekt, Veterani-Brežice, Trgovina AS-Krško, Cviček DT, Miško impex ter Dioniz-Krško. Tekme play-offa bodo 5. in 12. marca, tudi finalna tekma bo odigrana 12. marca ob 19.uri. 19. marca pa bo še tradicionalni “ali stars turnir” kot sklepno dejanje lige, kjer se bodo pomerili najboljši strelci in igralci lige, ki bodo razdeljeni v ekipe iz brežiške občine ter ekipe iz krške občine. Tekme se igrajo ob sobotah med 17. in 20. uro v športni dvorani Artiče. Tudi v ligi malega nogometa je zelo živahno, slednjo DŠB organizira v sodelovanju z Mladinskim centrom Brežice, liga je v polnem zagonu, saj so ekipe odigrale že štiri prvenstvene kroge, kar pomeni, da se je tekmovalni del prevesil v drugo polovico. Zdaj jih čaka le še zadnji, 5. krog prvega dela, v katerem se 20 ekip, razdeljenih v štiri skupine, bori za čim boljšo uvrstitev v skupini, ki prinaša lažjega nasprotnika v drugem delu, ko se tekmuje na izpadanje. Zadnje uvrščena ekipa v skupini bo tekmovanje zapustila, najboljše štiri ekipe iz vsake skupine pa se bodo uvrstile v osmino finala, kjer se bodo pomerile z ekipami iz drugih skupin. Ker je prišlo do enotedenske prekinitve prvenstva zaradi polaganja nove talne obloge v športni dvorani (balonu) Brežice, se bodo zaključni boji za naslov prvaka pričeli teden dni pozneje, kot je bilo sprva načrtovano. Vendar pa to ne bo vplivalo na finalne dvoboje, ki bodo odigrani v soboto, 19., in nedeljo, 20. marca. Še enkrat naj omenimo, da liga poteka ob sobotah popoldne ter v nedeljo dopoldne v športni dvorani Brežice in da je ogled tekem brezplačen. V soboto, 5. marca, Društvo študentov organizira enodnevno smuko v Cerknem. Vse informacije so na voljo na agenciji Punkt Brežice, kjer sprejemajo tudi prijave za smuko, zainteresirani pa jih lahko pokličejo na tel. št. 07/49-66-116. strelstvo Spet na stopničkah Hrvaška, Irska - Mednarodnega tekmovanja za hrvaški pokal v standardnih (ST) in latinsko ameriških (LA) plesih sta se udeležila tudi Luka Vodlan in Amadeja Plevel iz PPK Lukec Krško, ki sta kljub svoji mladosti še enkrat pokazala, da sodita med najboljše. V močni konkurenci pretežno starejših parov sta na koncu pristala na odličnem 2. mestu v LA plesih in prav tako odličnem 3. mestu v ST plesih. V matičnem klubu se veselijo njunih uspehov, saj se zavedajo, da je njuno plesanje dober znak uspešnih rezultatov v prihodnje, predvsem pa veliki obeti pred svetovnim mladinskim prvenstvom, ki ju čaka konec marca v Angliji. Plesni par Posavskega plesnega kluba Lukec Krško Luka Vodlan in Amadeja Plevel pa sta bila uspešna tudi na tridnevnem tekmovanju ‘Trska Open”. Prvi dan sta tekmovala v treh standardnih plesih in se prebila v polfinale med dvanajst najboljših na tekmovanju. Prav tako sta tekmovala v latinsko ameriških plesih in pristala v četrtfinalu. Dan kasneje sta tekmovala prav tako v treh kategorijah. Dopoldne v petih standardnih plesih in se uvrstila v finale, kjer sta zasedla odlično 6. mesto, nato sta imela tekmovanje v petih latinskoameriških plesih in pristala v polfinalu. Popoldan pa sta plesala še v kategoriji “Open Latin” in pristala v četrtfinalu. Tako jima je ostal le še zadnji dan, kjer sta plesala v standardnih plesih v “Open” kateogirji (12 do 16 let) in pristala v četrtfinalu med najboljšimi 24 pari. Tekmovala sta tudi v Irskem valčku in osvojila srebrno medaljo. plavanje Nepremagljivi Krčani Sisak - Na mednarodnem plavalnem mitingu na 1500 m prosto 2. prvenstva mesta Sisak, ki ga je organiziral PK Sisak, so bili tekmovalci Multikluba iz Krškega povsem nepremagljivi in so vsi trije stali na najvišjih stopničkah. Nina Mandlje s časom 19.55,48 zmagala v absolutni kategoriji med kadetinjami. Dolores Žičkar je zmagala med članicami s časom 20.37,11 in bila absolutno druga. Rok Vegelj pa je zmagal med člani s časom 19.10,53. Nina Mandl, Rok Vegelj, Dolores Žičkar atletika Najmlajši metalci odlični Brežice - Atletski klub FIT Brežice je organiziral zimsko prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski in pionirski kategoriji. Nastopilo je 108 atletov iz 14 atletskih klubov. Klub precej nizkim temperaturam so bili doseženi spodbudni rezultati. Postavljena sta bila dva državna rekorda, oba v metu kladiva. Barbara Špiler je postavila nov državni rekord za pionirke 52,21, Tomaž Bogovič pa nov rekord za mlajše mladince 59,76 (oba FIT Brežice). Najuspešnejši klubi po številu medalj: FIT Brežice - 5 zlatih, 3 srebrne, 2 bronasti; KRONOS Ljubljana - 4 zlate, 3 srebrne, 5 bronastih; Kladivar Celje - 3 zlate. Nizajo medalje Šempeter pri Novi Gorici - Brežiški atleti so na članskem atletskem dvoranskem prvenstvu osvojili dve srebrni medalji. In sicer je Rožle Bučalo presenetljivo osvojil 2. mesto v skoku v daljino (7,15 m), kot zanimivost lahko povemo, daje bil sploh najmlajši nosilec medalje v članski konkurenci na tem prvenstvu. Za drugo presenečenje pa je poskrbela Maja Petan. V teku na 60 m z ovirami je osvojila 2. mesto (8,81). Na ciljni črti je bila popolnoma izenačena z Metko Koštomaj MASS, tako da so se sodniki na cilju morali odločiti za delitev dragega mesta. Rezultat je bil izenačen do tisočinke sekunde. Brežiški skakalci s palico pa tokrat žal niso bili tako uspešni. Jure Rovan ni uspel preskočiti letvice na začetni višini 520 cm, zato je ostal brez rezultata. Mateja Drobnič je prvič nastopila po neugodni poškodbi ramena. Preskočila je 370 cm in zasedla 3. mesto. Tamara Rožman je bila s 310 cm deveta. Na 3. mestu je pristala tudi Barbara Tomše v skoku v višino (165 cm). Pri Brigiti B. Ljubljana - Atletsko društvo Brigite Bukovec je pripravilo tekmovanje za najmlajše atlete. Tekmovali so v atletskem trobo- . ju: 60 m, skok v daljino, 60 m ovire. Nastopilo je preko 400 otrok v starostnih kategorijah od 6. do 13. leta starosti. Tekmovanja so se udeležili tudi mladi atleti iz Atletske šole AK FIT Brežice. Bili so zelo uspešni, saj so v zelo številčni konkurenci kar štirikrat stali na zmagovalnih stopničkah. In sicer sta se na prvi mesti uvrstila med deklicami letnik 1998 in mlajše Lara Omerzu, med dečki letnik 1994 in 1995 pa je bil najuspešnejši Marko Planinc. 2. mesto je osvojil pri dečkih letnik 1998 in mlajši David Detiček in pri dečkih letnik 1994 in 1995 3. mesto Alen Detiček. Najuspešnejši atlet Šempeter pri Gorici - S tremi zlatimi odličji na dvoranskem prvenstvu Slovenije se je izkazal Rožle Bučalo (AK FIT Brežice), ki je zmagal na 60 m ovire (8,18), ter v skoku v višino (205) in v skoku v daljino (700). Na ovirah in v višini je krepko izboljšal osebna rekorda. V svoji disciplini, daljini, je pokazal odlično formo, skakal je zelo daleč, žal pa je bil na odrivni deski nenatančen. Štirikrat je prestopil. Sicer pa sta bila dva skoka zelo dolga, blizu norme za EP (745cm). Seveda bo imel Rožle do julija še veliko priložnosti. Zanimivo je, da so pogoji za vadbo skoka v daljino v Brežicah zelo slabi, saj sploh nimajo jame, kjer bi lahko vadili v dvoranskih razmerah. Druga junakinja prvenstva je Maja Petan, ki je zmagala v teku na 60 m z ovirami. Maja je v Sloveniji nepremagana na ovirah že tretjo sezono. To je njen že tretji zaporedni naslov dvoranske mladinske prvakinje na ovirah. Bronasti medalji sta osvojila še Mitja Ogorevc v teku na 60 m in Rok Deržanič v skoku v daljino, oba sta mlajša mladinca. Po številu osvojenih medalj je bil AK FIT Brežice tudi na tem tekmovanju najuspešnejši klub. košarka Trkajo na vrata druge lige Podbočje - Podbočje s svojimi uspehi pridno nadaljuje, saj je po visoki zmagi 104:85 proti vodilni ekipi Tinex Medvode pred velikim uspehom. V svoji zadnji tekmi morajo v gosteh premagati Gorenjo vas, da bodo v tretji košarkarski ligi - center zasedli 1-mesto in napredovali v drugo ligo. Igralcem Podbočja je priložnost za napredovanje ponudila pravzaprav ekipa Kamnika, ki je presenedjivo premagala do takrat še neporažene Medvode, Podbočje pa je tako moralo Medvode premagati z vsaj devetimi točkami razlike. Ob polčasu še ni najbolje kazalo, saj je bila razlika le štiri točke, v zadnjih dveh četrtinah pa so domači z izjemno igro povsem povozili favorizirane goste in jih na krilih Marjana Božiča (29 točk), Slavka Hočevarja (24) in Marka Flajšmana (15) ter pod preudarnim vodstvom treneija-igralca Francija Rozmana premagali kar za 19 točk. Končen razplet imajo Podbočjani tako povsem v svojih rokah, saj potrebujejo le zmago na omenjenem gostovanju, kar pa bo vse prej kot lahko, saj so z Gorenjo vasjo doma izgubili za 6 točk- Tvorile so četrtino reprezentance Zagreb - Slovenska strelska reprezentanca je v Zagrebu proti gostiteljem po decembrskem porazu v Ljubljani iztržila ugoden izid. Srečanje se je končalo s 4:4, čeprav so bili Slovenci na pragu velikega presenečenja'. Po nastopu moških ekip so namreč vodili že s 3:1, pri čemer so edini poraz nenadejano zabeležili mladinci s pištolo. Slovenske barve sta branili tudi Brežičanki Vesna Kržan in Gabrijela Pešec ter Leskovčanka Jelica Majstorovič. Medtem ko prvi dve nista imeli ravno svojega dne, si je Majstorovičeva s 390 krogi od 400 možnih med posameznicami priborila bronasto kolajno. Selektor Robert Teržan pa v ekipo mladincev s pištolo iz nerazumljivih razlogov ni povabil ta čas dragega mladinca Slovenije, Srečka Vidmarja. rokomet Ena zmaga, en poraz Sevnica, Dobova - V 12. krogu prve B rokometne lige je ekipa Sevnice z 28:27 premagala Ribnico, ekipa Dobove pa je klonila z 32:28 proti ekipi Chio Kranj. J 1 * A*. \ g °. J ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE f TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 | FAX: 07/49-93-241 I GSM: 041/619-455 8. MAREC Delovni čas: 7.00 • 18.00 ob sobotah: 8.00 • 13.00 KRONIKA Glavni krivci: alkohol, hitrost, mladost in počasna vožnja Krško - Na Policijski postaji Krško so predstavili kazalce s področja prometne varnosti za lansko leto. Hitrost in alkohol sta še vedno med pomembnimi vzroki nesreč. Druga skrajnost so vozniki, ki vozijo prepočasi, ker se bojijo visokih kazni po novem prometnem zakonu, ugotavljata policija in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Komandir Policijske postaje Krško Marjan Petan je nanizal statistiko, ki kaže na 5-odstot-ni porast prometnih nesreč glede na leto poprej in več kot 10-odstotni porast števila poškodovancev. Obravnavali so 485 nesreč, v katerih so 4 osebe izgubile življenje, 19 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 210 pa lažje. Petan pravi, da porast nesreč in poškodovancev velja za celotno državo. Pred leti je veljalo, da se največ nesreč zgodi v naseljih, sedaj pa se te pogosteje dogajajo zunaj njih. V Posavju je najbolj problematična prometnica Sevnica -Krško - Drnovo, na kateri se je lani zgodilo 77 nesreč, ena s smrtnim izidom. Svoj krvavi davek je vzela tudi avtocesta, ki je bila še v izgradnji. 16 nesreč in trije mrtvi je črna kronika samo za del avtoceste, ki sodi pod Policijsko upravo Krško. Od regionalk po negativni statistiki izstopa cesta Krško -Brežice. Največje število nesreč se ni zgodilo v veselem decembru, ampak na začetku poletja. Najpogosteje pa se te dogajajo v času med 13. in 15. uro. Pri vzrokih je še vedno po- memben krivec alkohol, ki je bil lani prisoten kar pri 20 odstotkih povzročiteljev, kar je več od leta poprej in močno odstopa od slovenskega povprečja. Problematični so mladi vozniki z manj kot dveletnim stažem. Udeleženi so bili v 73 prometnih nesrečah, od tega so jih sami povzročili 51 in dve sta se izšli s smrtjo. Prvi krivec je bila neprilagojena hitrost, devet povzročiteljev je bilo pod vplivom alkohola. Tudi otroci in mladoletniki so bili tako med udeleženci kot med povzročitelji prometnih nesreč. Policija bo v letošnjem letu še posebej pozorna na hitrost in alkohol pri voznikih, vendar bodo skušali delovati preventivno. Skupaj s svetom za preventivo, mladinskim centrom in šolami bodo skrbeli za različne oblike ozaveščanja udeležencev v prometu. Svet za preventivo bo nabavil celo radar, je dejal predsednik Ivan Pe-trišič, ki si prizadeva, da bi se na občinski ravni izdelal celovit načrt prometne varnosti, v katerem bi vsak od poklicanih organov dobil zadolžitve za izvajanje na svojem področju. Branka Dernovšek Ivan Petrišič, Robert Perc in Marjan Petan Jedilno olje v Savi Krško - V nedeljo, 27. februarja, je nekaj po 15. uri občan pod mostom v mestu Krško opazil večji madež v reki Savi in o tem obvestil gasilce Poklicne enote Krško. Slednji so se takoj odzvali in ugotovili, da gre za okrog 10 m2 velik madež. V nadaljnji akciji, kjer so sodelovali tudi policisti Policijske uprave (PU) Krško je bilo ugotovljeno, da gre za jedilno olje, pomešano s čistilnim sredstvom za raztapljanje le-tega. Madež se je pojavil pri izhodu glavnega kanalizacijskega jaška v izlivu v reko Savo in se je v toku reke sam topil in razkrajal, tako da je vzporedno z Nuklearno elektrarno Krško že skoraj popolnoma izginil. Gasilci-tehnični reševalci so madež pri izhodu popivnali, policisti pa so vzeli vzorce za analizo. Kot je povedal Štefan Hren, pristojen za stike z javnostmi pri PU Krško, so odvzete vzorce poslali pristojnim inšpekcijskim službam, rezultati preiskav pa še niso znani. K.M. Med 153 vozniki “le” pet vinjenih Posavje, 26. februar - Policisti krške uprave so v soboto med 18. uro in drugo uro zjutraj izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Med poostrenim nadzorom prometa so ustavili 153 voznikov motornih vozil in zoper 132 tudi odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. Med njimi je pet voznikov vozilo pod vplivom alkohola, dva pa sta odklonila strokovni pregled. Največ in sicer kar 2,43 g/kg alkohola je napihal voznik osebnega avtomobila na območju Sevnice. Sicer pa so policisti zaradi ugotovljenih dmgih kršitev štirim kršiteljem na kraju prekrška izdali plačilni nalog ter izrekli tudi toliko opozoril. Z ukradenim avtomobilom v ograjo Krško, 15. februar - Mladostnika iz okolice Krškega sta v torek na recepciji motela Pacifik v Leskovcu pri Krškem ukradla ključe osebnega avtomobila znamke Citroen Berlingo in odšla na parkirni prostor pred lokalom, spravila vozilo v pogon in se z njim odpeljala v Brežice. Med vračanjem sta v Dolenji vasi pri Krškem zaradi neprimerne hitrosti zapeljala s ceste in se zaletela v vrtno ograjo. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo, zaradi povzročitve prometne nesreče pa tudi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Krškem. Vinjena v avtobus Brežice, 20. februar - Okrog poltretje ure zjutraj sta neznanca razbijala po parkirnem prostoru za avtobusno postajo v ^režicah, v tamkaj parkiran avtobus pa sta tudi vlomila. Policisti j'0 ju izsledili in ugotovili, da gre za 21- in 23-letnika iz Brežic, ki sta bila očitno vinjena. Občana sta se med postopkom pričela nedostojno vesti tudi do policistov in ker s kršitvami nista prenesla, so policisti zoper njiju odredili pridržanje do streznitve. Za rop štiri in šest let zapora Krško - Sodni senat Okrožnega sodišča v Krškem je 24-letnega AlojšoV. in 41-letnega Vlada O. (oba Krčana) spoznal za kriva decembrskega ropa v brežiško menjalnico Integral Bre-bus, med katerim je izginilo 1,3 milijona SIT. Dejanje sta nepridiprava priznala, kljub temu pa bosta “sedela”; Vlado šest let, Aljoša pa (zaradi olajševalnih okoliščin, nekaznovanosti in stiske) štiri. Sodba še ni pravnomočna, oba zagovornika pa sta že napovedala pritožbi. Kot smo poročali, je 7. decembra “neznan” moški vstopil v menjalnico in želel zamenjati evre, takrat pa je v poslopje vstopil mlajši sostorilec, ki je uslužbenko zbil na tla, drugi pa je medtem praznil blagajno. A za roparja je bila usodna kamera. Na razpravi je bilo tudi slišati, da je Aljoša uslužbenki zlomil očala in ji iztrgal uhan ter ji z razpršilcem brizgnil v obraz, senat pa tudi ni verjel izgovorom para, da sta hotela menjalnico le okrasti. Pri starejšem so namreč našli nož. Roparja sta nato pobegnila s taksijem, a nista prišla prav daleč, saj so ju po nekaj urah našli pri Obrežju oz. Slovenski vasi. Pri sebi sta imela tudi večino denarja. M.K. «5 ■ • e* •mm m SC* £ § : TOM pri zm% rnUPlAČlti mc - VSAK OAN 6B 1*00 20* Varnost ni le potreba, je temeljna pravica Sevnica - Od leta 1992 tudi v Sloveniji praznujemo svetovni dan civilne zaščite (CZ). Z njim želimo okrepiti zavest javnosti o ogroženosti pred nesrečami, poudariti vlogo CZ pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter poudariti pomen mednarodnega sodelovanja za razvoj zaščite, reševanja in pomoči. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega pomemben del je CZ, je namenjen prav preprečevanju vseh vrst nesreč in ogrožanj oziroma zmanjšanju njihovih posledic. Pomen tega sistema pa se kaže v dejstvu, da varnost danes ni samo potreba, temveč temeljna človekova pravica. K naši varnosti prispevajo številni ljudje, ki jim varovanje ni le delovna obveza, temveč nenapisano pravilo 'in se svojemu delu predajajo bolj, kot je zapisano v njihovem razvidu del in nalog. Teh so se ob svetovnem dnevu CZ spomnili tudi v Posavju. Občinski štab CZ je v sodelovanju s posavskimi občinami na sevniškem gradu podelil priznana najzaslužnejšim. Zlati znak CZ je prejela Poklicna gasilska enota Krško, srebrni znak pa Zvone Košmerl, predsednik upravnega odbora Gasilske zveze Sevnica ter Stanislav Preskar s Policijske uprave Krško in član štaba CZ za Posavje. Bronasti znak CZ so prejeli Ivan Novosel, član štaba CZ Brežice, Robert Martinčič, namestnik poveljnika voda prve pomoči CZ Krško ter Mira Sraj, vsestranska gasilska aktivistka tako v sevniški kot slovenski gasilski zvezi ter v vrstah boš-tanjskih gasilcev. N.Č.C. Pogrešanega našli Krško - S Policijske uprave so sporočili, daje bilo 19. februarja v reki Savi pri Dugem Selu na Hrvaškem najdeno truplo. S pomočjo svojcev so ugotovili, da gre za Francija Požarja iz Jereslavca, ki so ga pogrešali že od 3. januarja. Policija je skupaj z drugimi strokovnimi službami izvedla več iskalnih akcij, vendar brez uspeha, v eni od akcij so na brežini Save našli le kolo, s katerim seje pogrešani odpeljal od doma. Kasneje so policisti iskanje opustili, na žalost pa so se govorice, da se pogrešani nahaja nekje na Hrvaškem in je še živ, izkazale za napačne. Ob najdbi so ugotovili le, da Požar ni umrl nasilne smrti. Zaseg ukradenega vozila Obrežje, 27.2. - Državljan Bosne in Hercegovine je v nedeljo vstopal v R Slovenijo na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje in sicer kot voznik osebnega avtomobila VW Pasat. Policist je med mejno kontrolo ugotovil, da je bilo vozilo dne konec oktobra lani ukradeno v Zagrebu. C kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. pravi Marta Jelačin Upokojitev Vprašanje: V letošnjem letu bom stara 55 let. Koliko znaša predpisana pokojninska doba pri tej starosti? Kakšne posledice ima upokojitev pred izpolnitvijo določene starost in kdaj se upošteva dodatna doba? Odgovor: Da, tudi v prihodnje se bo možno upokojiti pred dopolnitvijo sicer predpisane starosti. V zakonu določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se posameznik lahko upokoji pri nižji starosti, se niso spremenili. V lem 2005 je najnižja starost, pri kateri lahko ženska pridobi starostno pokojnino, je 55 let. V primerjavi z lanskim letom se je starost zvišala za štiri mesece. Pokojninska doba pa se je podaljšala za tri mesece. Tako zahtevana starost in tudi pokojninska doba pa še nista dokončni, temveč se bosta v prihodnjih letih spreminjali. Prehodno obdobje se je pri tem končalo leta 2004. Od tedaj naprej znaša najnižja starost za pridobitev starostne pokojnine 58 let, ob tem pa bo treba imeti tudi 38 let pokojninske dobe. Sicer pa je polna starost v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenjena izključno spodbujanju starostnega upokojevanja, ker naj bi se ljudje upokojevali za pridobitev starostne pokojnine pri višji starosti (od sicer določene najnižje starosti). Morebitna odločitev za upokojitev pred dopolnitvijo polne starosti pa ima lahko v nekaterih primerih negativne posledice, izražene v trajnem znižanju odmerjene starostne pokojnine tudi po dopolnjeni starosti. Dodatna doba Po zakonu je mogoče manjkajočo pokojninsko dobo, predpisano za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, nadomestiti tudi z dodatno dobo. Dodatna doba, ki sicer nima popolnoma nobenega vpliva na višino starostne pokojnine, lahko obsega le predpisana obdobja in sicer čas končanega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju, dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije ter čas prijave na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba. Pogoj za to, da se lahko našteta obdobja upoštevajo kot dodatna doba je, da še niso všteta v pokojninsko dobo na kakšni drugi podlagi. Državna pokojnina Kdo ima pravico do državne pokojnine? Do državne pokojnine ima pravico oseba, ki je dopolnila 67 let starosti, če je med 15. in 65. letom starosti imela najmapj trideset let prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če nima pravice do pokojnine po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih in če lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. To pravico bo lahko pridobila tudi oseba, ki je dopolnila 65 let starosti, če poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izpolnjuje tudi pogoje, določene s predpisi o socialnem varstvu za dodelitev trajne denarne socialne pomoči. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica r N NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek___________________________ Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV Kraj____________________ Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. RAZVEDRILO SavaGlas, 3.3.2005 L i 10R0SK0F OVEfl Zimo ste lepo “prespali”, zdaj pa le počasi začnite razmišljati o rekreaciji. Če ste dopoldne zasedeni z obveznostmi, si popoldanske urice organizirajte za obisk telovadnice, sprehod ali družabne aktivnosti. Kar oživeli boste! BIK Ptički že žvrgolijo, vi razmišljate o lepih stvareh, poleg tega pa bo tudi ponudb in skušnjav tako veliko, da se boste komaj znašli. Jasno, da se vam bo zaradi tega življenje polepšalo. Nikar ne postanite domišljavi! DVOJČKA Glede na to, da imate dobrih izkušenj več kot dovolj, ni nikakršne potrebe, da bi ob novih nalogah postali omahljivi. Res je, da ne bo lahko, toda vi vedno najdete ustrezne rešitve ob pravem času. Tudi tokrat bo tako. Le pogumno naprej. RAK Bodite nekoliko previdni. V naslednjih dneh se poskusite izogniti daljšim potovanjem, kajti zvezde vam trenutno niso naklonjene. Zaradi tega bi lahko imeli težave. Tudi stiki z neznanci v tem času niso najbolj dobrodošli. LEV Želite si partnerjev objem, njegovih nežnosti in pozornosti, on pa tega sploh ne opazi. Ima polno glavo skrbi in sploh ne bo na isti valovni dolžini.Če boste preveč vsiljivi lahko pride do prepira. Bodite potrpežljivi, saj bo kmalu boljše. DEVICA Dolgo ste čakali, zdaj pa bo končno prišel čas, ko boste dobili priložnost, da se izkažete v službi. Upravičeno boste lahko ponosni na dosežek. Uspeh bo vsekakor vplival tudi na vaše počutje, postali boste bolj samozavestni. TEHTMICfl Ne boste si najbolj na jasnem ali si smete privoščiti dražji nakup ali ne. Nobene škode ne bo, če se zanj odločite. Spet boste imeli srečo in ob izdatkih boste tudi zaslužili. Morda celo več, kot boste potrošili. Zdaj pa le brž na delo! SKORPIJOfi Zaupajte svoje težave znanki, ki vam je naklonjena, in nikar ne bodite vedno sumničavi. Izkazalo se bo, da vam bo v veliko pomoč pri reševanju vaših težav. Iz skupnega znanstva pa se bo razvilo tudi pristno in dolgo prijateljstvo. STRELEC Želite graditi lastno kariero, a vedno se najde kdo, ki vas prizadene. Zakaj verjamete, da niste sposobni, ko sami veste, da temu ni tako? Načrti se vam bodo spremenili, ko boste samozavestno izkoristili ponujeno priložnost. KOZOROG Pritožujete se čez vse, še posebno kar zadeva ljubezen. Tako je, ko ste v družbi, doma vlada zatišje in nič se ne zgodi. A končno boste doumeli, da je čas za romantiko in ljubezen bo spet zacvetela. VODNAR Vaši nazori so milo rečeno nemogoči. Po vašem mnenju sodelavci skoraj nikoli ne ravnajo pravilno. Ne vedo, kako bi vam ustregli. Če se vam to dogaja tudi v odnosu s partnerjem, bi morali pri sebi marsikaj temeljito spremeniti. RIBI Vedno ne gre vse kot po maslu. Vi pa dobesed-“kuhate mulo”, ko spoznate, da vam spet ni šlo vse po načrtih. Zavedajte se, da vedno pride tudi druga priložnost, zato ne bodite preveč razočarani. Saj veste - je dež in je tudi sonce! no nagradna križanka 1 ■ liil Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: L nagrada -knjižna nagrada Branka Baržič, Mestne njive 6, 8000 Novo mesto 2. nagrada -zgoščenka Lara Lipovšek, NHM 21, 8290 Sevnica 3. nagrada -kaseta Stanko Koretič, Slovenska vas 14, 8261 Jesenice na Dolenjskem Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KABEL, ANETO, MODEL, EMA, PLAKAT, CANAVE-RAL, TO, IPAVEC, ILOK, TOLAR, ZIJALA, OLA, ATANAZU, LON, IDO, IGA-LO, OZIRIS, ZENIT, RETINA, ATALA, ATAMAN. Geslo: ZDRAVILNI ČAJI Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 11.3.2005, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! 1 2 3 2 4 7 3 8 9 Politiki da imajo slab spomin? Kakor kdaj! Kakor kdo! Kakor kje! Enotni pa so pri jasnih zahtevah za višje plače! Brali ste jasneje, kot pa ste jasno razumeli, kljub temu da vam je vse jasno! Evropa se že toliko let združuje, da bi zlahka dobila vzdevek: razdružena Evropa! o> Če nočemo pripadati tujemu enoumju, lahko vztrajamo pri svojem. O bedastih zadevah je možno tudi pametno razpravljati. Tako rad je imel protekcijo, da brez nje ni mogel živeti. Ob svetlobi petrolejk ni mogoče pripraviti velike svečanosti. Svobode ne boste našli v kinu Svoboda, lahko pa si jo boste svobodno ogledali na filmskem platnu. kino Kino servis Brežice Četrtek, 3.3., in petek, 4.3., ob 18. uri Za božjo voljo, kriminalka, in ob 20. uri Mladi, lepi in zadeti, komedija; sobota, 5.3., in nedelja, 6.3., ob 18. uri Mladi, lepi in zadeti in ob 20. uri Za božjo voljo; četrtek, 103., petek, 11.3., sobota, 123., in nedelja, 133., ob 18. uri Rezilo: Trojica, akcijska srhljivka, in ob 20. uri Ray, glasbena drama; četrtek, 173., ob 18. uri Hitch, komedija, in ob 20. uri Letalec, drama. Kulturni dom Krško Četrtek, 3.3., ob 19. uri Rezilo: Trojica, ZF srhljivka; sobota, 5.3., ob 18. uri Alfie, komična drama, in ob 20. uri Po sončnem zahodu, akcijska komedija; nedelja, 6.3., ob 18. uri Alfie; četrtek, 10.3., ob 19. uri Hiša letečih bodal, akcijska romantična drama; petek, 11.3., ob 18. uri Mladi, lepi in zadeti, romantična komedija; sobota, 12.3., ob 20. uri Ruševine, slovenska drama; nedelja, 13.3., ob 18. uri Hiša letečih bodal; četrtek, 17.3., ob 19. uri Aleksander, zgodovinski epski spektakel. Kino Sevnica Petek, 4.3., ob 19. uri Shrek 2, komedija; sobota, 5.3., ob 16. uri Lili in žverca, družinski animirani film, in ob 19. uri Očetje v plenicah, komedija; petek, 113., ob 19. uri T\i pa tam, slovenska črna komedija; četrtek, 17.3., ob 19. uri Zaplešiva, romantična komedija. f ftMEKDOTE) Tako pametni, pa tako... Nekoč je prišla mlada vladarica Havajskih otokov Lilino Kalani obiskat kraljico Viktorijo I. Kraljica jo je sprejela ljubeznivo, dvorne dame pa so prezirljivo in hladno občevale s črnim veličanstvom. Duhovita Lilino je to opazila in se sklenila ponorčevati iz dam. Nekega dne je med slavnostno pojedino rekla s smehljajem, ki je odkril vseh njenih dvaintrideset bleščeče belih zob: “Vendarle pa tudi po mojih žilah teče nekaj angleške krvi!” Dame so radovedno prisluhnile, najzlobnejša med njimi pa je nesramno pripomnila: ”Morda je kakšen naš rojak poznal vašo mater?” “Ne, ne, sploh ne! Nekaj boljšega!” je odgovorila Lilino. ”Ko je vaš slavni raziskovalec James Cook drugič prišel na naše otoke, ga je moj praded pojedel!” Nekoč je Brahms igral v družbi na klavir, na violončelu pa gaje spremljal dunajski učitelj petja. Brahms je igral precej krepko in čelist, ki se mu je zdelo, da ne pride do veljave, mu je nejevoljen zasikal: ”Ljubi Brahms, ne igraj vendar tako močno, jaz se čisto nič ne slišim!” Glasbenik je vzdihnil predse: ”Oh, ti srečnež!” Prijatelj je povabil Brahmsa na večerjo. Ko je natakal vino, je dejal: "Poskusite tole, mae-stro! To je Brahms med vini!” Skladatelj je pil, pohvalil vino, se obrnil h gostitelju in rekel: ”Dragi moj, zdaj pa mi prosim natočite še malo Beethovena!” Ena naj večjih plesalk svojega časa je bila Italijanka Maria Taglioni. Vsa Evropa jo je slavila, samo Angležem ni ugajala. Tedaj je Heinrich Heine rekel: ”To je njen največji uspeh, kajti če bi bila tudi Angležem všeč, bi začel dvomiti o pjenih odlikah”. OBČINA Brežice Pomemben je pristop k reševanju cestnega križa od Koroške preko Celja, Sevnice, Novega mesto z navezavo na avtocesto Karlovac - Reka. Izpostavljena je bila cestna povezava Krško - Brežice skozi Vrbino, ki bi razpolovila zdajšnjo razdaljo. Eno od zelo pomembnih gospodarskih ambicij so hidroelektrarne na Savi do Mokric. V r L. SDS Spoštovane občanke in občani Pred nami so nadomestne volitve za župana občine Brežice in kljub temu, da gre za nadaljevanje mandata mag. Andreja Vizjaka, ki bo trajal dobro leto in pol, je ta mandat zelo pomemben. Pa naj vam naštejem samo nekaj razlogov, čemu je tako. V naslednjih letih bo prišlo do ustanovitve pokrajine Posavje, postali smo del Evrope, postali smo pomembno jugovzhodno vstopno mesto v združeni Evropi, pred nami je tudi začetek priprav na gradnjo savskih elektrarn in nenazadnje dobili smo tudi prvega ministra v samostojni Sloveniji iz Posavja. Na drugi strani pa se nahajamo v obdobju, ko so socialni in gospodarski pogoji za naše občane vse težji. Vse te spremembe bodo v prihodnosti zahtevale bistveno drugačen odnos županov do dela, kot je bil nekoč. Sedaj bo zelo pomembno, kako se bo bodoči župan v okviru Posavja znal pogajati in boriti za državne službe, kot so sedež upravne enote, davčne uprave, enote zavodov, visokošolskih ustanov itd. Pomembno bo, kako se bo bodoči župan pogajal z državnimi službami, ko bo šlo za ureditvene načrte savskih elektrarn, saj ni vseeno ali bodo savske elektrarne prinesle tudi dodatni razvoj v naši občini ali pa bodo elektrarne predvsem zbirališče komatjev. Pomembno bo tudi, koliko denarja bomo uspeli pridobiti iz državnih in evropskih razvojnih skladov za tazvoj našega območja. Prav zato se nahajamo pred volitvami, ko ni yeč prostora za tradicionalnega župana, ki bi mimo županoval. V Brežicah rabimo odločnega in preudarnega župana, ki bo: - delaven in usmerjen v prihodnost; - imel podporo vladajoče stranke in vlade v državi; - znal koordinirati, organizirati in voditi občinske in javne služ- - znal pripravljati projekte, ki bodo sofinancirani iz evropskih in državnih skladov; . - sposoben slediti sposobnim 111 ambicioznim posavkim župa-b°m v Krškem in Sevnici, ko bo s'° za ustanavljanje in urejanje Pokrajine Posavje; - znal prisluhniti ljudem v stis-in upoštevati njihove predloge 'U potrebe. V tem članku sem vam opisal Večino pomembnih dejavnikov, ki s° Pomembni za nadaljnji razvoj Uaše občine. Veliko teh lastnosti 'Utam tudi sam, zato vas vabim, da peste 6. marca na volitve in mi hupate svoj glas. Samo s skupni- OBCINA BREŽICE — c Pomembna srečanja in izmenjava mnenj v Posavju Predstavniki vseh treh posavskih občin so se 18. februarja sestali v Kulturnem domu Matija Gubca v Krškem. Na srečanju je bil tudi minister za lokalno samoupravo g. Ivan Žagar. Sicer pa so v zadnjem času tekli pogovori na temo cestnega križa, hidroele-krtrarn, gospodarskih videnjih v regiji in o skupnem prostoru za zbiranje odpadkov CeROD. to smer so bili opravljeni razgovori tudi v Brežicah. So koraki, ki jih ne smemo zanemariti. Čas neizmerno hitro beži. V petek, 25. februarja, je Pokrajinski odbor SLS za področje Posavja, Dolenjske in Bele Krajine na Otočcu organiziral predstavitev nekaterih gospodarskih videnj za hitrejši razvoj tega dela Slovenije. Udeležila sva se ga z direktorjem brežiške občinske uprave g. Den-žičem. Prisotna sta bila oba ministra - za okolje in prostor ter promet in zveze. Zupani (večinoma člani SLS) so nanizali veliko lastnih stališč, ki so bila izraz preverjenih izkušenj in želja okolja, ki ga zastopajo. Naj navedemo cestno poveza- vo, razvoj visokega šolstva in regionalizacija. Pričakovati je, da bo prišlo do decentralizacije gospodarskega in političnega prostora. Kot pomemben dosežek je bil omenjen skupni prostor zbirnih odpadkov (CeROD). Udeleženci so bili prepričani, da je prišel čas skupnih dogovorov, sprejemanja odločitev in tudi realizacij. Za našo občino naj navedemo, da je bila izdana odločba o zbirnem centru v Krški vasi. Občinski svet je na zadnji seji sprejel aneks št. 1 k pogodbi CeROD in občina se je tako vključila v skupni program. Se nekatere druge aktivnosti: Kot pooblaščenec občinskega sveta za vodenje zadev v pristojnosti sveta in urada župana sem se udeležil občnega zbora Društva za razvoj podeželja Kapele. V poročilu je bilo nanizanih veliko akcij društva. Uspehi so bili vidni v širšem prostoru občine in države. Tudi Društvo šoferjev in avtomehanikov je na letni skupščini nanizalo uspehe, za ketere smo ga lahko pohvalili in čestitali. V soboto so v Dobovi pripravili bogat kulturni program ob promociji knjige Branka Bogoviča “Mlajši tega ne vedo!” Ob vsem sem jim lahko prisrčno čestital in se zahvalil za bogato kulturno tradicijo Dobove in posebno družine Bogovič. Iztega dne z zamikom ene ure je pevski zbor Planina iz Cerkelj ob Krki praznoval 35-letnico delovanja. Po podelitvi priznanj ter prisrčnih čestitkah je sledilo prijetno druženje. Na ponedeljkovem kolegiju smo usklajevali proračunske postavke, da bi se kar najbolj približali realnostim. Sestanek s predsedniki svetov krajevnih skupnosti je bil ob 16. uri. Opravili smo skupen pregled plana aktivnosti v letu 2005. Ob 18. uri je Obrtna zbornica Brežice organizirala soočenje s kandidati za župana v Restavraciji Stefanič. Radio Brežice soočenje načrtuje za jutri, 4. marca, ob 16. uri (4 kandidati) ter ob 18. uri (4 kandidati). Tudi tokrat priporočamo volivcem, da se volitev udeležijo in glasujejo za njim primernega kandidata! Po pooblastilu OS Brežice najstarejši svetnik Rok Kržan občinski svet brežice mi močni bomo razvoj naše občine Brežice lahko popeljali naprej. Na koncu bi se vam rad še opravičil, ker vam zaradi premalo prostora nisem predstavil svojega programa dela, ki pa ste ga dobili domov po pošti. Z najlepšimi željami vsem skupaj prav lep pozdrav. Vaš kandidat za župana Ivan Molan LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Tomo Jurman Zakaj Tomo Jurman? Ko smo se odločali, koga kandidirati na nadomestnih volitvah za župana občine Brežice, smo pripravili anketo med občani naše občine in med drugim tudi povprašali, kateri so tisti problemi, ki občane najbolj tarejo? Kar blizu 40 odstotkov vseh vprašanih je odgovorilo, da je to slabo razvito gospodarstvo in slabe zaposlitvene možnosti. Nič novega, saj to vendar vsi vemo, si najbrž mislite. Verjetno je to tudi res, nam pa, ki smo se odločali o širšem krogu možnih kandidatov, je bila potrditev, da moramo kandidirati nekoga, ki se je s tem velikim problemom pripravljen spopasti v naše skupno dobro. Nekoga, ki ima VIZUO, ki ima CILJ in ki ima REŠITEV. Nekoga, ki ima izkušnje na področju podjetništva in se je pripravljen žrtvovati tudi za drage. Tak kandidat je Tomislav (Tomo) Jurman. Je dovolj mlad, a ima dolgoletne podjetniške izkušnje. Rad dela z mladimi in jih želi podjetniško usmerjati. Jezijo ga izgubljene priložnosti občine. Pripravljen je voditi občino. Ima širok krog prijateljev, ki so mu pripravljeni pomagati, tudi pisec teh vrstic, pri reševanju zapletenih problemov občine. Imel bo tudi veliko podporo občinskega sveta. Pravite, da ga ne poznate dovolj. Imate priložnost. Glasujte za št. 6! TOMO JURMAN ZA ŽUPANA. Svetniška skupina LDS Jože Avšič Lorks Verjetno ni več nikomur neznanka, da so nesoglasja na Bizeljskem razbila KS preko vseh razumnih meja.Odbor za družbene dejavnosti je potrdil svoja stališče glede izgradnje šole na tem območju, saj bi bilo nedopustno kakršno koli drugačno gledanje na to KS, glede na to, da so do sedaj vse prispevale svoj delež. Enakega mnenja je bil tudi občinski svet, ki je zavezal KS Bizeljsko, da bo morala pri izgradnji šole plačati 15 odstotkov investicije. Na seji občinskega sveta smo tudi potrdili prenovo OŠ Brežice in izgradnjo telovadnice za potrebe šole. Delili smo mnenje s svetom staršev in gradbenim odborom, da je šola na lokaciji, ki ni primerna za izgradnjo športne dvorane, katere namen je drugačen od telovadnice. V občini Brežice je dovolj prostora za izgradnjo športne dvorane, če bo le dovolj finančnih sredstev. Ukvarjali smo se tudi s plačami direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Brežice. Pred odločitvijo smo si pridobili podatke o strukturi in številu zaposlenih, množini sredstev upravljanja in delovnih nalogah. Ugotovljeno je, da so izhodiščne plače primerljive med seboj, niso pa primerljive z izhodiščnimi plačami ravnateljev, zato bo po vsej verjetnosti potrebna naknadna analiza, če ne bodo centralno rešena izhodišča vseh primerljivih delovnih mest. Še posebej zato, da se ne bodo urejala po principu, kdo to delo opravlja, temveč kako zahtevno je delo. Na odbora za družbene dejavnosti in nato na občinskem svetu smo soglašali z idejo o vsakomesečnem usklajevanju fleksibilnega normativa za vrtce, saj bi s tem omogočili večji vpis v posamezne oddelke ter skrajšali čas vpisa. Ugotovili smo še, da se je v zadnjih letih vpis v vrtce zelo povečal. Nekateri vrtci se soočajo s prostorsko stisko in jo bodo morali reševati z dograditvijo prostora. Upamo, daje to tudi kazalnik rasti natalitete. Sedaj se bo začela kazati racionalna gradnja šol zadnjega desetletja. Svetniki naše skupine ves čas opozarjamo, da so kvantitativni kazalniki situacije edini, ki štejejo pri odločitvah. Pa naj si gre za gradnje šol, objektov ali česar koli dragega. Mogoče bomo z izborom novega župana občani pokazali, da mislimo resno. Za LORKS mag. Stanka Preskar SLS - za zmernost in napredek Lado Križman G. Lado Križman že tretji mandat opravlja funkcijo občinskega svetnika, člana odbora za družbene dejavnosti, predsednika sveta OŠ Brežice, aktiven pa je tudi v KS Čatež ob Savi. Program, ki ga zastopa, se nanaša na naslednje ključne točke; ureditev prostorskih planov, pomoč gospodarstvu, pospešeno vlaganje v razvoj turizma, pomoč mladim pri njihovem delovanju, reševanje romske problematike v naši občini, skrb za starejše občane, več avtonomije krajevnim skupnostim, pomoč kmetijstvu in kakovostno storitev v javnih zavodih (osnovne šole, vrtci...). Župan s svojo ekipo sodelavcev mora ustvariti pogoje za razvoj gospodarstva, kmetijstva, obrti, vseh vrst podjetništva in ostalih dejavnosti. Župana preteklih let mandatov sta bila na tem področju neuspešna, zato so nujne spremembe. To narekujejo tudi slabi odnosi v občinskem svetu. V sosednjih občinah imamo večino županov SLS, ki so zelo uspešni gospodaiji in nekateri izvoljeni več mandatov. (Krško, Šentjernej, Škocjan ipd.) Naša občina ima izredne potenciale, zato jih je potrebno izkoristiti. V smislu uresničitve skupnih ciljev pričakujemo, da se boste udeležili volitev ter oddali glas za zmernost in napredek. Zahvaljujemo se vam za vašo podporo! OO SLS Brežice Obljube občanom, ki jih je dajal zdaj že nekdanji župan Vizjak, so po našem mnenju popolnoma neuresničljive, saj je s temi obljubami občino in občinski svet pripeljal v nezavidljiv položaj -občina v proračunu namreč ne more zagotoviti zadostnih sredstev za vse, kar je obljubljal. Občinski svet v obdobju brez Vizjaka deluje odgovorno, rešuje tekoče zadeve in sprejema odločitve za prihodnje proračunsko leto. Na zadnji seji občinskega sveta smo sprejeli dva sklepa za investiciji v osnovnošolski prostor - novogradnja OŠ Bizeljsko in dograditev OŠ Brežice. Investiciji je svetniška skupina SNS odločno zagovaijala in pripomogla, da se pričneta že v letošnjem letu (vrednost investicij za obdobje treh let je 1,5 milijarde SIT). Pri proračunu za letošnje leto bo naša svetniška skupina zagovaijala, da se več sredstev nameni delovanju KS v naši občini. Če bo na nadomestnih volitvah 6. marca izvoljen naš kandidat Stanko Radanovič, bomo svoje težnje uresničili. OO SNS Brežice ** p$e general Pred nedeljskimi nadomestnimi volitvami za župana občine Brežice potekajo soočenja in ugibanja. Gotovo volivci težko prenašajo pripovedi in fraze. Izbira med osmimi kandidati je velika, morda pa ne dovolj interesantna za vse populacije volivcev. Vzdržati bodo morali tako kandidati kot volivci. Je nekoliko nestrpnosti? Kljub vsemu še vse poteka v mejah dostojnosti, tolerance z zavestjo, da so vsi kandidati izpolnili zakonska določila za kandidiranje. Volivci bodo odločili o osebnosti ah morda tudi po pripadnosti kandidata stranki. Kakorkoli že, DeSUS zaupa odločitev volivcem. Naš kandidat je Rok Kržan. Svetnik DeSUS Janko Zalac POSAVSKA UNIJA MLADIH WWW.UNIJAMLADIH.COM ZLSD Milena Jesenko Spoštovane občanke in občani, vabimo vas na nadomestne županske volitve v nedeljo, 6. marca. To bo priložnost, ko boste s svojim glasom neposredno prispevali k izbora tistega od osmih, za katerega menite, da bo poskrbel za hitrejši napredek občine in upravičil vaše zaupanje. Volilna kampanja naše kandidatke Milene Jesenko ni bila razkošna, a verjamemo, da kljub temu dovolj jasna. Ne obljublja nemogočega, zagotavlja pa resno in odgovorno delo in sodelovanje z vsemi, ki želite prispevati k napredku. Vemo tudi, da bi vselej dostojno zastopala občino. Če boste dali svoj glas njej, boste izvolili prvo županjo v naši občini, kar bi bila radi svojevrstna sprememba. Trdimo, da dobra. Predsedstvo stranke N.Si Milko Veršec Občinski odbor N.Si Brežice je proučil vsebino programa neodvisnega kandidata za župana občine Brežice Milka Veršca in se odločil, da njegovo kandidaturo podpre. Ob 8. marcu vsem ženam iskreno čestitam -neodvisni kandidat za župana občine Brežice Milko Veršec OBČINA SEVNICA Zimsko vzdrževanje cest v občini Sevnica Zimska služba na javnih cestah je pomemben in najdražji del obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javnih cest, kije na območju Republike Slovenije v skladu z veljavno kategorizacijo javnih cest, razdeljena med državo in občine. Občine vzdržujejo občinske ceste, ki se delijo na lokalne ceste in javne poti, oziroma organizirajo vzdrževanje v eni od zakonsko predvidenih organizacijskih oblik. V primeru občine Sevnica je to koncesija, kije za lokalne ceste dana dvema izvajalcema, vzdrževanje javnih poti pa je občinski svet prenesel na krajevne skupnosti. Na območju občine Sevnica je skupaj 95,4 km državnih cest ter 661,7 km občinskih cest, od teh je lokalnih 230,8 km, javnih poti pa 430,9 km. Vse državne in lokalne ceste na levem bregu Save vzdržuje CGP d. d. Novo mesto, lokalne ceste na desnem bregu pa Gradnje d.o.o. Boštanj. Občina lahko torej neposredno vpliva le na vzdrževanje občinskih cest, medtem ko za področje državnega cestnega omrežja sicer lahko posreduje pobude upravljavcu, Ministrstvu za promet, ni pa nujno, da z njimi uspe. Na področju “peskanja” cest v zimskem obdobju smo tudi že uspeli, tako da se od zime 2001/2002 naprej pomembnejše državne ceste posipujejo samo s soljo. Takšno vzdrževanje prevoznosti cest v zimskem obdobju je nedvomno dražje in primerno predvsem za ceste, na katerih je pregledniška služba stalna in posredovanje hitro. Pred- nost “soljenja” je predvsem v čistosti cest, slabosti pa so, poleg višje cene, še nekatere: - ob pojavu dežja, ki začne zmrzovati, se sol iz predhodnega posipa hitro spere in na cesti v tem primeru ostane samo pesek, ki za silo tudi še pomaga pri poledici; - pri temperaturi podlage, ki je nižja od -5°C sol ne deluje -to se praktično lahko vidi na odsekih cest, ki so stalno v senci - takrat je pesek spet v prednosti; - v primeru, ko je malo snega in pluženje še ni smiselno, sol pa še ne more pretopiti snega - kamenčki že “delujejo”; - v primeru večjih količin snega se po pluženju neravnine v voziščih zapolnijo z nabitim snegom, ki ga sol ne more takoj raztopiti - pesek zmanjša nevarnost poledice. Odločitev med mešanico peska in soli in samo soljo torej ni odvisna samo od večjih neposrednih stroškov, temveč tudi od primerjave med prednostmi in slabostmi. Podražitev posipov v tem primeru ocenjujemo za približno eno tretjino sedanje cene. Glavni problem, s katerim se pri zimskem vzdrževanju cest srečujemo sedaj, je poleg stroškov predvsem pravočasnost in učinkovitost ukrepov za zagotovitev prevoznosti. V zimskih razmerah se vsako podcenjevanje stanja, prepozno ukrepanje ali pretirano varčevanje s posipnimi materiali takoj maščuje. Vzdrževanje cest je obvezen javni servis in naši prednostni cilji še vedno ostajajo učinkovitost, odzivnost, racionalnost ter zagotavljanje kar se da primerljivega standarda za vse uporabnike. Na koncu naj spomnimo vse uporabnike cest, da so zimske razmere na cestah hitro spremenljive in zahtevne, tako za upravljavce in vzdrževalce, kot tudi za uporabnike. Tega se je potrebno zavedati in zato je poleg primerne in predpisane opreme vozil na pot potrebno jemati še dodatne zaloge previdnosti in potrpežljivosti. Pripravil Robert Kaše, referent za ceste in komunalo Občina Sevnica, oddelek za okolje in prostor občinski svet sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si Vedno gledamo samo na tiste v prvih vrstah Za plače izpostavljenih funkcionarjev, ki so velikokrat predmet javne debate, menimo, da so dokaj pregledne. Medtem ko plače pri nekaterih v javnem sektorju, ki so nekako pomaknjeni v ozadje, presegajo vse razumne meje in žal tudi zakonsko določene meje. Če govorimo, da so plače v zasebnem sektorju odvisne od uspešnosti poslovanja na trgu, pa je veliko organizacij, ki so financirane iz proračunskih sredstev. Plače teh uslužbencev, ki praviloma izvajajo dela, ki v družbi veljajo za kulturne, vzgojne, prosvetne, humanitarne, pospeševalne in razvojne dejavnosti, so v večini primerov precej višje, kot plače izpostavljenih izvoljenih funkcionarjev in plače v zasebnem sektorju, čeprav svojega dohodka ne ustvarijo na prostem trgu in so izključno proračunsko financirani na tisoč in en način. Dodatno pa si velikokrat zaposleni v tej dejavnosti omislijo razne izbore za najboljšega, s katerim terjajo dodatno družbeno pozornost. Voljeni funkcionarji so v tem primeru bistveno na slabšem, ker morajo vsake štiri leta pod drobnogled in so izpostavljeni volilnim preverjanjem in je dostop na ta mesta zelo omejen z zahtevnimi uradniškimi predpisi, kar pa je vodjem javnih zavodov in drugih ustanov, ki se proračunsko financirajo, precej olajšano. Zato podpiramo napore vlade, ki zahteva preglednost in transparentnost na tem podro- čju. Hkrati pa se zavedamo nevarnosti, da bi se zamenjali samo akterji, razmerja pri plačah pa bi ostala enaka. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Se zavedamo odgovornosti sprejetja DLN za HE Blanca? V mesecu marcu bo Občinski svet občine Sevnica predvidoma obravnaval in sprejel Državni lokacijski načrt (DLN) za HE Blanca, ki je v intenzivni pripravi. Pri pripravi DLN aktivno sodeluje lokalna skupnost preko svoje komisije, država in koncesionar Holding Soven-ske elektrarne, obenem pa se pripravljajo odgovori na pripombe, ki so bile podane v teku priprave in zlasti na javni razgrnitvi DLN na Blanci. Občinski svet bo tako odločal o pomeb-nem dokumentu, ki bo področje predvidene izgradnje temeljito spremenil. Ob tem velja zlasti poudariti, da bodo poleg nekaterih negativnih posledic, ki jih bo projekt izgradnje pustil v našem okolju, zelo pomembni tudi pozitivni učinki, ki se kažejo predvsem v preprečitvi poplav in s tem velikih škod, ki so nastale kot posledica visokih voda tako na gospodarskih objektih, infrastrukturi in nenazadnje na imetju lastnikov zemljišč in objektov ob reki Savi. Kljub imenu HE Blanca je pomembno poudariti, da bo sama elektrarna le v manjšem delu posegala v KS Blanca, večji del v KS Boštanj, seveda pa se bodo največji posegi dogajali v Krajevni skupnosti Sevnica oziroma v mestu Sevnica. Sanacija potokov, brežin v zgoščenem naselju, bo zagotovo zahtevala veliko strpnosti prebivalcev, vendar so te sanacije pogoj za preprečitev strahu prebivalcev pred nadaljnjimi škodami in zagotovitev urejenosti mesta Sevnica kot celote. Zagotovo mora država ob tako velikem posegu v naš prostor zagotoviti izboljšanje živ-Ijenskih pogojev prebivalstva, bodisi z dodatno infrastrukturo, denarnimi sredstvi po izgradnji elektrarn, še posebej pa je pomembno, da zagotovi sredstva, na podlagi katerih se bo gradnja HE na spodnji Savi nemoteno nadaljevala in s tem omogočila izgradnjo vseh elektrarn po načrtovanem terminskem planu. Pri usklajevanju z državo so že bila dosežena velika soglasja, zato je sedaj tudi odgovornost na občinskem svetu, da zaščiti interese lokalne skupnosti, hkrati pa z odgovornostjo pristopi k sprejemu Državnega lokacijskega načrta, da ne bi z nesprejemom DLN povzročili preprečitev nadaljnje izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Ne sprejetja DLN bi se mogoče še najbolj razveselila država. OO LDS Sevnica SDS Otrok in šola Otrokova pot v življenje vodi skozi šolska vrata. Vsaj osmim oz. devetim letom obveznega šolanja se nihče ne izogne. Starši si želijo, da bi otrok uspešno opravil vsaj osnovno šolo in še kakšno šolo, da mu bo v življenju lažje. Žal se pri nekaterih otrocih (in teh je mnogo več, kot bi bilo želeno in prav) zatakne v osnovni šoli. Kakšno vlogo igra obvezno šolanje v otrokovem življenju? V osnovni šoli naj bi otrok dobil osnovno znanje in izkušnje, ki jih potrebuje v današnjem življenju. Takšna znanja so nedvomno branje, pisanje, računanje. Drugo, kar se otroci učijo, bi morda lahko imenovali “ življenjska razgledanost kar pa je seveda težko določiti enotno za vse otroke. Nekateri bodo v življenju potrebovali več tega znanja, drugi več drugačnega - kdo bi lahko predvideval življenjsko pot posameznika. Šola, ki poskuša biti življenjska, poskuša spodbujati otrokovo mišljenje, ga navaja k samostojnemu reševanju problemov, ki jim je dorasel. Slaba je šola, ki poskuša stlačiti v otrokovo glavo mnogo podatkov, ker vemo, da večina ljudi podatke hitro pozabi. Ravno preobremenjevanje s podatki je največja slabost naših šol. Šolanje naj bi otroka pripravljalo za poklic, ki ga bo opravljal pretežni del svojega življenja. V današnjem času je tudi na področju poklicne izobrazbe potrebna širša razgledanost in usposobljenost, če hoče delavec opravljati svoj posel in v njem napredovati z zahtevami časa. , Opravljene šole so močan zaščitni dejavnik mladega človeka, da ne zaide na kriva pota. Čeprav mladostnik iztiri, je večja verjetnost, da se bo ponovno vključil v normalno življenje, če ima vsaj dokončano osnovno šolo in morda še kakšno šolo. Opravljeno šolanje mu daje po eni strani več možnosti za boljšo službo, po drugi strani pa občutek lastne vrednosti. V šoli presedi otrok mnogo ur. Šola je sestavni del njegove mladosti. Poleg predpisanega programa se za življenje nauči še mnogih stvari, ki so včasih pomembnejše in usodnejše kot vsebina šolanja. Uči se, da je z njim vse v redu, da je lepo, če se nauči kaj novega, da ga sošolci cenijo, da jim je enakovreden, da je učitelj odrasla oseba, ki ji lahko zaupa. Šola mu da veselje do spoznavanje novega, samozaupanje, pogum, da se loti nadaljnjega šolanja, utrdi ga v prepričanju, da je bister in sposoben. Nasprotno pa je za mnoge otroke .šola bridka zgodnja izkušnja, ki se tragično pridružuje slabim izkušnjam, ki jih je otrok morda dobil doma. Takšen otrok doživlja neprestane neuspehe, doživlja “da ni v redu“, da je manj sposoben od sošolcev. Učitelja se boji in ga sovraži, do šole čuti odpor, pogosto tudi odpor do učenja nasploh. Iz šole prihajajo tudi učenci v življenje z bremenom zgodnjega neuspeha in samo neka- teri od njih imajo kasneje v življenju srečo in možnosti, da spoznajo, da so čisto v redu, da se v življenju mnogo bolje znajdejo, da ne tiči vsa pamet v šolskih knjigah in da se človek lahko uči na mnogo prijetnejše načine kot v šolah. Katarina Šantej OO ŽO SDS Sevnica -skupina za stike z javnostjo ^ZLSD Stranka za prihodnost Člani Pokrajinskega odbora ZLSD Posavja smo na elektorski konferenci enoglasno izvolili Mileno Jesenko za članico predsedstva ZLSD. Milena bo štiri leta zastopala posavske interese v Ljubljani. Iskreno smo ji čestitali, saj smo prepričani, da bo delo odlično opravila. Milena bo v nedeljo zastavila svoje ime za županjo Brežic. Brežičanke in Bre-žičani, zaupajte ji svoj glas, saj je njeno vodilo resno in odgovorno delo za občanke in občane in iskanje učinkovitih poti za hitrejši napredek občine. Še nekaj dni in ženske bomo praznovale. ZLSD se ni odrekla mednarodnemu dnevu žensk. Nikoli nismo vetjeli, da je pri nas že nastopil čas enakih možnosti. Ob misli na tisto, kar je potrebno postoriti, kar je že dobro in boljše, želim vsem ženskam pogumne in samozavestne dneve v vsem letu. Predsednica Pokrajinskega odbora Posavje Berta Logar ISKRENE ČESTITKE OB 8. MARCU, MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK. ZLSD SLOVENIJA M Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Nove Slovenije zanima, kdaj se bo v Jutranjko vrnila neupravičeno porabljena državna pomoč za podjetja v težavah - sredstva v višini 169 milijonov SIT, kijih je prejšnji predsednik uprave Miha Rabič porabil za povsem druge namene. Omenjena sredstva bi sedanje vodstvo “krvavo” potrebovalo, da bi lahko podjetje izvleklo iz težav. Potrošniki pa lahko Jutranjki pomagamo tudi tako, da zavestno kupujemo njene izdelke. Tako bomo lahko ohraniti kar največ delovnih mest. Za OO N. Si Sevnica Matjaž Traven WWW.UNIJAMLADIH.COM Franci Filipčič 11930-2005) Ni nas malo, ki jih je presenetila Žalostna vest o smrti Francija Filip-čiča-Frenka, dipl. inž■ arhitekture iz Brežic. Strnil, zaključil se je življenjski krog človeka, prijatelja, ki nam je bil človeško blizu... Zrasel je v krogu generacije mladih izobražencev, ki so izšli iz našega revnega kmečkega okolja, doživeli izgnanstvo, študij in se vključili v ustvarjalno delo naše opustošene domovine. Po naravi tih in skromen se na vsej svoji življenjski poti ni nikoli postavljal v ospredje, da bi v družbi dosegel vidnejša mesta. Vse svoje umske sposobnosti in strokovna znanja je posvetil poklicnemu delu, kar ispričujejo številne arhitektonske in siceršnje spominske stvaritve na Dolenjskem in v Sp. Posavju. Blizu so mu bile kulturne ustanove (knjižnice, muzeji, galerije, šole spomenik,, sakralni objekti). V tandemu s prof. Stanetom Škalarjem, pokojnim ravnateljem Posavskega muzeja in dobrim prijateljem, je pri obnovi brežiškega gradu izpričal do naše krajinske preteklosti vso svojo pripadnost in spoštovanje. Vse kar je vrednega nastajalo na naših domačih tleh, je z vso kritično zavzetostjo pomagal ohraniti, pri čemer je nedvoumno izpričeval svojo domovinsko zavest. Če je Posavski muzej postal zgledna kulturna ustanova, poznana v širšem slovenskem prostora in tudi v tujini, sta v njegove temeljne zasnove vgrajena tudi Frenkova razgledanost in znanje. Zadnja leta je svojo strokovno ustvarjalnost posvetil velikemu slovenskemu termalnemu kompleksu v naši občini - Termam Čatež. Po človeški strani je bil naš Frenk v veliki meri svojska osebnost. Zavedal se je, da je človeku življenje velik neizmeren dar boga in narave, ki ga velja ceniti in spoštovati. Zato ga je izguba sina v družini, ki mu je ves čas življenja pomenila globoko razumevanje, srečo in zadovoljstvo, toliko globlje prizadela. Upam si presoditi, da je s tragično smrtjo sina Žrtvoval tudi del sebe. Se bolj se je umaknil vase, še bolj je postal tih in manj zgovoren, še bolj osebnostno ponotranjen. Njegove vrednote, ki so se oblikovale in utrjevale ob kritičnem razmišljanju današnjega časa, so bile v marsičem drugačne od splošnega početja okolja, v katerem je živel. Ni bil bučnež današnjega kova, spoštoval in ohranjal je lastno družinsko intimo. V njej je iskal in našel prepotrebno radost življenja. Nam je Frenk zapustil kakšno misel, vredno za današnjo in jutrišnjo rabo? Je! Naj jo izluščim iz redkih srečanj z njim in še bolj redkobesednih pogovorov. „Najbolj razgledam prebivalci Brežic in okolice, intelektualci, bi morali močneje izpričevati tvorno silo duha napredka in ustvarjalnega dela; dialog naj strne v sintezo in napotek za akcijo in ne v nerazumljive delitve ljudi. “ Sedanjost, ki v svoji težko razumljivi pridobitni brez-dušnosti pozablja na človeka, mora spremeniti takšen neprimeren odnos. Prevelike, pregloboke postajajo razlike med ljudmi. „ Mislim, torej sem“, te pomenljive besede je izrekel filozof. Frenkova misel je žal zastala. Ne bo je več, ne bo več prisotna med nami. Ostal pa bo spomin na skromnega moža, na nekoga, ki ga bomo v prihodnje pogrešali. To je bil naš sokrajan, someščan in prijatelj Frenk. Naj mu bo prizanesljiva naša domača zemlja. Miloš Poljanšek ZAHVALA V torek, 15. februarja, smo se poslovili od našega dragega ANTONA JURKASA iz Cvetne ulice 4 v Dobovi, borca Kozjanskega odreda Vsem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu, iskrena hvala. Prav tako hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno, telefonsko ali pisno sožalje. Posebna zahvala velja g. Jožetu Zupančiču iz Dobove ter vsem praporščakom Zveze borcev in Društva invalidov občine Brežice ter Društva upokojencev Dobova-Kapele. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega moža in atija LADISLAVA PETRETIČA iz Jablanic pri Kostanjevici na Krki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi kolektivu OŠ Jožeta Gorjupa in učencem 8.a in 8.b razreda, steklarstvu Resnik iz Leskovca pri Krškem, pevcem iz Bušeče vasi, g. Žičkarju, Lovski družini Kostanjevica, Alešu Mlakarju za zaigrano Tišino, g. Sevšku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku Jožetu Mrvarju za zelo lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali, pa vas v zahvali nismo posebej imenovali. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi domači ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih večno boš ostala. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete, botre, tašče, sestrične in svakinje MILKE MARTINI z Bizeljskega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter denarno pomoč. Hvala osebju Bolnišnice Brežice, pogrebni službi Žičkar, g. župniku Leskovarju, g. Miranu Veršcu za tople besede slovesa, pevskemu zboru Bizeljsko, godbenikom iz Loč in praporščakom. Posebna hvala dobrim sosedom Travnikarjevim ter družinam Najger, Gramc, Travnikar iz Podgorja, Vanji Blažinč, kolektivoma Vina Brežice in Santa Lucije, nekdanjim delavkam Jutranjke Brežice in vsem tistim, ki ste nam kakor koli pomagali, pa vas nismo posebej imenovali. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Leto dni na tvojem grobu svečka že gori, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Tiha bolečina spremlja spomin na 22. februar 2004, ko je odšel od nas STANKO DERZIC iz Podvinj pri Kapelah Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, podarite cvet ali prižgete svečko. V mislih z njim njegovi najdražji anSenC Miroslava z Obrežja zanima, kdaj bodo končno uredili parkirišče pred brežiškim zdravstvenim domom. Na občini so mu menda povedali, da ga bodo uredili že lani. Miran Germovšek z oddelka za gospodarske javne službe na brežiški občini je povedal, da ta prostor sicer redno vzdržujejo, a je velik problem odvodnjavanje. Potrebno bo urediti kanalizacijo in požiralnike, za kar je plan že v izdelavi, pa tudi informativni ponudbeni proračun, ki gaje občina naročila pri komunali. A stvari se bodo začele premikati šele takrat, ko bo v proračunu tudi zagotovljen denar, za to pa je potrebno proračun tudi sprejeti. KS je sicer vložila predlog za omenjeni poseg, a občinski proračun pred majem ne bo sprejet. Majda bi želela vedeti, kdaj bo končno urejeno krožišče v Sp. Pohanci ali vsaj posekano smrečje, ki zmanjšuje preglednost. Miran Germovšek z oddelka za gospodarske javne službe na brežiški občini je povedal, da je cesta sicer državna, občina pa je le sofinancer. Dokumentacija je, razen manjših zapletov z zemljiščem, že urejena, tako da bodo z gradnjo začeli že letos in jo, kot upa Germovšek, tudi dokončali. Glede smrečja pa pravi, da ga ne morejo odstraniti, saj je na zasebnem zemljišču. Šicer pa projekt vodi Ministrstvo za promet. mali oglasi V Ribnici, blizu mejnega prehoda Obrežje, oddam v najem eno etažo stanovanjske hiše v izmeri 110 m2. Prostori so pripravljeni za bivanje desetih delavcev ali za poslovne prostore. Možen je tudi najem cele hiše. Pokličite 031-360-679. Po ugodni ceni prodam rdeče vino - cviček., Pokličite 031-444-168. Prodam seno v kockah. Pokličite 07/49-61-673. Na Bojsnem oddam v najem vinograd s tisoč trtami. Pokličite 041-581-488 ali 49-67-439. Prodam kravo simentalko, drugič brejo. Pokličite 49-74-062. V brežiški občini kupim gradbeno parcelo ali starejšo hišo ali vikend. Pokličite 041-25-50-60. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice C Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Geijevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d.. Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. J Šestnajsta špranje in okenca posavcev Biljana Gajšak: ”Dom je tam, kjer je srce” “Začelo seje v Brežicah pred 33 leti, izbrala sem si zadnjo januarsko nedeljo, snežilo je kot za stavo in dobro se počutim v koži vodnarke, saj jih odlikujejo živahna domišljija, hrepenenje po spokojnosti, a hkrati nemirna narava, pa velikodušnost, izrazit čut za pravičnost in svoboda, ki omogoča gibanje in kreativnost. Kot otrok sem bila raje pri maminih starših v starem delu Krškega, kjer so imeli hišo z velikim vrtom. Tam sem hodila v vrtec. Nisem bila problematičen otrok, le s svojo odločnostjo sem velikokrat dvigovala pritisk. Ko pa sem pri štirih letih dobila bratca Tonija, sem bila zelo ponosna. Tako fino je bilo biti starejša sestra. Skromno, a umirjeno in z ljubeznijo pretkano življenje pri orni, ki je vedno znala poskrbeti za toplo in prijazno besedo, je bil balzam za dušo in velika popotnica za življenje. Preprosto in lepo je bilo, iz kuhinje pa je vedno dišalo po dobrotah, za nas pripravljenih z ljubeznijo”, ustvarjalno preplete Biljana značajske lastnosti z delom svoje mladosti. Prav vsake dejavnosti se je lotila zelo resno, polna vneme in strasti: "Svojo energijo sem < zrcalila na različnih področjih - plesala sem pri folklori, bila planinka, nastopala na najrazličnejših prireditvah, vodila različne dogodke (od plesnih festivalov, do izborov za miss, odprtja, proslave...), bila navdušena tabornica-vodnica in skrbela za podmladek medvedkov in čebelic, s kajakom sem se naučila veslati na deroči Savi. Posebna zgodba so bile učne ure klavirja. Če si takrat znal igrati na klavir, si bil zelo “in”. Sprva sem si želela igrati na harmoniko, ker pa je bilo zaradi bolezni profesorja to neizvedljivo, me je takratni ravnatelj prof. Klepec preusmerili na klavir. Pravo veselje do tipk sem dobila šele, ko sem začela igrati zase in za otroka, tako da koncertiram kar doma. Pianistka pa gotovo ne bom nikoli, manjka mi vztrajnosti in jo občudujem pri tistih, ki jo imajo.” Z učenjem ni imela težav. “S sošolci smo se dobro razumeli, z nekaterimi smo ohranili pristne stike. Zlasti s prijateljicama, s katerima si vedno vzamem čas za dolge pogovore ob beli kavi. Tako dobro denejo. Srednja ekonomska šola v Brežicah je minila brez zapletov, spomini pa se ustavijo na prepolnem jutranjem avtobusu “Zagrebčanu”, ki nas je vozil, vlaka zaradi dolge poti do šole nisem marala. Poseben dogodek, o katerem se je veliko govorilo, so bili gimnazijski plesi. Pred tem smo s sošolkami v zagrebških trgovinah za obleke in čevlje pustile celo štipendijo. Takrat so se spletale prve ljubezni, ko nam je srce vztrepetalo že, če smo le slišali, da bo ples.” Kolebanje med študijem prava ali kadrovske socio- logije, ji je prineslo odločitev za slednjega. V drugem letniku študija jo je k radijskemu sodelovanju povabil Andrej Pinterič: ”Z njim sem posnela prvo reklamo za neko gasilsko veselico. Ker sem z izgovorjavo in veščinami pravilnega govora pri ga. Plut kar hitro opravila, so me kmalu poslali “v eter”. Sprva smo rajžali po Posavju in pripravljali komercialna javljanja, potem sem sooblikovala četrtkov in sobotni program ter snemala reklame. Delo v etru sem imela rada, veselila sem se kontaktnih oddaj in zanimivih gostov. Spomnim se gostovanja Braneta Kastelica, ki je preverjal možnost oddajanja BBC-jevih novic. Ob prijetnem klepetu sem se zagledala v ličen križec, ki ga je nosil. Namesto vprašanja “ali ste verni” se mi je zareklo “ali ste revni”. Od sramu sem zlezla pod mizo, ko se je po studiu razlezel smeh. Svojo kasnejšo “specializacijo” za radijske in televizijske reklame pa pripisujem Ediju Štrausu, takrat so nastajale reklame za dobršen del Slovenije in Hrvaške. Trdim, da so bili za oglaševanje to najlepši časi. Dela in dobrih idej je bilo dovolj.” Odločitev, da je sprejela službo na Delu, ni bila naključna, vendar misleč, da dlje kot leto dni ne bo ostala v Ljubljani: “Zdaj teče že tretjo leto. Od dela na Delu tudi med vikendi in na dopustu težko izprežem. Sprva verjetno zato, ker je bil časopis kot medij nov izziv in sem želela preveriti, do kod lahko grem. Danes sem del sistema, ki na Delo prinaša dohodke. Delo je dober delodajalec, ki nam omogoča najsodobnejšo opremo in komunikacijska sredstva, a zahteva bojevitega človeka. Moje pravi- lo je, da karkoli delaš, delaj sto odstotno, raje več kot manj. V oddelku oglasnega trženja pokrivam dela in naloge vodje projektov. Delo je izrazito timsko, zelo dinamično in tudi stresno. Zato moramo dobro manevrirati med velikimi željami in zahtevami oglaševalcev, ki prinašajo denar, in pravili uredništev, ki skrbijo za interese in pričakovanja bralcev. V naš resor spadajo uredništva časniki Delo, Slovenske novice, Nedelo, vse priloge, Matu-rant&ka, Delničar, Marketing magazin... Skrbim za stranke. Njeni - Ajda in Mark. Sta odprtega in sočutnega duha, ustvarjalnih misli in radostnega odnosa do življenja. Ajda je družinski knjižni molj in Mark otrok akcije, imata se rada in se lepo dopolnjujeta. Robi - drobne pozornosti so tiste, ki bogatijo Biljanino družino; večji del teh zaslug pripisujejo v družini prav njemu. Za svojo babi pa pravijo, da bi bila njihova družina brez nje osiromašena. Biljana rada pogleda dober film, knjiga ima častno mesto -od pravljic dalje, bele strmine s smučmi osvaja od malega, z otrokoma prav pridejo tudi bližnji hribčki, med vikendi se vsem dragim razdaja za štedilnikom, najraje z zelenjavo, ko mora za konec ostati prostorček še za sladico. Pravi, da je velika zapravljivka za spominčke, slike, parfume, ker je dan prijetnejši, če ji diši. Ima obdobja obilnega in minimalističnega nakita, njena slabost so ročne ure. In misel, ki jo spremlja v vseh okoliščinah in na številnih kilometrih: “Nikoli ni tako hudo, da bi bilo zaradi tega vredno obupati. Življenje je lepo. In jutri je nov dan.” Natja Jenko Sunčič Psiha na brežiškem odru Brežice - Satirično gledališče Cerjak se bo v torek, 8. marca, predstavilo z glasbeno tragikomedijo z ljubezensko vsebino - Molierjevo “Psiho”. V predstavi nastopa 16 dijakinj in dijakov brežiške gimnazije ter Ekonomske in trgovske šole Brežice, igra je nastala v režiji dveh mladih igralcev - Dunje Zupanec in Borisa Kosa pod mentorstvom Slavka Cerjaka, izvirno glasbo je prispeval Peter Urek. Predstava bo ob 19.30 v Prosvetne domu Brežice, predprodaja vstopnic je v klubu brežiškega mladinskega centra in uro pred predstavo. Uresničila sta svoje hrepenenje Brežice - Da si bosta kot zakonca Bostele Gelca (rojena Petan) in Ivan stala trdno ob strani v dobrem in v trenutkih preizkušenj, sta se odločila 10. februarja pred petimi desetletji, ker sta verjela, da si bosta skupaj ustvarila srečen dom. Svojo vero sta uresničila in v ljubečem gnezdu vzgojila hčerko Romano in sina Janka, ki sta ju podala v drugačen čas, v katerem lahko uresničujeta tudi del njunih sanj. Oba sta uspešna podjetnika in ponos družine; vnuka Tilen in Tadeja pa sta babičin in dedkov okras, marljiva, Zoisova štipendista in Tadeja celo zlata maturantka. SIMPLV CLEVER j O + ® + ©V ©4+ 9 = ŠkodaFabia Clever+ * o tatttag ira^ RCB i