gospodarske, obertniške » arodne Izhaj sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol 1 fl. 80 kr pošilj po posti pa za leto 4 fl. 20 kr., za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl za 90 kr kr. nov. dn V Ljubljani v sredo 8. maja 1861. Realna sola io nje pomen zlasti za krajnsko deželo. (Dalje.) r» V Ziva priea tega, kako se čislajo realne šole povsod, je 170 takih šol v našem cesarstvu (in med njimi 25 po-polnih s 6 razredi), ktere so večidel čisto na novo napravljene bile od leta 1851. Zlasti Cehi, Mora vani in Avstrijani so se v teh napravah lepo skazali : Cehi so napravili 6 * celih in 34 nižjih realk, Avstrijani 5 celih in 22 nizjih Moravani 2 celi in 13 nižjih, in celó majhna Šlezija je ustanovila eno višjo in 2 dolnje realki, itd. Le Krajnska, Salcburška in Bukovina imajo po eni, in sicer nižjo realko, in še ta ni tako oskerbljena kakor mogla biti, da bi bila koristna na vsako stran. In ravno krajnska dežela ima vse lastnosti, da mogla in mogla imeti popolno realko in še morebiti več nižjih takih šol. Krajnska dežela je kakor nalasc vstvar-jena za krepki napredek obertnijstva: naša dežela je obertnijo pripravnih pri- bogata rudninskih in drugih za delkov; ona ima veliko takih vodá, ob kterih bi se z velikim dobičkom dale napraviti manjše ali veće fabrike; Terst s svojim ladjonosnim morjem ji podpěra lahko barantijo in kupčijo; železnica nam polajšuje prepeljevanje domaćih iz-delkov; Krajne je za uk prebrisana glava, in kakor prerok oćitne potrebe realnih šol je naš Vodnik že pred 50 leti zložil svojo pesmico, v kteri svoje rojake spodbada tako-le: Krajne! tvoja zemlja je zdrava Za pridne nje lega najprava, ? Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé itd. Nekdaj so Gorenci (okoli Loke, Kranja itd.) tkali ve liko platna, ki so ga prodajali na Laško 5 spodrinili druzih vednost, ako hoče z dobičkom ravnati to ali uno obertnijo. Treba mu je, da pozná po njih naturi in last- se izdeluje to ali uno n ost ih tište reci blago tako, da drobno pozná, (snove), iz kterih je dobro in dober kup; le kdor vse to na se bo mogel ogibovati goljufijam in slepa- rijam, ki se jih nikjer ne manjka. Treba mu je uekoliko tudi svet poznati, da vé, kje se najbolje kupi to ali uno, cesar potřebuje, ali kam se to ali uno najložje spečá; treba mu je vediti, kako se napravljajo rokodelski in obert zapisniki, da ima vse, kar spada v njegovo barantijo, nijski v pravem redu zapisano; treba mu je vediti nekoliko o pravicah menic ali bekselnov; zakaj dandanašnji se ne prodaja vse za gotov dnar, ampak namesto gotovega dnarja mora obertnik in tergovec zadovoljen biti, da se mu placilo zagotovi z menico ali bekselnom, ki pa ima tudi svoje pravice. Takih in še več drugih vednost pa se ne nauči fant > ljudskih šolah to se nauči le v življenje namenjene v ne na kmetih ne v mestih, ampak vse realnih, to je, takih, ki so za djansko Zlasti pa je višja realna šola taka, v kteri se uči mládenec, da je pripraven za delovodja (werkmeister) ali ncer dobro plačanega služabuika. Iz teh šol pa, če se mu priložnost ponudi ali pa sam iz lastnega premoženja more, se more podati vtehniške, v kterih postane pripraven • V V • za visjega vodnika fabrik in obertnij. Zato tedaj je ziva potreba, da se osnova tudi pri nas cela realna šola, to je, taka ki obsega zraven nizje tudi visjo realko, ktere nam je res treba kakor ribi vode, ako hoćemo, da ne bojo najbolj službe pri fabrikah, fužinah, obertnijah, maši-narstvu, inženirstvu itd. v rokah tujih ljudi, ki se z našim kruhom redé, potem nas pa še obrekujejo, da smo zabiti. (Konec prihodnjič.) Gospodarske skušnje. (Da se gosence odvernejo od zelnih (ka so jih Cehi in Slezci tudi suknjari krajinski so ne- pusnih) sajenk ali flanc), kuhaj 4 lote voženka kdaj si veliko prislužili; lesá ima krajnska dežela veliko, ali s m e r d Ij i v k e (asaut) v maslicn gnojnice tako dolgo, delavci niso dragi ; kaj bi ne bilo mogoče, da to, kar si da se včs voženk v nji raztopi. V to voženkovo gnojnico Norimberščani in Cehi pridobijo z mnogoverstno lesnino, bi pomoći sajenke ali flance, preden jih sadiš. Vidil boš, da si utegnili tudi pridobiti Krajnci; iz železa in jek la se jih potem noben merčes ne loti. bi se dale marsiktere reci izdelovati od drobné šivanke do naše f uži ne bi utegnile spodbiti še 5) Breisgau. Zeitung a najvecjega orodja; marsiktero blago, ki se zdaj v našo deželo vozi in tukaj prodaja; za pridelovanje svile (žide) je naša dežela dobro ustvarjena in naša obertnija bi ji mogla veliko dobička na- Nova postava klanjati. In tako je še mnogo utegnile domače prebrisane glave se zdaj še nikomur ne sanja. drugih reci iz kterih bi ustvariti marsikaj, o čemur kako se ima s koniati, sedli in drugo opravo takih kónj ravnati, ki so smerkavi, červivi ali so imeli kako drugo nalezljivo bolezen. C. k. deržavno ministerstvo z oklicorn od 8. aprila 1. I. dá Al da se to zgodi, je treba, da se mladini priložnost pod št. 2281 naznanja, da ko m a tov, sedel ali druge SVOJO glavo izbistriti, da se nauči to, kar je konjske oprave takih kónj ni treba več sožigati, kakor podlaga daljnega prevdarjanja in koristnega začetka tega je dosihmal postava velevala, ampak dosti je, ce se z vreli in ali unega rokodelstva. te ali une obertnije. Ta namen pa I a go m (ali klorovo vodo) dobro umijejo, najmanj skoz 8 dni imajo ravno realne iu obertnijske šole; zakaj danda- dobro prevetrijo, in kar je usnjenega s kako mašobo na- našnji tudi preprostemu rokodelcu ni zadosti, da le brati, maže. Kertače, štrigeljne, iz konopa ali sp letnic pisati in eumalo rajtati zua > treba mu je sedaj še več (štrikov ali gurtov) na rej ene ujzde, ki jih je imel tak 150 se morajo vselej sožgati, škafi, iz kterih se je konj, napaja!^ pa le tedaj, kadar niso nié vredni. i • v V tem da pisma so zapisane tadi za nas Slo vence jako imenitne iu znamenitne stvari, ki so vse jasni dokazi, kako smo tudi mi Slovenci in nase narodne zadeve Naznanilo kranjskim gospodarjem visokemu daritelju in utemeljitelju pri sercu. Povjest nas uči « ' » «* „a u»jcoi iiaa uvi, - Stoji v ^ is 111 u - Učt lllljlgčt UC- Darila (premije) za dobre in lepe kobile (starejše z može cvesti u naroda malena, a niti u naroda koliko ma v pismu da knjiga ue žebetom in mlajšim brez žebeta) na Kranjskem se bojo po drago mnogobroj ali razrečji razdroblj 9 znani postavi letos delile v Kra nji na Gorenskem in sicer ne sliju ujed knj • v ako se ova jezik". Maleni narod smo 28. dan vélikega serpana (avgusta), to je, 4 dni po mi Slovenci, maleni narod so pa tudi Hervati za se i so sv. Jerueji. To se dá gospodarjem sploh že zdaj na znanje, da se Srb lj knj i za se 9 so Bug za se. V vseh teh malenih narodih « 5) 9 to je i t ali te r a t ne more rasti pripravijo in si ob pravem času oskerbijo predpisauo spri- in cvesti. Zakaj zato ? ker čalo od svojega župana „Novicah" v sostavku: „Slovenske narodne potrebe velike slovstva potrebujejo veliko število čitatelj kakor sem že v lanskih kel ka- v ' V..KV UlVIWilH |JUHWU«jVJ« » Wiinv DIWTIIU VllUlbljbV , r\ Castitim gospodom dnižbenikom kmetijske koršno p3' ceteri8 p™t>us, ie veliki narodi imeti morej l« Icilr« Je> mislimj Perv» glavni namen vsake knjige ta, c družbe krajnske mislim, pervi in glavni namen vsake knj ta. da se cita, da se prebira. Ce pa pisatelj že naprej vé, da bo Ker so štiri udj glavnega odbora c. kr. kmetijske njegovo delce, če še tako izverstno, obsoj družbe v deželni zbor u bili in so tedaj s tem opra tesnem ki © eno se le v ajhnega čitateljskega občinstva kretati, ktero viti imeli primirilo se je mog el tudi letos, kakor se je že enekrat ni zmozno mu plaćati saj materialnih stroškov naklade k i d r u ž b b za kterega bi bilo molcé od dostoj grade njegovega truda Ulili 1IU , V C I I IV I U I U ti U I II I It u u i , ti i* niniçU Ml "liv «« uK^iMvtv "Jv8w»vgH tiuuu, — ravno v tem času treba priprav delati, odložiti do mesca ne bo peresa lotil! To je očito, to je belodano se gotovo to glavno listopad na znanje, t. 1. To se daje častitim družbinikom ploh Glavni odbor krajnske kmetijske družbe 1. maja 1861. overa, zakaj da zmiraj in zmiraj pešamo, in le z velikim napenjanjem vseh naših sil včasih za en ali dva koraka kolo našega slovstva premaknemo. In vendar resnično! neverjetno pa je se med nami dosta takih, ki se tako rekoč z vsemi cetirimi ustavljajo teoi Našim gospodinjam kaj « jenj u slovenščine (Kako se izlegajo piščančki v jajcu) Ko j in hervato-serbscine v „jedan knjiž ki gledajo, pa vendar ne vidijo jezik". Al pustim te 9 MHJ Narod jugoslovanski je mnogobroj pa kaj to pomaga 9 okla jajce znesla , še v njem ni nič druzega viditi ko ru- ker smo razdrobljeni na tri razrečja. Severni Slovani leujak in beljak. Gospodinje vzamejo puti take jajca, ki so Poljaki in Cehi so vsak za se saj toliki, da morej nam živež. Al rumenjak in beljak imata prav za prav ves j e «posebno slovstvo uzderžavati Mi Jugoslovani Rusi, vsak smo drug namen, kakor da bi se nam samo na mizo kuhani v tem obziru v dosta hujem položaji. Naše posamne slov nosili ali da bi jih kuharce za mnogotero hi jajca se ima izvaliti piščanček. Kako se nek natoroslovec Rolan to g rabile odi? . Iz Irski stvica so v primeru s sosednim nemšk talijanskim in celó madjarskim slovstvom še dete v povojih. Nai olan je prav mikavno od dne do dne po-pisal spočetek piščetov v jajcu tako-le: 3. dan se s po-vekšovavnim očalom ali drobnovidom vidi spočetje čepine, možganov, serca in kervi (zakaj serce in kri mora pervo tedaj, v nas da so zadobile te sosed t Jug pretežni P« je in sicer na veliko škodo in nevarnost 9 biti, da se more I IH očesom vidi, da serce za našo narodnost. N se. kakor hitro najperva skerb mora tedaj bit 9 da mogoce, sicer pusti V • k e m rediti vse drug 9 4. dau se že s samim odtegnemo temu protljivemu uplji temu mora • v oj e pre 9 6. dan so poglavitne kerv napetemu preobvladanj ín to je samo z združenjem s žilice že osnovane in vidi se bitj žilic in krogotok kervi 9 sedinjenjem našega vzajemnega slovstva mogoče. Orij 9. dan je narejen drob in začenja se osnova mesnatih delov mora se velikan protistaviti, ne pa dete. Drugač bodemo m košíc; kljunček se odpre pervikrat; 12. dan se prikaze perjiče; čepinja prihaja hrustančasta ; pisce se začne pervikrat gibati; 15. dan so žile, koščiče in perje skor do do-brega dodělaně; 18. dan se slišijo pervi glasovi piscanc-kovi ; 21. dan predere pisce lupinjo in se izvali dve ali tri ure potem uovorojena živalica teka vsa živa in vesela sèm ter tjč. kakor do daj darivno pismo 5? zahman ili bez znatnoga uspjeha uma trošili liepe sile našega jusroslovanskesra Bogom govori udarena gledati, t v e n e g jih ni poslušati; oni ne iz jajca 5 " Na protivnike zedinjenja pa ni treba znajo našega revnega položaja, ne poznajo nevarnosti kteri životari naša naroduost. To pa naj jim je rečeno, da zahtevaje zedinjeno vse slovstvo, nismo tako neumni v 9 da bi se ne učili tudi Jugoslavenska akademija V k đ\ . fl^P L. * Spisal K. Zavčanin. drugih jezikov 9 ker bolj kot drug spo znavamo prislovico našo: „Kolikor jezikov toliko ljudi velj u N Ako se hoče tudi naš vsak narod omikati, kakor AI nas jezik nam je pervi. drugi strani pa se opet ni treba bati, da b sledeti tisto narod, to je, na podlagi národni, moramo zvezdo, ki se je prikazala v neobičnem Mišu na obnebji at > to i na na nos přijeli sadašnji hervatsko-serbski književnik. se omikuje zedinjenje se s tem zveršilo, da bodemo mi Slo jugoslovanskem. Ta zvezda pravcu Mi dobro poznamo prednosti in pra naše slovenščine in to se ze vidi na njencm in od te ne bodemo odstopili in namesto nje nepravilnosti nas bo gotovo izpeljala iz , ki ga je naměřila — tmine, v ktero smo zagazili sledivši zapeljivemu blešu ve-sice — ptuje kulture. Ta zvezda, prihodnica naše zore hervatsko-serbskega književnika vzeli daritelj ne zahteva, marveč pravi: 9 saj 0 teg tudi isoki v sredotočj Je kdo je berž ne ugane? Juraj Štrosmajer. HHHVHHPHIH^H1r (namrec na jugoslavenski akademii) imalo bi biti učeno djakovački vlada Josip družtvo ili akademija, u kom bi se imali stiecati i sjediniti Banska konferencija od 10. decembra 1860 bo ostala 9 bolji umovi hrvatski, srbski, čaju, kojim načinom m b ki i i s e bugarski, d za povestnico jugoslovanske kulture na veke znamenita. S tvoriti jed d knjig aj precj slovjenskom jugu u tem dauom se je nova doba začela. V nji je čital gospod Hervati in Serblje so se v književnem jeziku na ta način s ktero je daroval za uteme- zedinili, da so Hervati pred kakimi 15 leti brez pomislika „darovnico" , vladika svojo ljenje jugoslavenske akademije znanosti 50.000 sprejeli serbski književnik in z njim na koše nepravilnih kterih se dandanas skoro več odkrižati ne morejo. gold. a. v. oblik 9 V tem slučaji pride tedaj nam Sloveocom ta skušnja ua materi cerkvi dali, ktera terja, da ne zakopamo talentov pomoč, da ta način je neveljaven. Način zedinjenja bode nam jih je Stvarnik podařil. r Bog! s li tek, da ne rabim zlokobne besede „mesanje . Kurelac, ki je gotovo velják, kar se jezikoslovja tiče, pravi v svoji knjigi: „Recimo koju", da tako slijenje áorodnih razrečij v jedni književni jezik ni nobena nova teorija, ampak da jezikoslovna povestnica že pozná slične dogodjaje. Meni se dozdeva, da izpeljatev teorije je samo Zeit". V Zagrebu. Nove pesmi. Glasi Gorenski se zovejo napevi, ki jih je za klavir ravnokar na svetio dal gosp. Andrej Vavken, učnik v Cerkljah, zloživši jih vecidel na besede Puha rj eve in Dalje govori darovnica, da je potreba, da se „naprije P r a p r o t n i k o v e tako dobro izbrane, da jim je res po povuku braća Slovenci u kolo srbsko-hrvatske književnosti, pravici na čelo napisal: še „eine frage der kojim bi se tim obezbjedio narodni život i napredak, a nam Hrvatom i Srbljem nabavila liepa kita umnih suposlenikah". Kdo izmed nas Slovencov ue bi bil gosp. Strosmajer-ju za Zápojem rad mile, poštene, Iz mlađega, blaz'ga sercá; Negnjusne, ošabne nobene Mi v struníce serce ne dá. Lovro Toman. Pesmi ki jih imamo tù presoditi, so do ene dvosrlasne te besede na veke zahvalen! Njih vaznost bodo se le nasi unuki dostojno ceniti in prav čislati mogli, kadar bodo že sad prirodile. Za našo cenilev so še preblizo. Naj prej ali čveteroglasne ; tedaj je njih presovanje nekako težje in tedaj moramo mi Slovenci v kolo stopiti, ako si hoćemo prav natanko še le tedaj mogoče, ko se bodo v zboru (koru) I ? » • * • i • _ ___l * ____________1 ____* i. • Ci .. 1 _ i * • « i v • i « i « . - v • pele. Al kar se more doseći na klaviru drugač narodni život in narodni napredek zagotoviti. Se le za nami pride red na Bugare. Takih besed, ocitno moramo pesem se vendar dá razumeti reči, do sedaj nismo bili vajeni slišati iz Hervatske. in glavni duh moramo jih prav prav po • » Vednost je moc kU hvaliti. Razun enogiasne „Mlin", ki je tudi micna. čeravno -----------v -------- -------- ----w------ 77------ 7 — Jv "MVUM) VV,M,U ta pregovor od dne do dne veco, ne tako kot druge in svojemu napisu menda prav ne od silno moč dobiva. Kar veljá od poedinega člověka, to se govarja, so vse tako polnoglasne, melodične, da bode mno dá skor zmiraj potegniti tudi na celi narod. Naše do sedaj gotera globoko segla v serce slušavcom. Nam najbolj do zvezane duševne moči moramo razvezati in njih delovanje pada dvopev: „Poziv Gorencom"; tako na tisto stran oberniti, od ktere nam najveća nevarnost ginjenega serca moreš slišati. Prav v duhu svojega napisa je micen, da ga le preti. mmmmmm Do sedaj nismo imeli nobene visoke soie, v kteri bi je zložena poslednja „Otožnica" po ranjkem gosp. Kamilu se bila naša mladež — nasa bodocnost — na narodni pod- Mašek-u, ki bo njegovim prijatlom in učencom pri petji lagi izobrazevala. solzice vabila v oči. Kar se tiče izvirnosti Vavken-ovih pesem, po našem so znanji celó nove in ne spominjajo na V7 Zagrebu jo bodemo vprihodnje dobili. Kako pa se bodemo najbolj hvaležne storili za to do- do sedaj znane motive; ena je že naznanovana kot nemška po nemškem tekstu wWie schôn ist das landliche Leben". Živo tedaj moramo priporočati ta lepi dar vsem Ijubi- broto proti njenemu utemeljitelju? Mislim, da najbolj tako ako bodemo našo mladež, ki smo jo do sedaj na druge vse-učilišča pošiljali, mnogobrojno vprihodnje v Zagreb pošiljali. teljem domaćega petja. Na prodaj so „Glasi Gorenski" v Tukaj bo naša mladina priliko imela se soznaniti z verlo bukvarniei L e r c h e r j e v i po 50 krajc. pa tudi po drugih mladino hervatsko-serbsko, se ž njo sprijatila, pobratila. In slovenskih mestih. Sotla in Kolpa, ki ste se v tečaji stoletij razšir'e v široki razdruzivi ocean med Slovenci in Hervati, bote vezale in ne več razdelovale. Se vé, da še bo Ljubljanica veliko vode v Savo izlila, pred ko se bo jugoslavenska akademija v Zagrebu odperla; al temelj je vendar-le že položen! Med tem se moramo pa mi Slovenci p r i p r a v 1 j a t i. Naša mladež, kakor se je dosedaj v naših šolah izšolovala, ne bila bi sposobna za uspešno obiskovanje národně akademije; naš osmošolec, Poralađ in jesen Dvakrat v letu Serce kipi mi: ki razun svojega maternega jezika ne zná nobenega dru zega jug oslavenskega, kaj bi nek na zagrebski akademii počel, kjer se bo vse le v hervatsko-serbskem književniku učilo? Mladež našo moramo tedaj za uspešno udeležbo narodne akademije usposobiti. In sopet sem na tisti snop Kadar zeleni kras Krije zemlji obraz, Cvetice, hrib in log Kinčajo vse okrog; Slavćkov posluša spev V gaji mladenč vesel. Mladi čas Zemlje kras Ti si 1 j u be z n i Mileni ćas! r Se enkrat v letu Serce kipi mi: Jesen ko blagoslov Troši po zemlji nov Milo ko sad zori f i Grojzdje sladko žari ? se zime mraz 7 Bliža Skerb za prihodnji čas Jesen ti 7 Polna si } Daš nam prij a ti o v Svete daří! J. Severjev nalete], kterega smo že toliko mlatili, pa vendar še zernca iz njega ne izmlatili, namrec prestrojenje našega šolstva Novice iz deželnih zborov Odbor, ki bo to stvar v roke vzel, po narodnem kroji! H koncu še nekaj. Prežali smo Slovenci ni sostavljen. Nadjati se je pa, da se bo v kratkem so- neizrečeno radovedno po novicah, ktere so nam dohajale iz in v kterem bo morebiti tudi. kdo od naših ljudi sedel, še Ozir na deželne zbore po Slovenskem. Iz Ilervaske 4. maja. v. stavil. Po vsi priliki bo njegovo pervo delo to, da bo deželnih zborov v Ljubljani, Gorici, Gradcu 7 ■■ H ■ Ce- razposlal poziv na vse jugoslovanske narode za dnarno lovcu in Poreču. V.Ljubljani se je, in saj nekoliko podporo, zakaj akademija znanosti se ne ustanovi s ne- tudi v Gorici skazala pravica slovenskemu jeziku, v Ce kolikimi tisući. Kadar bote tedaj 7 Slovenci, takošen poziv lovcu se ni ne živa duša oglasila, da tudi na Koroškem dobili 7 ne g ledajte na nekoliko goldinarjev, ampak odprite bivajo Slovenci; v Gradcu tudi ni bilo dosti bolje 7 in na široko svojo mošnjico. Saj je to, kar za šolo 7 darujemo, ravno tak zaslužek pred Bogom, kakor da bi to za omiko v Poreču je bila pravica Slovencom celó poteptana. Šta jarski Slovenci so se zlo opekli pri volitvah, ne enega po slanca si niso izvolili 7 bi ga bila dosihmal volja Poslednje ..Novice" so nam iz Ljubljane prinesle veselo novice, možko zastopati. Edini gosp. Herman, rojeni Nemec > 7 jih iz- da tudi na naši gimnazii se bode vprihodnje ućila hervaščina voljen od kmetov ptujske in rogaške okolice, je spregovoril in serbščina in da po takem bo naša mladina tisto stopnjo v znanje jugoslavenskih jezikov storila, kije, zastran iliršćine, ako se ne motimo, že leta 1849 ali 1850 v organizacii naši gimnazii po ministerskem ukazu predpisana bila, pa žalibog! besedo, in nasvetoval saj to trohico pa koliko je to! naj bi se cesarski diplom tudi v slovenskem jeziku shrauii v deželnem arhivu > upíraje se 7 da so ga Slovenci poslali le na papirji dosihmal ostala! Vred. v zbor, da je tedaj njegova dolžnost, jim delati po volji; 153 Slovenci hočejo tudi zastopani biti s svojim jezikom v li- našo slovensko reč, in da utegne talijanski živelj jo tlačiti, stinah, ktere so dale povod visokemu zboru. S tem ni nič ako ne celoma potlačili." Vendar dopisniku ne zamerimo. proti nemškemu jeziku rečeno; al Slovenci se ne smejo ker je blezo pisal te verstice ob času. ko se je zbor komaj čertiti, da terjajo čast svojemu jeziku. Razveselile so nas zaćel. poštene besede iz tujih ust, tem bolj pa nas je razžalilo, da tisti gospod poslanec, ki je v celjski okolici pri volitvi obljubil se potegniti za obveljavo domaćega jezika, se je prederznil javno izreci, da doljna Štajarska je nemška Josip Mlinarjev. Dopisi zemlja!! Ne rečem druzega kakor to: „Ce nam dá Bog dočakati, bomo v šestih letih drugače volili! — Ako se tedaj ozremo na perve deželne zbore, v ktere so Slovenci svoje poslance volili, zapopademo še le prav gosp. dr. Blei-weisove resnične besede , ki jih je govoril v 1. deželnem zboru kraj nskem , rekši: „Tužnega serca se oziram na naše vabila na naročbo*. iz Hervaške me&ca aprila. v. Priobčil je naj popřed „Pozor" veselo novico, da namerava teržaška či-tavnica izdajati slovensk političen časopis ; iz njega je posnel pražki . Cas u ugodno Glasnik". Hipoma so poti hnili vsi vest, in potem „Novice" in 55 nega glasi o zadevah politic lista, ker je vsak domoljub le željno pričakoval po brate na Stajarskem in Koroskem, v Istri in na Goriškem. Al jirn bota dva nemška in dva laška deželna zbora pra- Zvedili smo celó, da mu bo ime vična ? bo kazala příhodnost.a In zbor v Poreču, goslovan" in da bo izhajal trikrat v tednu nam oznani 15. list „Novic", da o d 55 Ju 1 kar uaenkrat ntca nic ne ve. ki ni hotel voliti poslancov na Dunaj, je pokazal visoki vladi še dosti dosti več, če bo le hotla viditi namreč to, da le ravnopravni Slovenci morejo v brambo biti pre-napetemu postopanju italijanščine v isterski deželi. Deželni zbor goriški. Iz Gorice 1. maja. Zaduja seja pervega goriškega H|HH|HH^HHJHH| tega Ako bi se ne bila gerda laž raztrosila vsega po svetu, bi se bil znabiti kje stvari, in dognalo bi se drugod V ze kdo zmeuil o tej bilo kaj; tako pa smo čakali političnega časnika, kakor Lemberčani žebeta, ko so bili m v _ ' kobilo nasadili na bučel Zalostna nam majka! Iz Reke 3. • v maja se „Novicam" pise i da tudi tukaj deželnega zbora je bila 22. dau prime besedo jeziku. tn. Med drugimi po g. Ka fol (tominski poslanec) v slovenskem Kakor že unikrat so tudi sedai nekteri laški pre napetneži izmed poslušavcov šumeti začeli. Al slovenski ober govornik se s tem pretrašiti ne dá, marveč serčno se nivši proti laškonom jih zaverne po talijansko nekako rekši: slovenski ucenci zlasti dijaki 7. in 8. razreda uiso zadnji, ampak se marljivo trudijo, izuriti se v maternem jeziku. Vredili so slovensko čitavnico, v kteri vse slovenske časnike berejo. Da se pa še bolj vadijo, pišejo z dopuščenjem svojih učnikov list „Domače veselje slovenskih bratov". Gospod profesor Janez Terdina jim je obljubil, nekoliko ur slavnega našega pesnika Prešerua razkladati. naj bi poterpeli, ker hoče najpred govoriti v jeziku tajistih, Iz Štajerja 1. vél. travna. z Na Stajarskem ki so ga v zbor poslali njih pravice zagovarjati kar bo prebiva okoli 400.000 Slovencov, toraj dobra tretjina vseh morji drugih na nazadnje tudi po talijansko povedal, da ga bodo tudi Lahi stanovnikov. Mi nismo tuji osredek v razumeli. Poslušavci so omolknili in gosp. Kafol doverši rodov, temuč se živo deržimo sorodnih bratov, kterih je svojo nalogo. Napravil je tri predloge: 1. naj bi se cesta skoro 18 milijonov v Avstrii. Mi se tudi ne skitamo od na Tomiuskem, pred već leti začeta pa opuščena, do konca nemila do nedraga, dognala, kar bi bilo Tomiucom v velik prid ; 2. naj se ampak že od starodavnih časov obde-lujemo svoje polja in prebivamo v svojih stanovitnih hišah Tomiucom zbog sedanjih revnih okoljnost davkovska priklada na slovenski zemlji. Mi tedaj imamo naravske pravice, tukaj odbila, in 3. naj bi se uperio zoper vse tajiste, ki zatreti biti, kjer še, hvala Bogu! smo; slovesná cesarska beseda želijo koze na Tomiuskem in Bovčanskem. Na ta Kafolov pa nam je podělila tudi postavne pravice ravno tako, predlog se oglasita gg. Deltore in Dottori ter svetujeta, da kakor drugim narodom idejo. Enakim dolžnostim grejo enake se v deželnem zboru govorilo le v pravice. Kdor ima zdravo pamet, nam tedaj teh ue bode obilniše nakladal samo za tegadel, ker bi bilo najbolje, ako bi talijanskem jeziku, kterega vsi, tudi slovenski poslanci, krátil, unih razumejo. Zoper to se oglasijo: sr®* too » Winkler, Zigon in pa se smo Slovenci. Ce smo v kterem oziru zaostali za drugimi Grossmaun. Tudi žl. Ritter se zgovarja, da mu v talijan- narodi, hej! to nam ne more v načelu kratiti pravic, temuč naša skerb bode, vse svoje žile napeti, da je njih izpeljava mogoča. Vražji kolobar pa bi bila predmneva , da se nam skem jeziku, kterega se je le iz slovnice naučil, bolj težko gre ročno pa v maternem jeziku, to Je v nemškem v kterem edinem se bo potegovati zamogel za dobiček teh, ne morejo ze sedaj enake pravice podeliti, ker (po mnenji ki so ga izbrali. Dr. Doljak, skoz iu skoz pravičen mož, nekterih^! ne bi mogoče bilo, iih tudi oživotvoriti!! Skerb za i reče, da pač prav bi bilo, ako bi se zastran zgube časa tudi zgoditi utegnilo ako bi bil zbor privaten; toda ker je očiten in med poslu le v enem jeziku to se mora nam samim prepustiti, in po neugodnem uspehu govorilo, kar bi se šavci tudi taki biti utegnejo, ki talijanskega ne umejo » naj se le modrujte ! — Kdor ni vestno premisljeval naših zadev in razmer, jih tudi ne more zapopadati, in kamor tak eno-stranec pogleda, se mu bode vse prenapeto zdelo, naj še tedaj govori vsak poslanec v jeziku kakor mu je d rago, >kaj tako pohlevnega in zmernega in pravičnega terjaino. ali v slovenskem, talijanskem ali nemškem. Dr. Deperis Slepec ne more presojati barv. Al zatega voljo so vendar in vse modrovanje jih okoliščine takošne, kakoršne so, pristavi, da princip se poslužiti vseh teh treh jezikov v zboru je odobren že s tem, ker se je pripustilo brez naj- ne spremeni. Te spoznavati in pametno razsojevati je po manjega ugovora govoriti v vseh imenovanih jezikih. In pri tem tudi ostane, toda v žalost in jezo marsikakega prenapetnjaka, kteremu glavitna naloga današnjih časov, sicer zaostanemo in čas nas bode prehitel. Poveršno o nas soditi torej ne veljá. zunaj talijanskega ni zveličanskega Prevažna in zares sveta naloga deželnih zborov na Šta jezika na svetu. Kar nas jako veseli je to y da naši jarskem, Koroškern, Goriškem in v Istri, kjer so Slovenci poslanci laški in slovenski prav po bratovsko v lepi za- v neugodni razmeri z drugimi narodi, torej bodi tudi našim stopnosti med seboj svoje reči opravljajo tako, da opetovati pravičnim potřebám in željatn zadostiti, sicer bodo utegnem svoje že izusteno na Goriškem se ne bo nobena krivica godila, ako se le bodo naši slovenski zastopovavci modro za enakopravnost opazko: „da nam Slovencom ravno narodi, kteri so dosihmal zvonec nosili, preočitno po kazali, da še niso zreli ali godni. Naše graške deželne (?) novine in „Tagespost" 1 černijo pri vsaki priložnosti nas Slo-potegovati znali." In po tem takem bi bil tudi prazen strah vence in vse naše zadeve na gnjusno obračajo. Ako reči nekega gosp. dopisnika iz Gorice v „Slov. prijatelju , ki ne morejo zadusiti, pa se te vrane lotijo oseb, ktere se med drugim pravi: „Najbolj je pa to žalostno za Slovence, borijo za enake pravice in za srečen, navadi in ustavi prida bomo malo besednikov v zboru imeli, ki bi govorili za raeren razvitek naše velike staročastue avstrijanske domo- 153 vine. vselej Da jim ne ods;ovarjamo na tolikratno natolcovanje se je pélo, govorilo, godio na violončel in dělalo ? je edino to vzrok, ker se blata rajsi ogibamo, kakor na klavir. V petji se je najslavneje obnesla gospodična pa doti kam o. Iz Celja 6. maja n Bog ve y ali v se kje drugod M arija Dolenceva, ki je zares uneta za svoj narod; od vseh straní je donelo: „živila" in „slava". Péla je Fleiš- slovensčino tako zaničujejo in preganjajo kakor pri nas? manov dvospev: Celo jeremijado bi Vam lahko napisal, kako se mili naši 55 Lahko noč" z ir to Kersni kom pevcom cistega, zvonecega glasu in pa samospev: „Kje dom materinščini godi tù na „uemškem otoku"; al kaj bi po- je moj?" v kterem se je posebno izverstno pokazala. Njeno magalo? Le seršene iz domaćega in ptujeg-a gnjezda petje ima glas poln čutja in něžnosti, ter poln mile, jasne bi zdražil, ki se jih sicer pravi rodoljub ne bojí, vendar tekočine. Za njo je bil na pervem mestu Čeh gospod Lego pa nič ne opravil. mili Cesar! preserčno si spet govoril z národními českimi samospevi in s Pivodovim samo v prestolnem ogovoru o ravnopravnosti vseh svojih spevom: „Slovan Ceh". Pel je krepko, s pravim čutom narodov, slava Ti! al naši ljudje nocejo od tega nic slišati, in kdor se vêde po cesarjevih besedah in brani godu je in prosto, kakor je treba slovanskim narodnim. Jako po bil tudi čveterospev: „Vse mine" (slovenska na-narodnost slovensko na slovenski zemlji, je puntar, je pan- rodna). Kori so se dobro vêdli, posebno pa zadnji: „Slavska slavist in Bog vé kaj še! Skoraj bi bilo tukaj peticijo reč." „Besedo'* sta osvětlila dva glasovita umetnika: gosp. pod pisati, da bi smeli tukajšni Slovenci slo- Wi I c z e k, Ceh, in Francoz gosp. L a f o u t. Pervi je godel vensko govoriti! Bog daj, da verli poslanci kraj n ski, na violončel, drugi je délai na klavir. Oba sta po ki so že v domaćem zboru tako serčno pokazali, da jim vsem Terstu sloveca virtuoza, in njuna igra je bila spre- je omika in po omiki sreča Slovencov toliko pri serca i bi jeta z veselim ploskanjem; glasilo se je: „živio" in „ slava"! se tudi na Dunaji oglasili za nas reve, da bi tudi nam Citavnici bi gotovo bilo na veliko čast, ako bi ta dva go obveljala pravica po besedah Njih Veličanstva! V nedeljo ponoći je tukaj sneg pobelil naše spoda tudi prihodnjič podpirati hotla njene slovesnosti. • m m m ft « ■ A V. •# ^ _ ^ _ V homce in spet govoru je bil najglasneje sprejet gosp. Sčitomir Vilhar velik kos kruha nam vzel. Draginja že prihaja kot dereča s Preradovićevo pesmijo: „Pozdrav domovini". voda. Kaj bo? » Ji vuni IJ V • ^ I. VCiUlU V UU UI UI1U1 • P r protnikovo: „Domovina" je govorila teržaška gospodična 7 Iz Gorice 5. maja. Pokril je nocojšno noč sopet sneg v Terstu rojena in izrejena, toraj zmirom bolj vajena itali _ - w _ _ * * * ^ • m i V V , t • • s svojim belim krilom naše bližnje gore; pri nas v Gorici janscini kakor slovenšcini; pa ravno s tem, da je v pa je zategadel prav merzla sapa. Da! take neugodne 8p0- sedi" govorila, rt be je pokazala ljubezen do slovenskega svojega mladi ne pomnimo, kar so začeli pratiko natiskovati. Slaba pravega maternega jezika, letina se kaže ne le samo našim goriškim kmetom, temuč K 55 gospodov in tudi krasnega spola. besedi" je bilo prišlo dosti Marsiktero serce je bilo tudi gorjanom. Pozimi sta jim piš in poledica veliko škodo veselo ganjeno pri drevesih napravila; uni dan jim je slana po dolinah vse lz Ljubljane 7. maja. Okoli deržavnega zbora dunaj pokvarila, danes pa severská plahta. Posebno škodljiva je skega in tukajsnega vremena zimskega, kakoršnega nobeden bila pa slana konec preteklega mesca, ki je m u rva m vse ne pomni, se zdaj suce vsa naša govorica. Nikar se ne li8tje, ki je ravno pognalo, posmukala. Ker nimajo tedaj čudite, da se vreme strinja s politiko, zakaj ker se je ljudje nič hrane, da bi sviloprejkam (kavalirjem) pokladali, bati hude letine, kakor se zdaj kaže, tudi politika gredó že sedaj pod zlo. Svila bo tedaj, kakor se vidi, glavo iako pobesi. Od sabote (4. maja) sem imamo spet zimo od snega je padlo toliko, da še tretji dan ni nog čez glavo draga. Une leta so naše kmetijske ženice dan sv. Gotarda (Gotthart) že cele jerbase graha in črešinj v mesto na prodaj povsod vès skopnil; le to nas še tolaži, da morebiti ni po prinesle; letos se graha le malo vidi, črešinj pa še celó nič. vsod taka; saj iz Gorenskega srno slišali, da ga ni Matevže. Izpod ftlihovskega grada na Dol 3 maja Od toliko padlo kakor tukaj in na Dolenskem in Notrajnskem. Spet sedimo pri peči in tožimo. kaj bo iz takega začetka vseh straní se čujejo žalostné tožbe, da je undanjša slana pomladanskega. Pres toi ni govor Njih Veličanstva kmetovavcom skoraj vse sadje in većino vina vzela. nas podgorce zadene, smo tudi od mraza precej zadeti Kar . pa cesarja nas je vse razveselil, zakaj odkritoserčna beseda da bode res en- polna svobodnega duha obuduje zaupanje 5 vendar ne tako zlo kot poljci, ker na • v ah prebivamo, krat konec nesrecuega absolutizma in prenapetega centra Naše slive (češplje) zdaj najlepše cvetijo, bele so kot sneg, lizma, ki sta nase cesarstvo pripeljala v tolike nadloge. ki je berž drugi dan po nedelji iz naših višav zginil. Na- Derzavnemu zboru je po prestolnem ogovoru izročeno jako djamo se češpelj dovolj, ako nam jih še posihmal ne odnese imenitno opravilo, da vzajemno s cesarsko vlado skozi kaka ujima meške 1 majnika so pi . V 1 . © prav dobre volj p. L sedmošolci novo- io skozi novo derzavno-politično poslopje svobodné in vsem narodom pravične Avstrije sozida, ki se ima, brez oslab-pošteno priča častitega gosp. profesorja ljenja potrebne edinosti, opirati na samooskerbstvo in samo- Novicam" stojnost posamesnih dežel. Da pa vresničiti to autonomijo «Hmnazije in imeli Podgradom spomladansko veselico Popisal bi jo rad obširniše, pa vem da prostora manjka v _ «fe 55 y Iz Krasa 6. maja C Lepstansk po kteri ima prenapeta centralizacija pasti, ne bo deržav Přetečeni teden sta mraz nemu zboru ravno lahko delo, se je že pokazalo v 3. seji in slana tudi pri nas veliko škodo naredila. Črešnje, češplje poslancov, v kteri je šio za ustanovitev posameznih zbornih in breskve, ktere polne lepega cvetja so že obilen sad obe- razdelkov, in v kteri so se „Du naj ča nje" — tako tale , so posebno terpele in tudi zarod terd je slana pokon-ćala. Na Nanósu in Cavnu že več dni sneg leži in včeraj in danes ponoči je tudi nižje gore in griče nokril. Tako se imenujejo pri nas enostranski „centralisti", ki hočejo celó vso oblast le na Dunaji imeti, bojevali z „foederalisti" ali kakor jim tukaj pravimo z „Avstrijanci", kteri, pustivši merzlo vreme je pa posebno naši sviloreji škodljiv ze Dunaju višjo oblast v vseh potrebnih, celo cesarstvo zade so svilne gosence iz jajčic izlezle pa kerme jim ne moremo vajočih zadevah, zahtevajo posa m nim dežela m avstri dati ? murve pognati ne morojo janskim v prestolnem ogovoro izrečeno samooskerbstvo* Da V Terstu 2 maja * Slovanská narodna čitavnica so v tej zdaj še mali pravdi vendar zmagali „Avstrijanci if 7 je imela 28. aprila zvečer svojo drugo besedo, v kterej je razveselilo vsakega, kteri ima pravo serce za blagor Bog daj, da bi se to ne bilo že zgodilo 4. maja Ljubljani padlo snega na debelo y ko j( Vred Avstrije, in ne želi 7 da vlada naša vnovič nastopila, će v **) Res je taka, sicer bi radi omenili še druzih takih pomla- danskih veselíc, ki so jih tudi vprico svojih gosp. ućnikov napravili 1. in 2. dan t. m. učenci ljubljanske gimnazije prav tudi pod drugimi oblikami, tisto pot, ktera jo je poslednjih deset let do tega brezdna pripeljala, kjer stojimo danes, in kteri, kakor nam prestolni ogovor zagotovlja, je presvitli kar največ cesar sam slovó dal rekši zidane volje, pa v vsem lepo in spodobno Vred je mogoče, obširno samostojnost dati. da hoče „deželara, c; 154 Iz Ljubljane. Slavno vredništvo duuajskega časnika pravno uredbo cesarstva doversiti na podlagi kar ko li je D Ost und West", krepkega zastopnika avstrijanskih Slo- mogoče obširne samostojnosti posamnih dežel * vanov, nam je odvzelo delo, bedasti „Tagesposti" in njeni ob enem pa na podlagi tistega edinstva, ktero je po ljubljanski derhali zadnjo besedo reci. V svojem 45. listu trebno, da se cesarstvo mocno obderží (Pravo!) V obojnem pise „Ost und West" „auf gut deutsch" takole: oziru pa sem poterdil, da se ima udeležtvo ljudskih za- in einem mussigen Augenblicke ein stopnikov pri postavodajanji po skusenih ustavnih (kon- * Wer hat nicht Wiirmchen betrachtet, wie es selbstzufrieden seiu Futter štitucijnih) oblikah ravnati. sucht und mit auífallender Cemuthsruhe gewissen natiir To dek) hočem po pravilih odkritoserčne in svobodno lichen Verrichtungen nachgeht? Unwillkurlich kommt einem misleče politike (PravoI) v vseh krajih cesarstva enako- der Gedanke, dieses Wiirmchen konnte sich einbilden, wuu- memo uravnati, in sicer kakor je pravično in spodobno z derwelche hohen Ziele bei seinem Thun zu verťolgeu. Eine ozirom na preteklost posamesnih kraljestev in dežel (Pravo!). Erfahrung der letzten Tage ist wirklich geeignet, diese Deželni zbori skor v vseh deželah niso le po ustavni osnovi Tagespost" in Graz, ein že uredjeni, ampak so že resnica; od leta do leta, ko se bojo Die » Vermuthung zu bestâtigen. Bliittchen, dem man seine Bestimmung als Kásepapier ti zbori praviloma ponavljali, se bo ta resnica čedalje bolj zu nutzen, auf den ersten Blick ansieht, schliesst eine poterjevala; zakaj najbolje in najbolj gotovo poroštvo vsake misli je djanje. Tako bojo dežele skozi usta svojih zastopnikov k Meni govorile; tako bom naravnost zvedil, kaj one za dobro spoznajo; tako bo mogoče, koristue naprave osnovati in geistreiche Polemik mit folgenden Worten: „Die „Tagesposiu hat eine andere Aufgabe, als sich mit einer Rotte blindwůthender Fanatiker in Nationalitàtshefae-reien eiivzulassen. Wir h ah en uns ein h ô her es Ziel u gesetzt. Es ist uns schon viel Dummes vor Augen cr ekommen und wer je mit der „Oesterr. Zeitg." Polemik írefuhrt hat wird dieselbe » Erfahrung gemacht haben doch so was Kalbfleischernes noch nie. Solche Zeilen sind geeignet, den Menschen an seiner Bestimmung zweifeln zu machen. Naturforscher behaupten, der Mensch stamme voní postave dajati , da bojo take, kakor jih ljudstva želijo in za potrebne spozuajo. Za letošnje leto pa zamore srečno začeta delavnost deželnih zborov se le pozneje se končati; za zdaj so odloženi, ker se morajo nektere sila potrebne deržavnem zboru resiti, v kterega opravilstvo one spadajo. reci splošnega zapopadka po Affen > die steh u n g 9 Tagespost u zeigt uns die leibhafte Au fer Naloge, des Affen im Menschen. prikrivati ki jih imamo resiti res težavne naloge. > 80 ne smemo si tega Novičar iz domačih in ptujih dežel Iz deržavnega zbora. Na Dunaj Al sedaj veljá svetu pokazati, da politične, narodne in cerkvene različnosti, ki so v okrožji avstrijanskega cesarstva tako ozko skupaj zvezane, niso tolikšne overe pametnega porazumljenja, da bi se ne dale s posredstvom zvišane omike po prijazni spravi tako premagati , da bo za vse 1 maja Danes je bil slovesni začetek prav. (Pravo!) deržavne 11 » zbora v prestolni dvoran rske palače uri je presvetli cesar, pred njim vsi ministri Ob (tudi ogerski dvorni kancelar baron Vaj in pa srof Szecsen sta » od Deržava, ktere vlada si za dolžnost spozna, vsako narodnost varovati v njenih pravicah, in ktera hoče, da p o t e r p e ž I j i v o s t obveljá pri vseh razmerah ojvodov ce- pravice in vzajemnega občenja svojih posamesnih narodov _ . i V * « A * M • 1 I bila vmes), přišel v dvorano spremlj sarjevičev in mnogih velikašev; slava-klici mu donijo od ne pripušča samo dostojnega prostora za neoverani napredek obeh strani že zbranih deržavnih svetovavcov; na dvorném narodnega razvitja, temuč daje deržavi sami najgotovejše tergu postavljeno kerdelo vojakov naznani prihod cesarjev poroštvo neodvisnosti in ponosne moči v verati drugih deržav; s strelom, in v tem hipu začnejo po vseh cerkvah zvono vi taka moč od ene strani svoje domače deržavljane zvoniti. Njih Veličanstvo cesar se podá na prestol (tron), zadovoljne delà, ker se opira na svobodo (Pravo!), od strani pa odbija vsako skerb proti unajstvu, ker se po naturi svoji ogibuje strastni zavzdigi, ktera se nahaja se vsede, sprej iz rok • V • visjega svojega komorníka pismo, drusre in odkrit bere s prestola sledeči ogovor: Čast deržavneg t tam, kodar se vojska začenja le za to, da bi se novih dežel pridobilo. (Pravo!) V Svojem razglasu od 20. oktobra 1. 1. sem povedal, Začenjaje pervi Vaš zbor zadovoljin vidim tukaj in | jih serčno pozdravljam nadvojvode cesarjeviče, toliko visokih da pravični previdnosti in domoljubni gorečnosti Svojih na cerkvenih poglavarjev in glavarjev svetlih rodovin cesarstva, rodov s polnim zaupanjem izročujem tečni razvitek in okrep kakor tudi slavne može, ki sem jih za čas njih življenja čanje teh naprav, ki sem jih Jez dal ali saj ponovil. poklical v zbornico gosposko. Vi j Ravno tako serčno pozdravljam vse Svoje gospode po- vredni tega seru si svest, bote vedili dati posnemanja djanske křepkosti, ob enem pa tudi izgled izgled > tistega gospodovanja nad sabo, ki se ujema s pravili po le slance. Se sedaj sem veselja ginjen o mnogih zahvalnicah ki so mi jih poslali deželni zbori. Te razodetja verne uda- terpnosti, in tako se bote na koncu tega zbora ne nosti in domoljubja so mi porok, da Vas, Gospodje Moji, uterjene v Svojem stanu, temuč tudi počastene čutili s tem smem imeti za od njih le-sem napotene poslance na vse strani koristnega porazumljenja in nadepolne příhodnosti, i da Vam bo cesar Vaš in domovina Vaša hvaležna. Pa tudi serca vseh tistih si bote prikupili, kteri v ktero hoćemo ustanoviti z vzajemnim zaupanjem, s pravico uterjenji ustavnih naredb iščejo novo poroštvo blagostanja in djanjem krepkim. in kreposti domovine. Tudi smem pričakovati, da vprašanje Terdno sem prepričan, da svobodné naprave zastran zastopništva Mojega kraljestva Ogerskega, Her-z vestnim varovanj em in dognanjem ravn oprav- vaškegaiuSlavonskega in velike knežije E r d e Ij s k e v deržavnem zboru se bo vsled Mojih dotičnih pisem nosti vseh narodov cesarstva, z enakostjo vseh deržavljanov pred postavo inzudeležboljud- od 26. sveč. t. I. kmalo srečno rešilo (Pravo!), skih poslancov pri postavodajanju bodo peljale k upam o tem od ene strani na pravično reč (Pravo!) Za y od srecni prenaredbi vesvoljnega cesarstva. druge pa na previdnost Svojih narodov se bo gotovo To so načela, ki se imajo v smislu diploma od 20. kmali izkopala iz obotavljanja in přemazala o vse overe. oktobra lanskega leta in ustavnih postav od 26. svečana (Pravo!) Vem, da kakor hitro bojo razumeli pravi stan letošnjega leta z Božjo pomočjo uresničiti. (pri teh besedah potrebe in dobiček po Meni ustanovljenih naprav, ne bojo zaklie^jo zborniki od vseli strani „Pravo!") Mojega upauja poderli, ampak ga djansko opravičili. Kakor Ta cilj in kouec pred očmi sem se namenil deržavo- nekdaj, bojo tudi sedaj zvesto stopili na stran svojega po 155 stavnega vladarj 9 gotovo bom zadovoljin vidil zastopoike k o d o va nj t celega cesarstva zbraue okoli prestola Moj (Pravo!) « J t Nadj a m se 9 d bom m o or O mot b 1 a g m Evropa ćuti, da mirú potřebuj 9 ti da i u d skupin in na p t kot pad na (mnogokrat dvorani) krepko zavernil. ponavlj rseh Svojih deže 1 Pravo-klici donijo po se počije od homatij poslednjih let in pride spet v ravno In kakor bomo Mi z lastno močjo pomagali pri vza vago 9 v kteri bo mogla vso ojo moć oberniti na potrebno jemnem delu tako naj Bog, Nas zaćetek in naše dokon zboljševanje notranjih zadev. Ta spi in resnična zavest ćanje blagosloveč, krono in cesarstvo, narode in njih za pa klada vladarjem dolžnost, da dragocenega dobra miru stopnike uje in brani s svojo vsegamogočnostj ue pripravijo v kakošno nevarnost. Avstrija prizna je to dolžnost vsakega za vse, in je prepričana, da da to ? (Celo minuto terpeći slava-klici) Presvitli dolžnost spoznavajo tudi druge vlade, uspehom se bomo podali k delu, kterega S toliko boljim razumel po celi dvoi je bral ta ogovor glasno, da se je dobro ? in konec je, tam ) je vorjenj osnovati novo srečno dobo s tem, da se povzdi s krepko besedo, s povzdignjenim pervi del mirno, potem pa posebno deržavni edinosti in skupni ustavi, glasom ^^^^^^^^H^H^^H^^mP m m ^H pa na vse strani duševno in telesno (materialno) blagostanje verstice, ki zadevajo cesarsko obljubo in varstvo skupne po v • vljenem poljodelstvu, obertnijstvu in kupčijstvu Moj ministerstvo Vam bo predložilo prevdarek d ustave pred vsakim napadom. Po dokončanem govoru je pozdravljan z živimi slava-klici zapustil s svojim spremstvom h dohod k i n troš k za prihod nj let j dvorano. Branje cesarjevega ogovora je terpelo 17 minut iz kterega bote razvidili, da se vseskozi prizadeva doseći cela slovesnost je bila ob poli dvanajstih pri kraj 9 to da bi se v rednem gospodarstvu stroski v ravnovago Drug dan pravili z dohodki gor nj zbornici so se začele seje v obeh zbornicah 9 V 9 Ta cilj in konec, kteri se nikoli ni spřed oči spustil, bravcom znano, zb se vendar Vam dobro znanih okolj se ogel do- Karl Auersperg, vojvoda Kočevski ki se imenuje pri nas, kakor je gosposka našim knez seči. Al ker se ima samoosKeros ivo ^auiuiiouiija j ucz.ci, p«, pn uao auurmui posiancov imenovani, ar. nem: okrožij, kantonov (okrájev) in občin (sosesk) kmali kmali obá od cesarja izvoljena kakor nju podpredsedniki. Dosihmal mooskerbstvo (autonomija) dežel pa pri nas b 9 P , predseduj v doljoi zbornici imenovani, dr. Hein peljati in strošk z a mad njšati, ker pričaku- (7.) maja so bile 4 seje, iz kterih bomo povedali ob kratkem jemo 9 nile (Pravo!) da pravilne mednarodne razmere se bojo sopet ver- kaj se je v njih godil • . » . . . v . J I • 9 9 boj oški in následek teg hodki deržavnega gospodarstva, ktere dolgem času. Ker Moja vlada namerava v n< željene prenaredbe vpeljati, se Va postavo v prevdarek in sklep předložil po vsem tem se zmanjsali deržavni bo ravnovaga med stroški in do djamo v ne. pre vedati reda ako Od zbornice gosposke je dosihmal le V se mal po , ker berž v 2. seji se je polastila §.11 opravilnega po kteri ima zbornica oblast. 9 većina u a zbornice to sklene kterih davkih za s ej krivnem delati in to je res storila že v 2 f boj osnove za to t kar se je tako-le zgodilo: V vseh deželah Je (konštitucijna) vlada, je že stara navada, da na ogovor prestolni zbornica odg cr Ob enem se Vara bo tudi celi račun dnarstvenega odgovor pošlje v posebnem pismu, ki se ad podarstva za dá vladarju in mu ta imenuje. to 1860 pedala in ž njim opravićenje, Ker imamo zdaj tudi mi ustavno vlado, bote obé zbornici i^poiiui ni T U I v V V * ^ v v r ----------1/--------I --* / J ------------' ^ ' IWV4 V ^ WV/VW WMV fiMUt UIVI kaj je ministerstvo v silni potrebi brez dovoljenja deržav- poslale cesarju svojo adreso. Gosposka zbornica je tedaj ne^a zbora o dnarstvenih rečeh to in uno storilo. berz v 2. seji (ko si je najpred olajšala delo s tem , da je Vašemu modrému in natanjčnemu prevdarku priporočam sklenila ministerstvo prositi, naj ji (na deržavne stroške!) nasvéte, kako bi se dala razmera med d in na posodi pisavce protokola namesto da bi jih bila d b rodno banko tako uravnati, da bi bila banka neodvisna izvolila) izvolila 7 odbornikov od deržave (Pravo!). Tudi še druge imenitne zadeve __ _ _ .. ■• « » « * 9 ki > Auersperga, kneza Jablonovske namreč gosp. grofa Antona cr Q 9 kneza Salma-Reifer padajo v oblast volj ali ožjega deržavnega zbora, scheida, kneza Adolfa Schwarzenberg-a, knezoškofa Viery-a bojo potrebovale Vaše pazljivosti prevdarka; zakaj ukazal sem, da se Vam osnove dotičnih posta v 4 • OCIJO grofa te adrese HartL 9 in bar. Lichtenfelsa ki naj izdelajo osnovo 9 Dôbe zgodovinske, v kterih je narodom dano, da na Ant potem pa je skor enogla Auersperg je bil predujejo po že uterjenih potih, se pretergajo v teku eto- vauje o napi P to) 9 sklenila (le grof naj se posveto- letij včasih po odločivnih zavinkih Nam sreća mirne, jasne dôbe ni bila mila adrese na skriviiem godi, da ne bo Njih Previdnost Večnega je določila Nam, osodo domoviiie v roke prišlo, ker to po besedah grofa H a rt i g-a cez ajtežavniše vseh zavinkov srečno prepeljati (Pravo!) Veličanstvo že pred po časnikih ali kakorkoli drugači zve dilo, kakošno pismo bo dobilo, preden mu bo njemu samemu predio o* es 9 skrivneft izdelovanja adrese sprožil, bi ue bilo Take naloge pa se ne dajo rešiti brez napetja vseh moci, spodobno (čeravno je to v vseh ustavnih deželah navadno brez možate sterpljivosti, brez darovanja blaga in kervi; in tudi naši deželni zbori niso pri svojih adresah skrivaj vendar rešene morajo biti (Pravo!) nali). Ker tedaj skrivnostno delo ni Vi Gospodj Moj 9 mi hoćete, tega sem si svest dognano, se tedaj 9 na dosihmal nic dalje ne vé od gosposke zbornice pomoč biti s tisto starodavno avstrijansko zvestobo da rij Tudi zbornica P bo napravila odgovor vostj will O II O VU DIUI UUU f HV MlDUljUIlDnV ^»VDIUUU « vini ij l ~ ~ - MÍVI4 pUOftUUVU V Kf u uapi « v uu UU^Ul in udanostjo, ktera se je pri vseh narodih cesarstva (adreso) na prestolni govor in je na predlog dr. Riegerj . • — ~ « - v . . V # i « - - _ _ _ _ v najgotovise znamenje Njih žlahnega jedra ravno varniših časih najslavniše poterdila (Pravo!). naj ne po većini glasov izvolila izmed sebe 9 odbornikov zdelajo osnovo tega odgovora , ki bo 9 ki naj potem v ocitni Moj zvěsti narodi so v svojih poslednji čas Meni po- pretres in posvetovanje cele zbornice přišel; izvoljeni so v slanih pismih s krepkimi besedami izgovorili, da pogoji ta odbor gospodje : dr. Giskra, baron Pillersdorf, dr. Ladislav zveze vseh dežel Mojega cesarstva se morajo vzderžati Rieger, škof Litvinovicz, dr. Wieser, dr. Miihlfeld, Lapenna, (Pravo !) Za Svojo, v oblicji vseh Svojih narodov na se vzeto tej volitvi 30 glasov) dr. Rechbauer in dr. Herbst. (Tudi dr. Toman je dobil pri Zivi pomenki so se vneli v 3 in po onih sporočilih krepko zaterj vladarsko dolžnost seji te zbornice, ko je prišlo po predlogu dr. Pražak si spoznam, v dipl od 20. oktobra I. 1. izgovorjene in (Čeha) na to, naj se vsled opravilnega reda napravi 13 po ustavnih postavah od 26. svečana t. 1. izpeljane misli : delk (Abtheilu tr © en) 9 kterim se bojo po sa m skupno ustavo (Pravo!) kot nedotakljivo podlago (Pravo!) pred log i izročevali pred v pretres, preden přidej v Svojega edinega in nerazdeljivega v tej slovesni uri storjeni obljubi cesarstva (Pravo!), zvest občno posvetovanje cele zbornice. Dr. Pražak je nasve 9 s Svoj cesarsko močjo toval 9 naj ti razdelki ali odbori bojo tako sostavljeni 9 varovati in za Svojo terdno voljo izreći, da bodem k ka d ima da topnike v njih, ker to ja 150 treba, da se ne bo v nobeni reci ravnalo enostransko, ampak kega deželnega odbora, ki je povabil 28 magnatov vse po potrebah iu pravicah vsaktere avstrijanske dežele. hervaških v svoj zbor, ter je vsakega Dr. Giskra, Brinz in Ryger (Moravan) so se strastno usta zglasil ki vili zoper ta predlog, čes, brez dovoljenja boroveg da tega ni treba, ker deržavui zbor v Pešt ali deržavni zbor dunajski zdajavca domovine sel v deželni deržavnem zbor je eu o ta, v kteri ui delati razlockov po p o s a- zboru dunajském pise „Pozor" v 103. listu med »-le: „Mi nismo ničemu.ua svietu protivni, ako smjera meznih deželah; najbolj se je zoper dr. Pražakov princip tak drugim hudoval dr. Giskra, včs navdan frankobrodskega duha. Al grof Klam-Martinic, dr. Wieser, dr. Rieger in dr. Klaudi 80 govorili krepko zoper tak napačni centralizem, ki postavlja posamezne dežele avstrijanske še le v drugo versto, in zmagali so: 85 glasov je bilo za dr. Pražakov predio na pi željni u i trajnu nego mirni korist našega naroda, te ne želimo ništa tak u kom obziru; k tomu treba prije svega, da se priznaju gla noga i narodnoga uvjeti našega držav or y le 67 pa zoper njega. Važniše reči dosedanjih sej v zbornici poslancov so eebe vara, ili da života, kako su ustanovljeni našimi starodavnoga života, kako su ustanovljeni našimi starodavnimi temeljnimi zakoni i dvostranimi ugovori. Tko neče da sam bile še leti: 1. Predlog dr. Muhlfelda, vzame nekoliko zbornega opravilnega reda; 2. predlog dr. Muhlfelda, naj deržavni minister zboru pové, kaj in drugoga prevari, mora priznati naj se v pretres niu je zvanje, očitovati jasno i glasno, da mi b i ako t o £: a nemožemo s dobre volje ni kud ni kamo © koliko je vlada storila, da bi prišli tudi Ogri, Hervati Ogersko. Kakor magjarski časniki pripovedujejo, pr y in Er delj ci v deržavni zbor? Minister Schmerling ni bil stolni ogovor cesarjev v deržavnem zboru ni 0 5 nič volj ker nocejo nič -----—--J - - ----- ----------- --------------o --- --------VUIJI^ IYV1 liuiyfju u»' berž pripravljen, na to vprašanje odgovor dati, pa je obiju- avstrijanske/ v ktei vediti od „ene nerazdelj po deržave ima zboru odgovoriti ; 3. bil, prihodnje dni naj ministerstvo dnarstva pové: koliko je o tem že storjenega, lastni predlog dr. Waidela, mer terdi svojo „personal-union. padati tudi Ogersko, ki v eno u da se zemljišni, hisni ■■■ bolj pravični in enaki meri? misija zastran prenaredbe davka na žganje? prid in ?5 V Bog daj, da bi v J prid h d e z e 1 Avstrije spoznali in drugi neposredni davki določijo po Magjari, da kar sebi ne želiš, ne želi tudi dru kaj je opravila lanska ko- njjm n\ prav, da drugi preveč gospodujejo nad njimi m ali je v y in ce tudi prímoč kmetijstva pričakovati kmali boljše in cenejše živinske Hei drugim solí? Gosp. minister Plener je obljubil, na vse te vprašanja kmali odgovor dati. Temu popisu, kaj se je v zbornici poslancov dosihmal godilo, dostavimo le še to, da zbornica ta je štela dozdaj le 162 poslancov, ker ni prav, da jih oni hocejo gospodovati v vsem. od njih le predobro vejo. Saj federativno zvez daj y kar ki Avstrii v potrebnih h pravo moč edinstva ? naj bi si napisali na svoje načelo, ne pa tište rahl yy sonalnice," po kteri je njim samim propad gotov, Avstrii pa žuga tudi dosti nosti Govori se, da dvorni vsi poslanci iz Galicije perve dni se kancelar Vaj se je hotel odpovedati svoji složbi, pa cesar niso prišli na Dunaj zavoljo velikonočnih gerških praznikov, ni hotel sprejeti oďpovedbe ogerska y hervaška, erdeljska v . v . . . y beneška in isterska dežela pa se celó nocejo udeleziti dunajskega deržavnega zbora. Tako deržavni zbor ni popolen kakor bi mogel biti, in V A r a d so 1. dan t. m. iz Dunaja pripeljali 600 centov smodnika in pa nekoliko skobljenih kanon. o tem bojo tedaj še važne posvetovanja prišle na dan. šave, da so Polj Rusovsko. Naj novejše novice pripovedujejo iz Va vsi mlj in da jih je veliko ki Kakor pa zbornica poslancov ni popolna, tako tudi zbornica se hočejo z rusovsko vlado spet poprijazniti in sprejeti gosposka ne, ker tudi iz téh dežel, ki se odtegujejo dosi- dovolitve, ki jim jih ruska vlada ponuja. Ta preména, mi- hmal derzavnemu zboru, niso izvoljeni deržavni svetovavci za gornjo zbornico. Neugodno vreme je napravilo tukaj toliko za ma- ^ _ ču h om (tifusom) bolnih ljudi, da so vse bolnisnice polne da se knez G or čak nekteri, izvira odtod, ker cesar Napoleon o poljskih ne vejo, slij zadevah zdaj ne reče ne bev ne pri mev, in Poljci nič čim y in morajo nektere bolnike celó prevaževati drugam. V « da so. „Ost und West" pise novico iz Petrograda , minister unanjih zadev in nepo-tolažljivi zopernik Avstrije, hoče odpovedati svoji službi Nasi casniki hocejo vediti, da bo udova ministra da se potem utegne rusovska vlada pet d i n i t z Brucka dobivala iz deržavne kase vsako leto 3000 gold, penzije prusko in avstrijansko Na Poljskem je zdaj cela aktivna Iz Tersta. Občine Kerčanske (Veglia) so po- rokah ruska armada na kupu; vsa dezelska oblast je v vojaških slale cesarju pismo, v kterem obžalujejo, da deželni zbor isterski ni poslal poslancov v deržavni zbor dunajski in mu zagotovljajo verno vdanost. Presv. cesarica naša pride na poti iz Madeiře, kjer je čez zimo bila, 18. dan t. m. v Terst. (4. t. m. je bila že v Sevili na Spanjskem.) Cesar pridejo zatega voljo nek že 16. maja lesem. Dalmacija. Iz Zadra. Deželni zbor dalmatinski ki ljudém brani y da v se v kev ne sméjo na en krat skupoma priti Angležko. Iz Lond 4. maj Angležka sodnij imu8iv«»v. ------------ ---J ----«-----------J je v znani pravdi zastran Košutovih bankovcov razso dila da se ima cela zaloga teh banko pokoncati Oznanilo. V VélikihLaščah so zraven poprešnjih dveh v • zi (to je večina laške stranke) je poslal poslance na Dunaj, vinskih in kramarskih somnjev (o sv. Matiju in o malém (kterim se je pridružil tudi veliki škof dalmatinski), da S m ar nu) še zdaj po višjem privoljenji trije novi dovo naj se besedo poterjujejo cesarju, da nocejo biti zedinjeni ijeni, namreč: v četertek pred Binkošti, na sv. Alojzja s Hervati. dan 21. junija, in na dan sv. Len ar ta 6. listopada. Iz Gorice 27. aprila. Danes so tukaj Laha jDomenika Ako bi ta dva dneva nedelja ali praznik bila, je drugi Bataja, kupcevavca z zelenino, po nagli sodbi ustřelili, ker je zapeljeval cesarske vojake, da bi pobegnili. Iz Zagreba 3. maja. Danes se je velika zborna deputacija, z banom Sokčevićem na čelu, podala na Dunaj prosit cesarja in kralja našega, da naj tudi Krajina (vojaška da in D a 1- Zadnje seje našega dežel- dan so m enj Današnjemu listu je priložena in pola granica) pošilja zastopnike v deželni zbor zagrebški, se vojaška sodna oblast v Senj i berž odpravi maci ja sklene s Hervatsko. stenografičnih spisov krajnskega. iz deželnega zbora Telegram iz Dunaja 7. maja, zvećer ob pol h nesra zbora so bile zlo važne; enoglasno je odbil povabilo Dohtar Toman dohtarju Bleiweisu: Peticija Slovencov dobro spre jeta % ozirom prestolni ogovor spolnitev obljubljen Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.