Štev. 91. V Ltfu&lfisn!, petek, 21. aprila 1922 Leto 11. Izhaja vsak delavnik popoldne Uredništva in upravništuo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev, 328 = CENE PO POŠTI: M celo leto Din 90'— M pol leta Din 45’— CENE PO POŠTI: za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50 V upravi stane mesečno Din 7-— Giasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p Kodo »ricHtacla! Čas odločitve je prišel. Kakor vedno, Utegnemo pravi trenutek tudi topot zamuditi. Pogodba med Nemčijo in Rusijo je največji dogodek po svetovni vojni. Vojna je zrušila pruski imperializem in ruski carizem, dva krivca svetovnega klanja; versajski mir je postavil na njuno mesto združeno francosko, angleško in ameriško bur-zoazijo za eksploatacijo sveta. _ Amerika se je te koalicije po padcu Wilsona kmalu odrekla. Francija noče namreč vrniti Ameriki velikanskega vojnega dolga, pač pa iz Nemčije izžeti poslednji fenig, ne oziraje se na to, da s tem slabi gospodarsko moč celega sveta. Ker •nora taka politika vesti nujno do novega Se večjega poloma, je Amerika obrnila Ev-ropi hrbet, češ, pokoljite se med seboj, če hočete; mi bomo svoj mošnjiček zadrgnili, se pa tepite za lastne solde, dokler ho kaj. Anglija s srcem že davnej ni pri Fran-Wji. Imperializem francoskih kapitalistov ji je morebiti še manj simpatičen nego nemški. Anglija rabi za vzpostavitev svoje industrije brezpogojnega miru v Evropi, dobro tržišče v Nemčiji in Rusiji ter konsolidirane razmere v vseh po vojni nastalih državah, ki jih Francija smatra za kasarne, v katerih se vežbajo rekruti za bodočo voj- j no, katera naj Franciji podvrže svet na razvalinah Nemčije. Če bi se pa francoska velesila zrušila, kaj ima Anglija izgubiti? če bo tako modra kot doslej, nič, k večjem dobi lahko še kakšno francosko kolonijo. Kako trhla je antanta, dokazuje genovska konferenca, ki je že zdaj obtičala v pesku. Rusko-nemška zveza pa pomeni novo bodočnost za Evropo. Začel se je mirovni pohod ruske revolucije na zapad. Njena avantgarda je zdaj Nemčija. Turčija z velikanskim zaledjem vseh azijatskih in afriških mohamedanskih držav je njen zvesti partner; Bolgarija je z dušo in telesom zraven. Avstrija bo počakala samo še drugega močnejšega sunka v antanti, da se temu bloku pridruži, nakar bo meja rajha tekla po Karavankah, In kakor bi trenil, bodo vsa nerešena ali nepravilno rešena vprašanja Evrope vstala zopet iz groba ter kričala po rešitvi: šlezijsko, gdansko, vzhod-Oogališko, karpatorusko, besarabsko, tra-kijsko, macedonsko in še marsikatera druga, ki se danes zdijo enkrat za vselej rešena. In vse te duhove naj zagovori Lloyd George s svojimi programatičnimi govori ali pa Francija s svojimi bajoneti? Sicer je pa nova vojna blaznost. Že j«> je Nemčija bila sama, se Francija ni upala podvzeti kazenske ekspedicije, dasi je še letos z njo grozila, Danes, ko za Nemčijo stoji Rusija, se Nemčija temu lahko ®a glas smeje. Nova vojska pomeni svetovno revolucijo, ker ni danes enega samega trpina na tej zemlji, ki bi hotel braniti interese franc, kapitalizma proti ruskemu ali nemškemu delavcu. Antanta se bo morala ® Rusijo in Nemčijo na najuljudnejši način Pogajati. In to ne more privesti do ničesar drugega nego do temeljite revizije mirovnih pogodb, do črtanja vseh reparacij in dolgov in do tega, da se popravijo mnogotere krivice, ki so se prizadele raznim narodom in narodnim skupinam s svojevoljno Potegnjeno črto po zemljepisni karti. Naša država bi mogla od tega samo Profitirati, da jo niso srbski centralisti zaužili popolnoma v vode antante, tako da ®daj v tem toku ne morejo več obrniti krmila, tudi če bi ga hoteli. Zakaj Rusija nam nič več ne verjame. Mi se ni-s®o zanjo nikoli zavzeli in tudi v Genovi *dso naši delegati v njen prilog ust odprli. Rusija niti Češkoslovaški ne zaupa, dasi dr. Beneš z vsemi silami trudi, kako ugoditi Rusiji, ne da bi zapravil naklonjenost Francije, Toda Rusija dobro ve, da ®toji na čelu češkega generalnega štaba francoski general. Pri nas pa je položaj neprimerno slabši. Naša vlada je svoje sta-UŠČe napram Rusiji dosledno, vselej in v ^sukem oziru vseskozi prejudicirala. Ona I® ua ljubo antanti načeloma zavzela so-vražmo stališče napram današnji Rusiji, Upajoč na vzpostavitev carizma. Ona ni Pustila nobenih vrat odprtih, da se zava-*Uje za slučaj zrušenja antante. Ona je mi-shla, da je sedanji položaj za večno. Kratkovidna in naravnost samomorilna poli-fakaf Za rešitev položaja ni drugega izhoda **«go da se ta vlada zruši in izbriše zadnji sled po njej iz zgodovine naše nove države. Če ne bo tako, pride naša država v doglednem času med mlinske kamne. Tisti, ki bodo zmagali, ne bodo dajali pardona. Tako je bilo in tako bo na svetu. mrirnimini Weihwasserbolschewikc. S^azeleggtev države. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Ministrski svet ie na sinočnji seji razpravljal o vprašanju razdelitve države na oblasti. Po dolgi in zelo burni debati — je bilo razpravljanje o tem predmetu prekinjeno. Ministrski svet ni sprejel rešitve, kakor jo je predlagal odbor štirih ministrov. Ker mora ministrski svet to vprašanje nared-benim potom rešiti najdalje do 28. t. m., se bo razprava nadaljevala na današnji seji. Največje zapreke dela razdelitev Hr-vatske. Iz kotov bančnih špekulantov. Dunajska »Borse« poroča o umazanih poslih ene največjih srednjeevropskih bank: Dunajskega Bankvereina. Ta banka ima svoje podružnice v Jugoslaviji, Češkoslovaški in Mažarski. Tako glavna banka na Dunaju kakor tudi vse njene podružnice so bile že dolgo na sumu, da kršijo veljavne zakonske naredbe o kupčiji z devizami, a niso jim mogli do živega. V zadnjem času je pa počilo skoro istočasno na dveh mestih: na Dunaju in v Zagrebu. Dunajsko glavno banko so zasačili na tem, da je prodala 653 akcij orientalskih železnic, ne da bi bila skupiček izročila devizni centrali, kakor zahteva zakon iz leta 1919. Avstrijsko finančno ministrstvo je Bankvereinu napovedalo kazensko ovadbo. Sedaj teče pritožba Bankvereina na upravno sodišče, — Drugo afero ima Bankverein v svoji podružnici v Zagrebu, ki je ena največjih bank v Jugoslaviji in ima svojo podružnico v Belgradu. Zagrebški Bankverein so zasačili na veriženju z dolarji ter mu je vlada za kazen naložila 100.000 dinarjev, globe, obenem pa mu odvzela pravico za kupčije z inozemskimi plačilnimi sredstvi. S tem je udarjena tudi Bosenska deželna banka, ki je v rokah Bankvereina. »Borse« namiguje, da se ogromna stavba Bankvereina nevarno maje. Bankverein zaposluje armado 4000 uradnikov in izbrano četo sijajno plačanih ravnateljev. Vsi ti ljudje žive od špekulacije s kapitalom. A to je samo ena banka izmed neštetih v Avstriji in Jugoslaviji — in tudi drugod. PREISKAVA O EKSPLOZIJI V KAMNIKU. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega sveta je poročal vojni minister o eksploziji v Kamniku. Škoda, ki je nastala vsled eksplozije, znaša nad 20.00Q Din. Ministrski svet je sklenil, da Stran 2. s>Novi Čas«, dne 21. aprila 1922, 4?;< Stev. 91. Osnujeta vojni in notranji minister posebno komisijo, da preišče in ugotovi, kdo je jiakrivil to eksplozijo. Današnia predbarza- Zagreb, 20. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi se opaža silno nazadovanje vseh antantnih deviz in valut. Ziirieh, 20. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi je skočila deviza Zagreb na 1.75 (včeraj 1.66). Ostali kurzi: Budimpešta 0.66, Berlin 1.75, Italija 27.62, London 22.70; Newyork 515; Pariz 47.65; Praga 10.10, Dunaj 0.0675, Varšava 0.14, Holandska 195. Dunaj, 20. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi n otira deviza Zagreb 26.00, Berlin 27.25, Italija 416, Praga 152. ^Politični dogodki. -f- Tržič. Obrtniki tržiŠkega okraja se 17. t m. imeli sestanek obrtne zveze za Tržič in okolico. Na sestanku so soglasno ;izrekli ogorčenje zoper brezvestne napade dr. Šušteršiča na SLS. Zborovalci so izjavili, da stoje trdno na stališču in programu SLS ter izrekajo Jugoslov. klubu in di’. Korošcu zahvalo in popolno zaupanje. -f Muslimani in vlada. Po najnovejših poročilih iz Belgrada ne namerava vlada vsled dogodkov v muslimanski organizaciji izvajati nobenih konsekvene, ker stoji dr. Karamehmedovičeva struja na stališču, da je bil glavni odbor JMO nepristojen za tako dalekosežen sklep, o katerem bo kon-cnoveljavno odločeval šele zbor zaupnikov, ki ga bo sklicala Jugoslovanska muslimanska organizacija meseca maja. Ta čas pa bi muslimanski desničarji podpirali vlado, demisija muslimanskih ministrov pa bi se ne vzela na znanje. Ker pa vladni krogi računajo, da bo tudi na zboru zaupnikov prodrla dr. Spahova avtonomistična struja, forsirajo vkljub temu pregrupacijo vlade. Napol oficielno povabilo so dobili ze-mljoradniki, ki pa vstop v vlado odklanjajo; Beninova skupina pa je za ceno enega ministra in za ceno sprememb nekaterih točk agrarne reforme prpravljena sodelovati v vladi. O nastali situaciji je včeraj sklepal ministrski svet, ne da bi bil prišel do zaključka. Najbrže bodo o stvari razpravljali in odločali klubi vladnih strank. Dr. Spa-hovi pristaši delajo na deželi veliko propagando za avtonomistično politiko in računajo, da bo zbor zaupnikov gotovo obsodil politiko desničarjev. -f Teror ruskih caristov v Belgradu. Berlinski list ruskih emigrantov »Golos Rosi ji« priobčuje sledeče značilno pismo iz Belgrada, ki ga piše ruski emigrant o počenjanju generala Wrangla med jugoslovansko rusko emigracijo: 'Tukaj vlada strahovito sovraštvo. Vse misli na maščevanje. Nadejajo se, da se započne iz Jugoslavije vsak čas oborožen napad. General Wrangel pregleduje in zbira svoje ljudi. Registrira jih po celi širni Srbiji. Če kdo izjavi, da ne mara sodelovati pri pohodu proti Rusiji, mu odvzemo materijelno podporo jugoslovanske vlade. Poleg tega prete Wranglovi agentje, da bo vsakomur prepovedan povratek v Rusijo in da prid® vsak na >črno listo«, kdor bi se ne pridružil pohodu. Nekateri groze celo, da bodo talce pregnali iz Jugoslavije. Vkljub temu je pa malo ljudi, ki bi se hoteli podati z Wrang!om zoper Rusijo, in vendar se zapisujejo v baronovo armado, ker se morajo, ne da bi jim kdo nudil pomoč in varstvo. Upisujejo se v Wranglovo vojsko v nadi, da se je iznebe ob prvi priliki. Srbske oblasti gredo vsepovsod na roke Wrangiovim organom. Tako n. pr. je Rusom onemogočeno vsako potovanje brez njihovega odobrenja. Glavni Wranglov pomagač je neki Rus Tarasevič, ki se mu je posrečilo priti v službo srbske policije. Vobče imajo Rusi v Jugoslaviji vse pra-viee, ako so za Wrangla, ako pa niso z njim, so popolnoma brezpravni. 2)nevnl dogodki — Iz Rusije se vračajo. Iz Križev pri ; Tržiču nam piše prijatelj: Vaše poročilo dne 17. t. m. o naših ujetnikih je popolnoma resnično. To potrjujejo pripovedovanja vmivšega se ujetnika — tehničnega uradnika — ki se je oglasil pri nas o Veliki noči. (Ime Vam sporočim, ker mi je izpadlo iz spomina.) Drugi je iz Begunj pri Cerknici. Imenovani je prinesel seboj sliko nekaterih v Mezopotaniji v angleškem j taborišču nahajajočih se Slovencev. Na tej 1 sliki so domači spoznali svojega sorodnika Franceta Fajfarja iz Sebenj, o katerem je pripovedoval že Pečnik iz Škofje Loke. (Glej dotično številko »Novega Časa«.) France F a j f a r je bil že 1. 1914. proglašen za mrtvega. Medtem sta mu umrla oče ra mati. Ko se je gori imenovani ujetnik dne 21. oktobra lanskega leta odpravljal iz ujetn iškega taborišča, je bil Fajfar živ in zdrav. Tam je tudi pustil še živega in zdravega Franceta Grašiča iz Golnika pri Tržiču, ki se doma že od 1. 1914. pogreša. — Tudi ta je kakor Pečnik pripovedoval, da se našim vojakom v Mezopotamiji sicer ne godi ravno slabo, da pa bi vsi radi domov, a nimajo denarja, država pa za nje ne stori nič. Sedaj je treba odločno podrezati, da se ti naši rojaki vrnejo v domovino iz babilonske sužnosti! — O eksploziji v Kamniku sojse razgo-varjali ministri v Belgradu. Ker poročila iz Kamnika govore o zločinu, so gospodje ministri sklenili poslati v Kamnik preiskovalno komisijo. Tej komisiji priporočamo, naj preiskuje sledeče: Kdo je ukazal posekati živi zid velikih dreves med posameznimi objekti? To drevje je prejšnja uprava nalašč zasadila, da se tako omeji nevarnost eventuelnih eksplozij v posameznih objektih. Kdo je prodal ta drevesa? Kdo vodi tehnična dela v smodnišnici in kdo je odgovoren za nje? Ali ni izključeno, da se oseba kakega višjega čina, ki pa je brez strokovne kvalifikacije, vtika v odredbe odgovornih strokovnjakov? Ker je požar nastal v sušilnici eksplozivnega prahu, naj se dožene tudi, koliko vrst prahu se je tam tedaj sušilo! Pri različni kakovosti tega prahu je treba za vsako vrsto prahu posebej temperirane toplote. Ali se ni sušilo več vrst prahu, vsled česar se je občutljivejši prah vnel že pri manjši toploti? Ker se je svoj čas vsaka vrsta prahu posebej sušila, naj se preišče, če in kdo je morda ukazal, naj se suši obenem več vrst prahu. Tisti, ki je to eventuelno odredil, gotovo ni bil strokovnjak. Še le potem, ko se vse to nepobitno dožene, naj preiskovalna komisija načne poglavje o protidržavnem zločinu! — Obrtna zresa za Tržič in okolico vabi na prihodnji sestanek, ki bo 30. aprila v prostorih g. Ruecha v Tržiču. Vabljeni so vsi obrtniki, člani in nečlani! — Otvoritev mostu v Veržeju. Ministrski svet je določil, da se poljedelski in minister za javna dela udeležita slavnostne otvoritve mostu preko Mure pri Veržeju, ki se vrši v nedeljo 23. t. m. — Požar na Vrhniki. Dne 17. t. m, ob polnoči je začelo goreti v lopi notarja Ko-matarja na Vrhniki št. 33. Požarnim hrambam z Vrhnike, Stare Vrhnike in iz Verda se je posrečilo ogenj omejiti. Komatarju je zgorelo poljsko orodje, oprema, kočija, lopa in hlev. Škoda znaša 400.000 K. Živino so rešili. £jubljanskl dogodki. lj Iz črnih bukev Ljubljane. V sv. Florijana ulici št. 24 ima trgovino in gostilno ter prenečevališče Ana Brenčič. Nesrečno srečen slučaj je hotel, da je poklicana oblast zaznala, da je omenjena ženska popolnoma nesposobna za gostilniško in trgovinsko obrt, da prodaja pokvarjena živila in da se bavi tudi z drugimi temnimi nedovoljenimi posli. Na podlagi teh težkih ob-dolžitev je poslalo ljubljansko tržno nadzorstvo včeraj na lice mesta posebno preiskovalno komisijo, ki si je ogledala vse obratne prostore gostilne in trgovine in ugotovila naravnost strašno zanikarnost, nesnažnost in skrajno malomarnost. Iz tozadevnega uradnega poročila posnemamo, da vlada v gostilniški sobi grozen smrad. Vsi kozarci so umazani in neočiščeni, v kuhinji je velik nered, na posodah se drže ostanki jedil od več tednov nazaj. V trgovini se nahajajo gnile klobase, plesnive potice, fige in moka polne podganjih odpadkov. V drugih predalih pa so obrezane kosti, plesnjiva svinjina in odpadki piščancev. Vsepovsod pa je pomešano med jedila skrajno umazano in nesnažno žensko perilo. V sobi za natakarico, v prenočeval-nici in v sobi za gostilničarko vlada nepopisna nesnaga. Nočne posode, skodelice, umazano perilo itd., itd. Priče so potrdile, da so donašali sumljivi ljudje z dežele klobase iz mrhovine po znižani ceni, da so se shajali v gostilni in prenočišču sumljivi parčki, in da se je Ana Brenčič preživljala na ta račun. Komisija je na podlagi uradno dognanih dejstev predlagala, da se omenjeni vzame gostilniška in trgovinska koncesija, da se ji zasežejo odvišni lokali in da se ovadi radi gojenja nemoralnosti in radi prodajanja pokvarjenih živil državnemu pravdništvu. — K temu bi mi pripomnili, da je v Ljubljani še dokaj podobnih brlogov, ki bi jih bilo treba preiskati, zapreti in oddati v boljše roke in svrhe. lj Košnja mestnih potov in stradonov na Ilovici, Hauptmanci in Črni vasi se odda v nedeljo dne 23. aprila 1922 ob 3. uri popoldne. Košnja mestnih potov m strado* nov v Trnovskem predmestju in travnika in njive na ljubljanskem Gradu pa v pone« deljek dne 24. aprila t. 1. t. j. na sv. Jurija dan ob 10. uri dopoldne v zakup. Zbirališče ponudnikov za košnjo stradonov in potov v Črni vasi, Hauptmanci in Ilovici pri šoli na Barju oziroma pri Vidmarju na Ižanski cesti. Zbirališče ponudnikov za pota in stradone v Trnovskem predmestju in za travnike in njive na ljubljanskem Gradu" pri mitnici na Opekarski cesti poleg mostf čez Mali graben. lj Najdeno. Veliko soboto je bila najdena srebrna torbica. Dobi se v Sotesk? št. 4, I. nadstr. lj Tatvine. V času od 16 do 19. t. m. je bilo ukradeno Dečman Josipu iz Cerkvene ulice 21 šest bankovcev po 100 Dih iz zaklenjenega kovčka. — Hišnici Mariji Dereani iz Strosmajerjeve ulice št. 3 oble« ke in perila v vrednosti 1000 K. Osebo, ki je tatvine sumljiva, policija že zasleduje. Iz frboveliskSh ravSrlev. Skupina Rudarske Zveze v Hrastnika je nabrala za stavkujoče delavce v West-novi tovarni v Celju znesek 200 K. Tovari-šem-darovalcem iskrena hvala. Posnemajte! Mariborske novEce. t Shod krščanske ženske zveze. Zadnjo nedeljo v aprilu, t. j. 30. t. m. se vrši vt dvorani J. S. Z. shod Krščanske žensk© zveze v Mariboru. Pričetek ob 5. uri popoldne. Udeležba za vse članice obvezna. Naj takrat ne manjka nobena krščanska žena, a povabi pa naj tudi svoje tovarišice. Jlaša društva. d šišensko prosvetno društvo priredi v ponedeljek dne 24. aprila 1922 točno ob 8. uri zvečer v salonu gostilne Reininghaus (poleg Keršičeve gotilne) poučno predavanje s skioptičnimi slikami o francoski revoluciji. Člani in prijatelji društva se vabijo k obilni udeležbi. Vstop prost. —: Predsednik. d Šentjakobski Orel. Na belo nedeljo se vprizori v Ljudskem domu ob 8 zvečer veseloigra v treh dejanjih >Charleyeva teta«. Vstopnice se dobe v predprodaji x trgovini gospe Češnovar, Stari trg št. 16 v nedeljo 23. aprila pa v Šentjakobskens prosvetnem društvu, Sv. Florijana ulica 15 Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Tovariši! Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik Novi čas? Ali ste že pridobili vsai po ene n a novega naročnika? Delujte neumorno, da se razširi m da se po njem razširijo ideje krščanskega socializma v vsako kočo 1 BBBB1SB&3BB 5 K 1 81 M I« m K * » o . Konsumeuti! Orgsniz&ciia konsumemtov je danes bolj potrebna ko kedaj prej. Naša organizacija je L IjBliljaoio ielBfskl komi iroitfo v Ljubljani, Kongresni trg 2. Podružnice po vseh delih Slovenije. — Člani se sprejemajo v osrednji pisarni na Kongresnem trgu ali pri poslovodstvih posameznih podružnic r t£ ^ m b a <3 'J ^ M -a *■ » nc r,ii p * ac » ^ ^ Q k < -/i o -ti g n ' ■ « « -j* w m * " a HM * t* m ■ Tunel. 29 Poslovenil Peter Romaa. Spisal Bernhard Kellermann. Mlakar. Življenje jc bilo vroče in brzo, pobesnelo in ubijajoče. prazno, brezumno. Tisoči so ga zavrgli. Novo snelodijo, če smemo prositi, ne pa stare drajnel In Allan je dal novo pesem! Pesem iz železa in prasketajočih električnih isker; razumeli so jo: bila je oesem njihovega časa in slišali so njen neizprosni takt nad svojimi glavami v drdrajočih vlakih zračne že-< leznice. Ta mož jim ni obetal prestolov v nebesih, ni trdil, da je za človeško dušo sedmero nebes. Ta mož ni sleparil s končno prošlimi ali neugotovljivimi prihodnjimi stvarmi, mož je bil sedanjost sama. Obljubil je nekaj, kar si lahko prijel, kar je lahko vsakdo razumel: luknjo te hotel vrtati skozi zemljo, to je bilo vse! Toda vkljub tej priprostosti je vsakdo spoznal, kako leskončo drzen je bil projekt tega moža. In: obsevali » ga milijoni. Najprej je denar »malega človeka« le narahlo kapljal, nato pa prihrumel v veletokih. Skozi New-York, Chikago, San Frančiško, celo Ameriko je zvenela be-»eda »tunelske obveznice«. Govorili so o delnicah Viktorija-Rand-rudnikov, Continental-Radium-delnicah, ki so lastniku prinesle bogastvo. Tunelske obveznice bodo lahko vse, kar je dosedaj bilo, kratkomalo pustile za seboj. Bodo lahko —1 O, go on — naprej, da, in ljudje so potrebovali! Kajti ni šlo več za tisoč dolarjev gori ali doli, šlo je za to, da si se zavaroval na starost, čreden ii začno izpadati zobje. Tedne in ledne je valovil veletok ljudi čet granitne stopnice sindikatovega poslopja. Da»i s* obveznice prav lahko kupil na tisoč drugih krajih, jih je vendar vsakdo holel imeli od vira, sveže. In videl si kočijaže, 3oferie. natnknri«* i^tevodnjke at dvkuL dumhkl QPB* dajačice, rokodelce, latove, Žide, kristjane, Američane, Francoze, Nemce, Ruse, Poljake, Armence, Turke, vse narodnosti, vse različne polti, kako so se drenjali okoli sindikatove palače ler razvnemali v pogovoru o obveznicah, rudnikih, dividendah in dobičku. Denar si vonjal v zraku! Ali ni bilo, kakor da dežuje solidni denar, da padajo solidni dolarski bankovci izpod sivega zimskega neba na Wallstreet? Nekatere dni je bil naval tako silen, da uradniki niso iineli časa, da bi prevzeli denar uredili. Pri moji veri, bilo je tako kakor v davnih dneh Franklinovega sindikata, v dneh pokojnega »520 odstotnega Millerja«. Uradniki so denar kar metali za seboj na tla. Do gležnjev so brodili po denarju in sluge so ga neprestano tlačili v koše za perilo ter odnašali. Denarna povodenj, ki ni upadala, temveč vedno naraščala, je vkresala v očeh onih, ki so se tiščali k blagajniškim linam, blesk blazne pohlepnosti. Samo eno pest — kolikor bi mogli enkrat pograbili — in oni, zdaj številke, motorji, avtomati, stroji, bi bili ljudje. V glavi so čutili omotico kakor po prekrokani noči ter odhajali pijani od sanj z vročico v očeh: kakor milijonarji. V Chikagu, St. Louisu, Frisku, v vseh večjih ah manjših mestih Držav so se odigravali enaki prizori. In ni bilo farmerja, ne pastirja, ne rudarja, ki ne bi špekuliral z obveznicami A. T. S. In tunel je požiral, tunel je lokal denar kakor neznanska pošast iz predpotopne dobe. Na obeh slraneh oceana je lokal. 5. Veliki stroj je drvel v svoji skrajni brzini in Allan ie skrbel, da je tempo ohranil. Njegovo načelo je bilo, da se more napraviti vse v polovici časa, kakor pa sem človek misli. Vsak človek, ki je z njim prišel v dotiko, je nezavedno stopil v njegov tempo. To je bila 41 lanova moč. Ovaintridesfltnadshopni človeški panj iz žde»j in betona je vonjal po znoju in delu od zaklopov v podzemlju gori do Marconijeve postaje na ploski slrehi. V njegovih osemsto celicah je mrgolelo uradnikov, pisarjev in tipkaric. Njegovih dvajset dvigal je švigalo ves dan gorindol. Imel si verižna dvigala, v kalera si skočil, ko so drvela mimo. Nekatera dvigala, ki se niso usta^ vila pred desetim ali dvajsetim nadstropjem, D-dvigala, eno dvigalo je švigalo brez postaje do zadnjega nadstropja. Niti kvadratnega metra vseh dvaintridesetih nadstropij nisi našel, ki bi ne bil uporabljen. Pošla, brzo-lav, blagajne, centrale za vrhnje in podzemske gradbe, elektrarne, gradbene centrale za mesta, stroje, ladje, železo, jeklo, cement, les. Pozno v noč je stalo poslopje kakor bajno razsvetljen stolp v pestrem, zvenečem broadwaYskem vrvežu. Preko vseh štirih zgornjih nadstropij se je razpro^ stirala velikanska, po Hobbyju zamišljena reklamna tabla, ki jo je tvorilo na tisoče barvastih žarnic. Veli-r kanski zemljevid Atlantskega oceana, obrobljen z bar* vami stars and stripes — zvezdnatega praporja Zedi-< njenih Držav. Atlantik — modre, neprestano drhteče valovite črte, na levi Severna Amerika, na desni Ev-, ropa z britanskimi otoki, kompaktne, blesteče zvezdne skupine. Tunnel-CitY, Biskaya, Azori, Bermuda in Finis-terra gruče rubinastih luči, ki so slepile kakor žaro-i meti. Na oceanu, nekoliko bliže Evropi parnik, popoI-< noma posnet v lučih. Ta parnik se pa ne more ganiti z mesta. Pod modrimi valovitimi črtami je z rdečimi žarnicami označena rahla krivulja, ki drži preko Ber-mude in Azorov v Španijo in Francijo: tunel. Skozi tunel pa drve neprestano ognjeni vlaki med celinama semtertja. Vlaki s šestimi vagoni, po presledkih petih sekund! Meglikast sij izžareva iz blesteče lable, k* sloni na mirnih, samozavestnih, velikanskih, širokih, snejnobelih črkah: Atlantik-tune*