GLAS
LETO XXI. ŠT. 24 (988) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 16. JUNIJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto damj@n 
Trst
Na balotažo!
   o, ponovno bomo imeli Dipiazzo ”,
je grenko ugotavljal upravitelj znane
tržaške kavarne, ki pripada mlajši ge-
neraciji (vsekakor 40-letnikov, kar v našem okolju
velja za še vedno mlado osebo…). “Glej, osebno
res ne potrebujem župana, ki se ti lepo nasmeje,
ki te potreplja po rami. Raje imam za župana ose-
bo, ki ima na vidiku prihodnost mesta. A kaj
hočeš, Trst je mesto starcev, ki jim taka neposred-
na osebnost odgovarja…”, je še dodal.
Naš sogovornik je bil piker, po našem mnenju pa
ni izčrpal vse resnice. “Mah, res je, da je Trst me-
sto ostarelih. Res je tudi, da ta pretežni del
občanov itak razpolaga s pokojnino; nerada zre v
prihodnost in se raje predaja sedanjosti in ose-
bam, ki jim to ‘trenutnost’ znajo popestriti”, smo
odvrnili.
/ str. 2
IG
“N
www.noviglas.eu
Zlati let 2016
V Tržiču nagrajeni naši najboljši športniki
Preprečimo vrnitev v preteklost
SSk za Cosolinija!
  nedeljo, 19. junija, se bodo državljani
in državljanke občine Trst odločali med
dosedanjim županom Robertom Coso-
linijem in nekdanjim županom iz vrst tržaške
desnice Robertom Dipiazzo. Slovenci nima-
mo dvoma, da bi bil skok v preteklost velika
napaka, ki si je današnji Trst ne sme in ne mo-
re privoščiti. S tem ne mislimo, da je Cosoli-
nijeva uprava povsem zadostila pričakovan-
jem, saj so bile in so potrebe mesta in njene
okolice velike. Župan Cosolini je odgovorno
vodil tržaško mestno upravo v obdobju, ki je
bilo za javne upravitelje med najtežjimi v
vsem povojnem času. Cosoliniju priznavamo
pozornost do slovenske narodne skupnosti,
kateri je dal dostojanstvo enakovredne in torej
enakopravne komponente občinske stvarno-
sti.
/ str. 10
V
str. 15
Slavnostni gost letošnje goriške
proslave v Kulturnem centru
Lojze Bratuž ob 25. obletnici
samostojne Slovenije je bil
evropski poslanec in prvi
predsednik vlade samostojne
Republike Slovenije Lojze Peterle.
V pogovoru s časnikarko Eriko
Jazbar je med drugim povedal, da
se je domoljubja in demokracije
učil na Goriškem. Danes so časi
in izzivi hujši kot pred 25 leti,
“spet bo treba položiti nekatere
izpite iz državotvornosti in
demokratične zrelosti”.
Zgodovinski premik je bil
storjen, prihodnost je odvisna od
nas samih. “Navdih za vse tisto,
kar je treba narediti, lahko
najdemo v tistih časih, ko smo
poznali tudi enotnost”. Zato “naj
živi samostojna in demokratična
Slovenija”!
Lojze Peterle: “Doživeli smo nasmeh zgodovine”
str. 3
Svet okrog nas16. junija 20162
Povejmo na glas
Slovenija je postala država
S 1. strani
Na balotažo!
  orda pa tudi ta pri-
pomba ni izčrpala
vseh razlogov, ki bi po-
jasnili hud udarec, ki ga je dose-
danji župan Roberto Cosolini
utrpel v prvem krogu občinskih
volitev. Verjetno je treba
preprosto sprejeti dejstvo,
da je Trst mesto, ki visi na
desno: kar vsi vemo že od
pamtiveka. Dejansko je pro-
stor, kjer lahko levica oziro-
ma leva sredina pride do
zmage le v primeru, da ji to
‘dovoli’ nasprotni tabor.
Desna sredina z Dipiazzo na
čelu je najbrž v prvem kro-
gu s presenetljivim 40,8%
žela vse, kar ji je njen volilni
bazen lahko ponudil; kar pa
ne velja za nasprotni tabor,
ki je (sicer z nekoliko pre-
drugačeno koalicijo) v pri-
merjavi z volitvami leta
2011 prejel skoraj 13 tisoč
glasov manj. Zanimivo pa je, da
je ves razkropljeni desni tabor
pred petimi leti ob skupnem
seštevku žel kar 47% glasov, enot-
na desnosredinska koalicija pa
7% manj na tokratnem soočanju.
Glede na skromen, ali bolje po-
razen, rezultat ostalih kandida-
tov, lahko Cosolini in Dipiazza
težko računata na balotaži na do-
prinos volilcev teh strank bodisi
skrajne desnice, bodisi skrajne le-
vice. Edini, ki lahko spremenijo
potek dogodkov v nedeljo, 19. ju-
nija, so v prvi vrsti volivci Giban-
ja 5 zvezd (18.500 glasov), predv-
sem pa volilni upravičenci, ki se
prvega kroga volitev niso ude-
ležili (kar nekaj desetisoč oseb-
kov).
Kakorkoli že, so izidi prvega kro-
ga pokazali dokajšnjo nezaupni-
co sedanji upravi. Cosolinijeve
besede, češ da smo delali veliko
za ljudi, malo pa z njimi, kaže na
to, da je uprava premalo sledila
utripu mestnega tkiva: v teh letih
je bilo večkrat slišati, da pač
župan upravlja dokaj samovoljno
s peščico zvestih sodelavcev. Te
očitke smo pred kratkim slišali
tudi s strani nekaterih prebival-
cev kraškega področja, kjer je bil
M upad preferenc za Demokratskostranko v zvezi z rajonskimi svetiv primerjavi z volitvami izpred
petih let očiten, zlasti na vzhod-
nem Krasu.
Kritik, objektivnih in osebnih, bi
lahko naštevali še in še, pa ven-
dar nam seštevek ne bi iznesel
želje po novem Dipiazzovem
županovanju. Težav in odprtih
vprašanj je v mestu in okolici ve-
liko (železarna, staro pristanišče,
medobčinske unije je le nekaj
teh, poleg vseh možnih fi-
nančnih rezov, kar je v zadnjih
letih težilo delo vseh krajevnih
uprav, tudi tržaške), pri našem
časopisu pa bi raje videli, da bi se
jih še naprej lotil dosedanji
župan, sicer morda moški roba-
tega značaja, kakor pa njegov pre-
dhodnik dobrohotnega nasme-
ha. Nekateri problemi zahtevajo
verjetno večjo treznost in manj
cenene radoživosti: to najbrž
zahtevajo predvsem mlajše gene-
racije, ki pokojnin še nimajo, bi
pa morda nekega dne do njih ra-
de prišle…
Upamo tudi, da bosta edina za-
gotovo izvoljena svetnika sloven-
ske narodne skupnosti, Valentina
Repini iz vrst DS in Igor Švab, ki
mu je na srečo vendarle uspelo
potrditi svoje mesto v občinskem
svetu, lepo in složno delala: pa
vendar potihoma upamo, da se
jim bosta po balotaži pridružila
še druga dva.
  e se nahajamo v času, ko se spominjamo
in veselimo nastanka slovenske države,
saj so se z njo izpolnile stoletne sanje.
Bile so res sanje, se pravi želja po izpolnitvi ti-
stega, kar se zdi prelepo, da bi bilo uresničlji-
vo. Vendar ni šlo samo za sanje, šlo je za jasno
prepričanje, da kateri koli narod, in s tem tudi
slovenski, doseže največjo možno uveljavitev
in zaščito s tem, da se vzpostavi kot država.
Sanje so bile potemtakem temelj istoimenske-
ga političnega programa. In ko te dni praznu-
jemo 25 let samostojne Slovenije, se zavemo,
da je od tedaj minilo kar precej časa, čeprav
se zdi vse skupaj še vedno blizu. Vsekakor je
dejstvo, da so bili časi pred četrt stoletja zelo
drugačni in spremembam naklonjeni, kar pa
nastanku slovenske države nikakor ne jemlje
cene, nasprotno. Bilo je to obdobje epohalnih
sprememb, v njem je prišlo do velikanskega
odpiranja prostora in ukinjanja tedanjih vse-
splošnih utesnjenosti. In to odpiranje ni vel-
jalo samo za slovenski narod, ampak tudi za
številne druge narode, npr. nemški in tiste, ki
so postali država po razpadu Sovjetske zveze,
slednjih je petnajst in potem še tisti iz Jugo-
slavije. Enkratno zaslugo za vse to gre pripisati
Mihailu Gorbačovu, ki se ni odločil za vojaško
ohranjanje obstoječega stanja, ampak je do-
pustil, da je tok preboja proti širšim obzorjem
šel svojo naravno pot. In slovenski prostor je
uresničil svoj del tega toka z vso možno zre-
lostjo in enkratnim zanosom, kar je pripeljalo
do mednarodno priznane slovenske države.
Malokdaj, če že ne nikoli, smo bili Slovenci
tako enotni kot v tistem času, ki nam je zato
podelil dolgo vrsto neprecenljivih dobrin. Vsi
deli našega naroda so postali enakovredni, po-
men naroda in narodnosti kot takšne je dobil
odgovarjajočo vrednost. Prejšnja notranja de-
litev je bila ukinjena, nastala je demokratična
ureditev, kjer predstavniki vseh odločajo o
vseh in o vsem. S tem so bili dani vsi pogoji,
s katerimi je bilo mogoče preseči ostro no-
tranjo slovensko razklanost, izvirajočo iz krva-
vih obračunov druge svetovne vojne. Razkla-
nost, ki je med vsemi drugimi dejavniki v da-
leč največji meri utesnjevala in zapirala pot v
prihodnost. Takšna slovenska država je lahko
bodisi v sebi kot tudi v skupnosti Slovencev v
sosednjih državah ter v rojakih po svetu raz-
prla prostor tudi na osebni in zasebni ravni,
saj je dala družbeno polnopravno možnost
verskemu prepričanju ter političnemu plura-
lizmu. Na ta način se je po padcu berlinskega
zidu, simbolu ideološke delitve znotraj istega
naroda, kar je sploh najbolj kruta delitev,
zrušila tudi slovenska pregraja, ne nazadnje
tudi v manjšinah in v zdomstvu. Slovenska
država je vzneseno zaživela kot povezana
skupnost in tega zgodovinskega dogodka ne
morejo zasenčiti niti kasnejše mestoma ne-
majhne težave. Slednje nas opozarjajo, da no-
bena dobrina ni tako velika, da bi sama po se-
bi trajala večno in je ne bi bilo nujno ves čas
poglabljati in potrjevati.
Janez Povše
Ž
Goriški in tržaški Slovenci v Kočevskem Rogu
Romanje v kraje
neizrekljivega trpljenja
  deleženci romanja, o ka-
terem je bil govor že v
prejšnji številki Novega
glasa, so hvaležni organizatorje-
ma, krožku Anton Gregorčič in
Kulturnemu centru Lojze Bratuž
za plemenito pobudo: dali so jim
namreč možnost, da so z avtobu-
som obiskali
štiri nadvse
pomembne
točke na Do-
lenjskem, ki v
sebi zaobje-
majo najhujši
del naše zgo-
dovine. Naj-
prej so se po-
klonili pesni-
ku Balantiču
na njegovem
grobu na po-
kopališču v
Grahovem,
nato so se ude-
ležili svečano-
sti ob grobišču
pod Krenom v
Kočevskem
Rogu, obiskali
so morišče pri Macesnovi gorici,
nazadnje pa so se še podali na
ogled cerkve na Zaplazu, kjer
počivajo relikvije blaženega Aloj-
zija Grozdeta. S tem so številni
udeleženci lahko vsaj en dan po-
svetili spominu svojih
mučeniških bratov in sester.
Celodnevno romanje je bilo na-
bito z duhovno vsebino; skupna
nit pa je bilo spoznanje grozljivih
dogodkov iz polpretekle sloven-
ske zgodovine in poklon dolgo
zamolčanim Slovencem, žrtvam
tragičnega obdobja revolucije.
Med udeleženci je bil zgodovinar
Renato Podbersič, ki je na avto-
busu govoril o do sedaj raziska-
nih dogodkih. Poleg njega pa so
kvaliteto romanja obogatili še
pogovori z nekaterimi imenitni-
mi udeleženci, odličnimi pozna-
valci zamolčane zgodovine. Bili
so to novinarji, zgodovinarji,
mlada Slovenka iz Argentine in
drugi prosvetni delavci. Naj med
njimi omenimo le dva pričeval-
ca, ki sta zaradi visoke starosti bi-
la očividca tragičnih dogodkov:
98 letnega Martina Krannerja, ki
je bil v Vetrinju priča vračanja be-
guncev partizanom, in gospoda
Stanka Sivca, znanega avtorja
knjige Skozi ogenj. Ti pogovori
so prispevali marsikatero po-
drobnost in odlično dopolnjevali
razlage doktorja Podbersiča.
Osrednji del romanja je bil obisk
U dveh grobišč (dveh izmed - pozadnjih podatkih 620 evidentira-nih morišč - na Slovenskem).
Kot je v svoji razlagi povedal Pod-
beršič, raziskovanja dokazujejo,
da ležijo v morišču pod Krenom
v Kočevskem Rogu predvsem
umorjeni ujetniki in civilisti
srbske in hrvaške narodnosti. V
4 kilometre oddaljenem morišču
pri Macesnovi gorici pa so pri
preiskavah našli predvsem sve-
tinjice z brezjansko Marijo in
križce s slovenskimi napisi: tu to-
rej ležijo predvsem pobiti sloven-
ski fantje, verjetno jih je okoli
2000. Z gotovostjo se ve, da je
vsem pobojem poveljeval Maček
Matija. Vemo tudi, da je bila de-
legacija komunistov (npr. Ri-
bičič, Tito) na političnem šolanju
v Moskvi; ko se je leta 1945 vrni-
la, je aktivno izvajala množične
umore in poboje na prefinjen in
preštudiran način, po točno do-
ločenem načrtu, da so lahko čim
hitreje in učinkoviteje likvidirali
čim večje število razrednih na-
sprotnikov. Ugotovljeno je bilo,
da so na naših tleh morili na
točno isti način, kot npr. v Katinu
(od načina transporta do pose-
gov, ki so si sledili kot na te-
kočem traku, s katerimi so razo-
rožene žrtve, zvezane z žico po
dva in dva, drugo za drugo ustre-
lili v tilnik in mrtvo izmučeno te-
lo porinili v brezno). Z razliko od
Katina, kjer so na podlagi doku-
mentov, ki so jih žrtve imele na
sebi, lahko pozneje odkrili iden-
titeto odkopanih Poljakov, pa so
se na moriščih v Sloveniji še do-
datno “specializirali”- ujetnikom
so krvniki odvzeli vse identifika-
cijske dokumente in jih slekli za-
to, da bi jih nikoli nihče ne mo-
gel prepoznati. Avtorji grozodej-
stev so hoteli, da bi ti ljudje “ni-
koli več ne gledali naših divnih
planin, naših cvetočih polj” in
močno so si tudi prizadevali, da
bi nikoli ne prišla resnica na dan,
in da bi jim uspelo 150.000 ljudi,
od katerih 13.500 slovenskih (ko-
likor jim jih je uspelo na naši
zemlji pobiti) za vedno zbrisati z
zemeljske oble in tudi iz zgodo-
vinskega spomina.
Toda počasi in z veliko težavo po-
samezni pogumni zgodovinarji
odstirajo zaveso, za katero se še
vedno skriva večji del vseh gro-
zljivih dogodkov in najbolj tra-
gičih in zločinskih dejanj naše
zgodovine.
Tisti, ki bi morali biti drugi ak-
terji sprave in se torej pokesati, še
vedno nočejo prepoznati zla, še
vedno nočejo povedati vsega, kar
vedo, ter omogočiti identifikaci-
jo in pokop naših ljudi. Le goz-
dovi ostajajo neme priče zadnjih
trenutkov življenja tisočev pobi-
tih. Na grobiščih si je verjetno
marsikdo skušal predstavljati, kaj
so občutili izmučeni ljudje, ko so
v smrtni grozi stali pred brezni;
katere svetle točke se je lahko
oprijela njihova zadnja misel to-
stranskega mladega življenja?
Verjetno niso mogli upati in se
oprijeti misli, da bodo njihove
matere, njihove žene, otroci ali
bratje nekoč našli njihov grob in
položili cvetje nanj, saj je bilo
očitno, da hočejo morilci za nji-
mi zabrisati vsako sled. Verjetno
so bile njihove zadnje misli po-
svečene najbližjim, toda takrat so
svoje krvnike do konca spoznali,
zato jih je bilo morda strah za
preživele svojce- kako se jim bo
godilo, ko bodo morali živeti v
diktaturi, ki jih bo preganjala?
Gotovo pa jim je bila edina svetla
točka vera, saj je šlo za verne fan-
te in dekleta. Zaradi njih in zaradi
Resnice ne smemo odnehati z
iskanjem; vedno znova je treba
demantirati laži, s katerimi so ge-
neracije indoktrinirali in skušajo
pobite denigrirati. Zdaj je vendar-
le dokazano, da so se v tragičnih
zgodovinskih trenutkih odločili
za samoobrambo in za boj proti
komunistični revoluciji, daleč od
tega, da bi bili za okupacijo Nem-
cev ali Italijanov.
Zadnja točka romanja je bil obisk
romarske cerkve
na Zaplazu, kjer
so relikvije
blaženega Loj-
zeta Grozdeta.
Kapelo je z mo-
zaikom opremil
pater Marko
Ivan Rupnik,
prav preko ra-
zlage podob pa
nam je župnik
približal življen-
je Alojza Groz-
deta. Upodo-
bljen je kot ma-
jhen, droben
fant; s tem je
umetnik hotel
povedati, da je
bila zanj značil-
na velika
občutljivost, poetično- duhovna
duša. Ob njem sta Jezus in Mari-
ja, in zavetnik mučencev z oljčno
vejico v roki. Nekoliko odmak-
njena pa je Grozdetova mati:
kljub temu da je bil nezakonski
otrok, da se mu mati ni veliko
posvečala in je zanj skrbela
predvsem teta, je mati v Grozde-
tovem življenju ostajala svetinja:
ko so ga partizani prijeli in
mučili do smrti, je Alojzij bil na-
menjen prav k svoji mami.
Udeleženci romanja so se vrnili
domov pretreseni, vendar pre-
pričani, da je potrebno o teh do-
godkih pričevati.
Anka Peterlin
V Macesnovi gorici (foto DP)
Na Zaplazu (foto DP)
Roberto Cosolini
Aktualno 16. junija 2016 3
  Jubilejna proslava ob 25. obletnici samostojne Slovenije
“Doživeli smo nasmeh zgodovine”!
GORICA 
  verzi Prešernove
Zdravljice v
odlični izvedbi De-
kliške vokalne skupine
Bodeča Neža se je v sobo-
to, 11. junija, v veliki dvo-
rani Kulturnega centra
Lojze Bratuž v Gorici
začela slovesna proslava
ob 25. obletnici samo-
stojnosti Republike Slo-
venije. Priredili so jo Sve-
tovni slovenski kongres -
konferenca za Italijo, Kul-
turni center Lojze Bratuž
in Krožek Anton Gre-
gorčič v sodelovanju s
Svetom slovenskih orga-
nizacij in Zvezo sloven-
ske katoliške prosvete.
Častni gost večera, ki ga
je povezovala Martina
Valentinčič, je bil Lojze
Peterle, v prelomnih
časih prvi predsednik vlade samo-
stojne in demokratične Republike
Slovenije, sedaj pa evropski posla-
nec iz vrst Nove Slovenije in član
svetniške skupine Evropske ljud-
ske stranke v Evropskem parla-
mentu.
Pisne pozdrave so goriškemu
večeru poslali vodstvo protokola
predsednika RS Boruta Pahorja,
predsednik Odbora za zunanjo
politko Državnega zbora Jožef
Horvat in kabinet predsednika
vlade RS Mira Cerarja. Predsednik
Konference za Italijo Svetovnega
slovenskega kongresa Carlo Bre-
sciani je v pozdravnem nagovoru
poudaril, da je bila slovenska osa-
mosvojitev ključni dogodek v
1400-letni zgodovini slovenskega
naroda. Z velikim spoštovanjem
je pozdravil Lojzeta Peterleta,
prvega predsednika samostojne
slovenske vlade, “ikono naše osa-
mosvojitve in demokratizacije”. V
svoji analizi je Bresciani podčrtal,
da je bilo težko priti do leta 1991,
saj so vsa politična merila kazala,
da je režim, ki je vladal v Sloveniji
oz. Jugoslaviji, slonel na trdnih
tleh, gospodoval je medijem, šoli,
sodstvu, gospodarstvu in izločal
vse, kar ni ustrezalo smernicam,
ki so bile nakazane že v letu 1940.
Po vojni je napočila svoboda, a
povsem drugačna od one, s kate-
ro so naši očetje naivno bili od-
peljani v gozdove. V pijanosti
zmagoslavja se je začela kalvarija
za desettisoče neoboroženih ujet-
nikov. Še danes, po 70 letih, krva-
vi ta rana, zadeta v samo srce slo-
venskega naroda, in nas še razd-
vaja. Slovenija se je v Jugoslaviji
znašla v stiski in zaostalosti. Bilo
je dovoljeno prikrivati, potvarjati
in zamolčevati resnico. Slovenci,
ki živimo izven meja domovine,
smo bili dvakrat tujci: v krajih,
Z
kjer smo doma, in v državi, kateri
smo pripadali po jeziku, kulturi
in srcu. Tujci v lastni domovini.
Leta 1991 se je zgodil drugi čudež
v slovenski zgodovini: odhod zad-
njega vojaka jugoslovanske vojske
kot sklepno dejanje osamosvojit-
ve in demokratizacije naše domo-
vine brez prelivanja krvi ter do-
končen prelom z neototalitarno
ustavo, njenimi simboli in miti.
Dovoljeno nam je bilo sanjati, je
dejal Kučan. Imamo svojo državo
in smo enakopravni vsem naro-
dom v Evropi, ponosni nanjo.
Slovenija se je sicer osamosvojila,
toda njena demokracija ni še do-
segla ravni ostalih evropskih de-
mokracij zahodnega tipa. Povsem
vidna je hegemonija prejšnjih
mogotcev v slovenskih medijih,
v pravosodju in pa na šolskem po-
dročju. Še smo vklenjeni v misel-
ne verige izpred 70 let in se
sprašujemo, zakaj ni leto 1991 po-
stalo praznik vseh Slovencev. Slo-
venija zbegano išče svojo pot v
prihodnost, v prostoru in času, ko
ni več univerzalnih etičnih vred-
not, na katerih je bila osnovana
združena Evropa. Ponosni smo
na naše slovenstvo, naš jezik,
identiteto, na našo domovino
Slovenijo. Nanjo pa gledamo, kot
bi bili z njo še posredno povezani,
ostajamo še opazovalci in ne-
močni, da bi vsaj malenkostno
pripomogli k njenemu razvoju.
Našo domovino čutimo bliže ka-
kor kadarkoli prej, v prepričanju,
da, čeprav obrobni, smo le del slo-
venskega telesa.
Na koncu se je Bresciani zahvalil
Marjanu Terpinu, ki ima največ
zaslug, da se prirejajo take prosla-
ve v našem koncu; njegova je bila
zamisel tega praznika. Demokra-
tična, mlada in naša Slovenija naj
živi v miru in slogi še najmanj ti-
soč let!
Predsednik Svetovnega sloven-
skega kongresa Boris Pleskovič
je povedal, da se med Slovenci
v Italiji počuti kot doma, saj
“toliko iskrenega domoljubja,
karizme in prisrčnosti nisem še
nikjer videl”. Tudi on se je zah-
valil Terpinu, ki je “leta in leta pri-
rejal najlepše, najbolj iskrene in
domoljubne proslave državnosti
pod lipo v Števerjanu”. O Peterle-
tu pa je dejal, da “se je obnašal in
deloval kot pravi državnik”, ved-
no je bil “pošten in vedoželjen”.
Igor Gabrovec je osamosvojitev in
demokratizacijo matične domo-
vine označil za “največje dejanje
v zgodovini slovenskega naroda”.
Našel se je velik pogum, “narod
je bil poenoten kot malokdaj prej
in žal tudi kot malokdaj potem”.
V 25 letih je bilo veliko uspehov,
a tudi zamujenih priložnosti. Slo-
venci izven meja domovine gle-
damo z velikim pričakovanjem
nanjo kot na prostor, kjer naj se
vendarle uresničijo sanje neke
večje enotnosti. Na koncu je še
poudaril, da Slovenska skupnost
kot stranka Slovencev v Italiji ni
bila le soudeležena v osamosvo-
jitvi, bila je aktiven člen osamo-
svojitve, vanjo je verjela veliko
pred tistim dejanjem, vanjo pre-
pričanu veruje še danes.
O slovenski državnosti in o tem,
kaj jim pomeni Slovenija kot ma-
tična država, so nekaj misli, pre-
pojenih z domoljubnimi čustvi,
pripravili pod mentorstvom prof.
Adrijana Pahorja in prebrali na
odru Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž dijaki znanstvenega liceja Si-
mon Gregorčič iz Gorice Sanja
Vogrič, Patrik Cingerli, Simon
Čavdek, Manuel Persoglia, Ma-
nuel Quaggiato in Nejc Terpin.
Posebno prazničen ton je nato dal
večeru Lojze Peterle, slavnostni
gost na goriški proslavi, v pogo-
voru s časnikarko Eriko Jazbar.
Obudil je več spominov na zgo-
dovinske trenutke, ki so naš narod
popeljali v svobodo in demokra-
cijo, pa tudi delil z navzočimi svo-
jo analizo sedanjega stanja duha
v matici in
svoja gle-
danja na
razvojne
perspektive
Slovenije v
prihodno-
sti. “Na Go-
riškem sem
se učil do-
moljubja in
demokraci-
je”, je začel
Peterle.
Državotvor-
na ideja -
“jaz sem
prepričan” -
je s Slovenci
živela od 7.
stoletja na-
prej, ko smo
imeli prvi poskus nečesa, čemur
bi danes lahko rekli zametek
države. Leto 1990 je prineslo
ključno novost, da je to pot, željo,
idejo, sanjo o samostojni sloven-
ski državi podprlo slovensko ljud-
stvo tako, da je na volitvah zma-
gala koalicija strank pod imenom
Demos. “S tem smo pridobili tudi
možnost izvršilne oblasti”. De-
cembra 1990 so dali vedeti vsemu
svetu, da so pripravljeni zavarova-
ti voljo po svobodi tudi na trd
način, če bi bilo treba. In vendar
so ministri, diplomati in drugi ek-
sperti še naprej pravili: “Bodite
realisti, ne sanjajte, ne bo vam
uspelo, za še eno državo v Evropi
ni prostora, nihče vas ne bo
podprl” itd. Z zakonom 6. decem-
bra 1990 so se zavezali, da bo
država proglašena najkasneje pol
leta po plebiscitu, “kljub temu
smo imeli doma še kar precej
težav”. Vlada je delovala enotno,
“to je bil najbolj enotni del slo-
venske oblasti”. Jugoslavije pa “ni-
so pokončali demokrati, Jugosla-
vijo so pokopali komunisti, ker se
niso mogli zmeniti kako naprej”.
Dne 25. junija 1991 je bila progla-
sitev države. “Slovenija je prazno-
vala, precejšen del vlade je praz-
noval, en del je pa že bil zaposlen
s prvimi informacijami”, saj so se
tanki premak-
nili iz Metlike...
Kmalu je bilo
“konec bratstva
in enotnosti,
napadlo nas je
okrog 22 tisoč
vojakov jugolo-
vanske armade
z 800 tanki”. Že
prvi dan bi lah-
ko imeli na ti-
soče žrtev; “ob-
kolili smo vse
kasarne, nekaj
tisoč vojakov je
dezertiralo”, ju-
goslovanska
vojska je začela
razpadati v Slo-
veniji. “Doživeli
smo nasmeh
zgodovine”. Generacija tistih, ki
vedo, kako je bilo prej in kako po-
tem, ima veliko odgovornost:
“Vemo, kaj branimo, in vemo,
česa ne smemo spustiti, da se ne
bi čas zavrtel preveč nazaj”.
Kako si Peterle razlaga takratni
uspeh krščanskih demokratov?
“Kristjani, ki so bili večinska kate-
gorija v slovenskem prebivalstvu,
so bili del družbe, ki je doživel naj-
več udarcev v času komunizma”.
V tem delu prebivalstva je bilo tu-
di “največ želje po spremembi in
največ pričakovanja”. Zgodilo se
je “presenečenje, ki sem ga bil jaz
vesel, ene pa je zelo zaskrbelo”.
Kristjani v politiki “smo takrat pri-
našali v strukturi Demosa tudi ti-
sto, kar povezuje”. Hoteli so pre-
lomiti tako z Jugoslavijo kot z de-
mokratičnim režimom, vendar so
bili daleč od revanšizma. “To, kar
smo izborili, smo izborili za vse”,
zato “lahko skupaj praznujemo ti-
ste praznike, ki nas povezujejo”.
Demosova vlada je zdržala do
mednarodnega priznanja. Ko je
bila “zunanja fronta zavarovana,
ko smo stopili na politični zem-
ljevid sveta, so se začele nezaup-
nice”. V prvi Drnovškovi vladi so
bili ministri iz vseh strank razen
SKD-ja. “Žal mi je, da je skupna
volja pošla”. Dinamika in smer re-
form, ki jih je začela Demosova
vlada, sta se v dvanajstletni vlada-
vini nepomladne strani spreme-
nili. “V tem vidim tudi razloge za
sliko, ki jo gledamo danes”. Peter-
le meni, da “danes nimamo pol-
no delujoče pravne
države in polno de-
lujoče socialno-
tržne ekonomije”.
Svet se je takrat ra-
zrahljal, “padec ber-
linskega zidu je bil
za nas zelo dobro
znamenje”. Dne 1.
julija 1990 se je Pe-
terle srečal z
nemškim kancler-
jem Kohlom; med
drugim mu je pove-
dal, da “volja po
svobodi in demo-
kraciji Slovencev ne
more prizadeti nikogar okrog
nas”. Kohl je kot dober poznava-
lec zgodovine razumel. Margaret
Thatcher, ki je “imela zelo jasen
odnos do komunizma” in močan
vpliv v svetovni politiki, je 26. ju-
nija zvečer klicala iz Londona Pe-
terletovo pisarno in dejala: “Obra-
niti moramo mlado slovensko de-
mokracijo”. Pa tudi Janez Pavel II.
“je bil osebno na naši strani”:
doživel je nacizem in komuni-
zem, “oba sta ga zaznamovala in
ni mu bilo treba razlagati, kaj se
nam dogaja in kaj hočemo”.
Kdor se je rodil kasneje, o času
okrog osamosvojitve “žal ne ve
skoraj nič”. Eni praznujejo osa-
mosvojitev kot prelom, drugi pa
kot kontinuiteto. Ker so razlike v
pojmovanju tako velike, “v šolski
sistem sploh ne pride resnica o
tem, zakaj je do tega sploh prišlo”.
Danes “imamo nerazčiščen od-
nos do druge svetovne vojne in
revolucije, po drugi strani pa
ignoranco do časov osamosvojit-
ve”. O prejšnji vojni “imamo
mit”, o osamosvojitvi mlade ge-
neracije pa niti ne vedo, za kaj je
šlo. “To je že kulturni problem da-
našnje Slovenije. Nori smo, ko
Prevc skoči ali ko je zmagala Ma-
zejeva, toda ne vemo, zakaj bi
skočili 25. junija”.
V Sloveniji ni normalne medijske
in normalne gospodarske struk-
ture, kar se odslikava v demokra-
ciji in njenih strukturah, trdi Pe-
terle. “Imamo Slovence, ki bolj
praznujejo osamosvojitev, in take,
ki jo praznujejo manj”, saj neka-
teri še vedno obžalujejo propadli
ideološki in politični projekt. Pe-
terle je pred petimi leti na proslavi
v Ljubljani dejal, da “smo se osa-
mosvojili, osvobodili pa še ne”.
Vsi v Demosu “so bili za spre-
membo, niso pa bili za preobraz-
bo... Eno je razvoj, drugo je pa
rast. Vsak napredek še ne pomeni
rasti”.
Triglav še zmeraj stoji, slovenska
pokrajina je še vedno lepa, Bru-
seljčani jo občudujejo, govorijo o
nedolžni pokrajini.
/ str. 12
  Zveza slovenske katoliške prosvete
Prvi “Goriški praznik”
GORICA 
  dor ni prav rosno mlad,
se morda spominja, da so
zlasti v drugi polovici
prejšnjega stoletja okrog Kato-
liškega doma v Gorici potekali -
poleg kulturnih in športnih pri-
reditev - tudi različni množično
obiskovani prazniki, na katerih
so se naši ljudje, še zlasti
družine in otroci, radi povezo-
vali in veselili. V zadnjih 25 le-
tih se je prisotnost takih prazni-
kov okrepila v okoliških vaseh,
kjer so se očitno ohranile tudi
krepkejše skupnosti kot v me-
stu. Ker pa je Gorica od nekdaj
stičišče vsega dogajanja na Go-
K riškem in hkrati sedež osrednjihkulturnih ustanov, je Zveza slo-venske katoliške prosvete ob
koncu sezone v nedeljo, 12. ju-
nija, priredila na ploščadi pred
telovadnico ob Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž t. i. Goriški
praznik z namenom, da bi spod-
budila in okrepila družbeno
življenje v mestu.
Muhasto vreme je sicer pošteno
ponagajalo, saj je prav ob napo-
vedani uri zdivjal močan dež.
Krajši kulturni program, ki sta
ga oblikovala Amatersko špor-
tno združenje Olympia in SCGV
Emil Komel, je zato potekal v te-
lovadnici: z nekaj točkami so
nastopila dekleta različnih gim-
nastičnih skupin, na harmoni-
ko je zaigral Rok Šuligoj, na kla-
rinet pa Martin Vižin. Nato so si
gostje iz vse Goriške pod veli-
kim belim šotorom v prijetni
družbi lahko privoščili dobrote,
ki so jih skrbno pripravili člani
društev, ob tem pa pri-
sluhnili vižam Briške-
ga kvinteta, ki so igrali
pozno v noč.
“Zamisel za Goriški
praznik so pravzaprav
dali goriški člani naše
zveze, saj je v mestu
primanjkoval tak praz-
nik, ki bi združeval
ljudi”, nam je v mikro-
fon povedala predsed-
nica ZSKP Franca Pa-
dovan (na mali sliki) .
“Po vaseh so prazniki,
v mestu pa je to manjkalo. Ker
je ZSKP za sobotno praznovanje
25. obletnice samostojnosti po-
stavila šotor na igrišču pred
športnim središčem, smo izko-
ristili priložnost in veliko struk-
turo uporabili še v nedeljo, za
praznik s krajšim kulturnim
programom. To je prvi tak praz-
nik, upam, da bo lahko postal
stalnica”. Za to prvo izvedbo so
priskočili na pomoč prizadevni
člani društev iz Števerjana,
Štmavra, Štandreža, Rupe in s
Peči. “Gorica sama nima pri-
mernih struktur in opreme,
imajo pa jo naši ljudje po vaseh,
kjer dolga leta potekajo tradicio-
nalne šagre in drugi prazniki”.
/ D
(več slik na www. noviglas. eu)
DVS Bodeča Neža
Karlo Bresciani
Lojze Peterle
Kristjani in družba16. junija 20164
Koper / Prvič po drugi vojni
Počastili relikvije mučenca
sv. Justina Filozofa
  nedeljo, 5. junija 2016,
ob 19. uri, smo se v ko-
prski katedrali spomnili
apologeta in mučenca sv. Justi-
na Filozofa. Lahko rečemo, da
je bil za koprsko Cerkev velik
dan, saj od konca druge svetov-
ne vojne spominskega dneva v
čast sv. Justinu še ni bilo. Go-
spod se približuje ljudem in
nas nagovarja po svojih svetni-
kih. Sveto bogoslužje so sprem-
ljali gregorijanski napevi Missa
de Angelis in nas duhovno po-
peljali v prve čase krščanstva,
prav k izvi-
rom, začet-
kom naše ve-
re, ki ji je dalo
moč prav
mučeništvo
brezštevilnih
kristjanov.
Sveto mašo je
vodil g. Bog-
dan Vidmar.
V nagovoru je
poudaril, da
filozof Justin,
potem ko je
odkril evange-
lij, ni opustil
filozofije,
temveč je skušal krščansko vero
kot intelektualec razumsko ute-
meljevati ter jo predstaviti v je-
ziku filozofije. Čeprav za ceno
mučeniške smrti, se je soočal s
filozofi tistega časa, pisal knjige
in komuniciral z rimskim vla-
darjem.
V Neprestani dialog, neprestanopogajanje o skupnih zadevah,iskanje resnice o tem, kaj je
skupno dobro, kaj prinaša re-
snično srečo in ne le navidezne
koristi za posameznike ali sku-
pine posameznikov, je izziv tu-
di za nas. Žal se kristjani pogo-
sto umikamo in molčimo ter
nimamo poguma, da bi se
soočali z novodobnim pogan-
stvom, s filozofijami, ki člove-
ka zasužnjujejo in odpirajo vra-
ta kulturam smrti. S tega vidika
nam je sv. Justin zgled in je ak-
tualen za naš čas. Včasih se zdi,
kot da kristjani nimamo “no-
gometne ekipe”. Igre pa ni mo-
goče zmagati, če ni dveh ekip.
Preveč se zapiramo sami vase
in ne gremo ven, premalo smo
misijonsko naravnani, prema-
lo je v nas binkoštnega vetra.
Gospod se približuje ljudem
in nas nagovarja po svojih
svetnikih.
Spomin na mučenca smo
počastili še z akademijo, na
kateri je predsednik Istrskega
društva Helio diakon predsta-
vil lik in življenje Palestinca sv.
Justina, ki se je mlad navdušil
za Jezusov nauk in ga kot izo-
braženec in filozof širil med
ljudmi. V Rimu, pred
mučeniško smrtjo, je sodniku
prefektu Rustiku dejal: “Nihče
ni verjel Sokratu toliko, da bi
bil za njegov nauk pripravljen
umreti. Zaradi Kristusa pa so
prezirali strah in smrt celo ro-
kodelci in nevedneži”.
Tako smo zvedeli, da je njegove
relikvije v Justinopolis - Koper,
9. junija 1686, prinesel iz Rima
koprski škof Paolo Naldini in
so danes v oltarju Žalostne Ma-
tere Božje. Z njimi je obogatil
našo katedralo, v kateri se hra-
nijo še relikvije sv. Nazarija
prvega škofa, Sv. Elia diakona,
apostola Kopra in Istre, sv. Alek-
sandra I. papeža, sv. Križa, sv.
Frančiška in sv. Klare in še
mnogih drugih
svetnikov.
Po sv. maši smo se
v molitvi zbrali še
pred oltarjem z re-
likvijami sv. Justina
in ga prosili, da bi
imeli pogum za
iskanje resnice in
medsebojni dialog.
Sv. Justinu smo pri-
poročili sodobne
filozofe, študente
in univerzitetne
profesorje ter prosi-
li za profesional-
nost novinarjev.
Z zahvalno pesmi-
jo smo zaključili to lepo in
umirjeno ter z duhom prvih
kristjanov doživeto spominsko
bogoslužje v čast sv. Justina in
odhajali domov z zavestjo, da
je Gospod v našem mestu
trdno z nami.
(gdi)
Deseta številka otroške revije Pastirček
Hura, počitnice!
  e zadnjič je malim šolarjem
v letošnjem šolskem letu
zazvonil šolski zvonček in
naznanil zadnji dan pouka in s
tem konec vsakdanjih skrbi, ki
spremljajo učence po strmi, a
vselej zanimivi poti učenosti in
zorenja. Šolska vrata so se zaprla
in razprlo se je tako pričakovano
obzorje svobodnih dni, polnih
dogodivščin. Z učenci se v deseti,
junijski številki priljubljene
otroške revije ob tem veselita tu-
di Pastirček in njegov neutrudni
urednik Marijan Markežič, ki želi
vsem “dolge, brezskrbne in vese-
le počitnice”. Ob tem pa upa, da
tudi v teh sprostitvenih tednih
bralci ne bodo pozabili na prija-
telja Pastirčka in mu bodo z bar-
vicami in peresi zaupali, kaj so
lepega doživeli v njih. Tudi Pacek
se v svoji neizgovorljivi maka-
ronščini, ki jo morajo učenci
nujno popraviti, že praznuje ob
skorajšnjem koncu “šolskih
muk”. “Vsi na morje, sonce,
zrak! ”, spodbuja pesmica Na
morje! preljube pesnice Ljubke
Šorli, ki je večji del svojega
življenja kot učiteljica preživela z
otroki. Protagonistka Francija,
prvaka, ki tako plava, da “ga del-
fin ne prehiti”, je ilustrirala Da-
nila Komjanc. Komjančeva je v
sliki in besedi prispevala tudi pri-
vlačno dopolnjevanko, ki jo je
sestavila po znani poučni basni
o muhi in volu. Bahačev prida-
ničev je na svetu ničkoliko, zato
je vsebina basni večno veljavna.
Danila Komjanc je likovno opre-
mila še zapis Nuše Turk Lia in
sonce. Deklica je srečna le na tra-
ti, polni dehtečih cvetlic, ki jih
boža mežikajoče sonce. Na
Š začaran vrt pospremi Mariza Pe-rat vse tiste, ki imajo radi pra-vljične vsebine; v njenih zgod-
bah je vselej toliko tople življen-
jske modrosti in sijaja dobrote. V
pravljici o hudobni čarovnici, ki
je otroke, take, ki so si upali se
približati njeni koči, uročila v
cvetke, odžene njeno zlobo pa-
stirček s svojo milo pesmico. Ta
z otožno nežnostjo, pa tudi
srčnostjo zazveni iz njegove
piščalke. Prizorček iz zgodbice je
ilustrirala Janina Cotič, mali ri-
sarji pa ga bodo po svojem okusu
pobarvali kot tudi vse ostale ilu-
stracije. V gozdu se je spet
pomudila Barbara Rustja.
V Naravoslovnem kotičku
za najmlajše predstavlja
gozdne živali, ki jih bodo
otroci poimenovali in
povedali, ali le-te živijo
med krošnjami dreves ali
pri tleh, ter našteli, s čim
se hranijo. Ob pisani
druščini prikupnih vod-
nih prebivalcev se bodo
otroci z zajčkom Timi-
jem, ki si ga je domislila
Paola Bertolini Grudina, sprostili
in poiskali v črkovni tabli 30 be-
sed ter jih pobarvali, v nepobar-
vanih pa se bo prikazalo “po-
membno sporočilo”. Ista ilustra-
torka, ki zna tako prisrčno nago-
varjati bralce s svojimi slikarski-
mi domislicami, v rubriki Halo?
razkriva zgodovino sladoleda, ki
v poletnih mesecih gre v slast
vsem, ne samo otrokom. S po-
močjo male miške je prikupno
napisala recept za bananin slado-
led. Ob njem se kar cedijo sline,
kakor se tudi ob sveži kremi za
sadje, ki jo ponujata Katerina in
Graziella Zavadlav v dobrodošli
rubriki Pastirček slaščičar, v ka-
tero gotovo rade pokukajo tudi
mamice, ki želijo pripraviti svo-
jim otrokom čim bolj domačo,
naravno hrano. Na dveh sre-
diščnih straneh junijske številke
Pastirčka, ki je v letošnjem letni-
ku slavil 70. obletnico “rojstva”,
sta dve pomenljivi pesmi Berte
Golob, Blagoslovljeno in Ljube-
zen. Polona Lisjak ju je ilustrira-
la, otroci pa ju bodo dokončali z
barvicami v rokah. Zvezdnati
valj je naslov stihov Iris Risegari,
ki jim je melodijo pripisal Patrick
Quaggiato, da jih bodo lahko za-
peli naši mali pevci. V letošnjem
letniku Pa-
stirčka je
Quaggiato podaril vrsto uglasbi-
tev in z njimi obogatil glasbeno
literaturo, po kateri lahko sežejo
zavzete pevovodkinje in pevo-
vodje naših otroških zborov. Pao-
la Bertolini Grudina je z Walter-
jem Grudino sooblikovalka
vzgojnega stripa, ki na nevsiljiv
način navaja otroke k razmišljan-
ju. Fantiček, ki se rad pleza po
drevesih in svobodno raziskuje
naravo, se sprašuje, ali se je po
teh pustolovščinah treba umiti
in spraviti vso nesnago s telesa
ali ne. Mali bralci se bodo gotovo
odločili za najbolj modro izbiro.
Poletni dnevi, obžarjeni od son-
ca, kar sami vabijo na izlete, ka-
mor zelo rad zahaja stric Maks.
Pastirčka in Tjašo je popeljal v
“oazo na pragu Kopra”, in sicer
v Škocjanski zatok, naravni rezer-
vat, v katerem domujejo razne
ptice in druge živali ter redke ra-
stline. Mali raj! Pisec Marijan
Markežič s temi opisi naravnih
biserov opozarja, da so bližnji
kraji polni prečudovith drobnih
lepot, ki jih je treba odkriti.
V letošnji predpočitniški številki
Pastirčka bodo bralci našli še ru-
briko Ministranti OK, ob kateri
bodo strežniki osvežili znanje, ki
ga morajo nujno obvladati, da
lahko spremljajo mašni
obred. Zabaven strip brez
besed čaka, da pravilno raz-
vrstimo deset božjih
zapovedi. Tatjana
Ban je za mlade
ustvarjalce izdela-
la ribice in ribiške
palice ter pri tem
pričarala predokus
sprostitve na mor-
ju. Pastirček razkri-
va tudi, kako prid-
ne ročice zmorejo
navadne papirnate
vrečke spremeniti v
simpatične živalice.
To bo prijetno izdelovati, če se bo
poletno sonce skrilo za oblake in
bo dež onemogočil potepanje v
naravi. Tokratne strani Pastirčko-
ve pošte so postlane z živobar-
vnimi risbicami: ena lepša od
druge! Pridni risarji, kar tako na-
prej in ne pozabite na Pastirčka
v poletnem času. Rišite in pišite
še naprej, da bo lep, svež, všečen
tudi v novem letu, saj bo tudi
sam izkoristil ta čas oddiha, da si
bo izmislil še kakšne novosti, ki
bodo popestrile njegove strani.
Srečno in vedro preživite počit-
nice!
SPRAVA S
STVARSTVOM,
NARODI IN
KULTURAMI
Sprava je globok in temeljit
proces, ki se od Boga in posa-
meznikov širi med narode,
kulture in v vse stvarstvo. Go-
spod nas kliče, da bi bili
služabniki in orodje sprave za
svet. Zgodovina govori o šte-
vilnih konfliktih med narodi
in državami. Nekateri so znali
prerasti vojne in rešili konflik-
te po mirni poti, drugod sta se
nasilje in sovraštvo še po-
večala. Prejšnje stoletje je rodi-
lo dve svetovni vojni in hude
mednarodne spore, v tem sto-
letju pa se odpirajo novi, ki so
povezani z različnostjo ver in
kultur, čeprav je v njihovem
temelju ekonomska in poli-
tična korist. Kljub temu še
vedno ostaja želja po sodelo-
vanju, odpravljanju sporov in
odpuščanju. Tudi kulture in
religije se morejo med seboj
bogatiti in sodelovati pri grad-
nji ljudem naklonjenega sveta.
Ljudje potujejo v druge dežele,
spoznavajo njihove kulture in
s tem bogatijo utrip svojih kra-
jev.
Pomembno je, da Cerkev ure-
sničuje svoje poslanstvo spra-
ve med narodi in kulturami,
da je oznanjevalka miru, sloge
ter odpuščanja. Ne sme se pu-
stiti zapeljati v zahteve do-
ločenih ideologij in ne iskati
svojih sebičnih koristi ter pri-
vilegijev. Bolj ko Cerkev živi v
službi sprave in odpuščanja,
bolj povezovalno deluje v
družbi. Zato je pomembna
njena vloga pri oblikovanju in
spreminjanju družbe ter stvar-
stva.
Bog je zaupal ljudem zemljo,
da bi jo obdelovali in ohranja-
li (1 Mz 2,15). Stvarstvo je ne-
skončno svetišče in človek je
njegov duhovnik, ki vodi vse k
skladnosti in redu. Vendar tu-
di podjetja, skupnosti in velike
korporacije izkoriščajo stvar-
stvo za svoj dobiček in so na-
silne do njega. Onesnažujejo
ga z odpadki, včasih tudi ne-
varnimi. Papež Frančišek je za-
pisal, da v teh razmerah sestra
zemlja ječi, njeno ječanje se
pridružuje ječanju zapuščenih
po svetu in njihova tožba zah-
teva od nas drugačno ravnan-
je. Zato smo povabljeni, da po-
stanemo orodje sprave z zem-
ljo in stvarstvom, da bo svet
postal takšen, kot si ga je Bog
zamislil. Pozoren in spravljen
odnos do ljudi, bo gradil tudi
večjo občutljivost do narave. S
tem se bo večalo vesoljno brat-
stvo in povezava med narodi
in kulturami. Ne moremo biti
bitja ljubezni, če pri tem iz-
ključimo svet in vesolje. Spra-
va s stvarstvom, narodi in kul-
turami je posebno poslanstvo
kristjanov v današnjem času.
SPRAVA, EDINOST, SREČA (4)
Primož Krečič
Praznovanje sv. Antona v Trstu
Praznovanje priljubljenega svetnika, sv. Antona Padovanskega je letos
pri Novem sv. Antonu v Trstu vodil župnik iz Sv. Antona pri Kopru, Franc
Prelc. V pridigi je izpostavil svetnikovo krepost srčnosti in njegov žar, s
katerim je oznanjeval Jezusov nauk. Zbranim je voščil, da bi nekaj te
srčnosti, s katero je sv. Anton oznanjeval, prišlo tudi na zbrane, da bi
tako danes mogli širiti božje kraljestvo v mestu. Navedel je nekaj
primerov apostolata, kot so Karitas in druga gibanja. Srčnosti danes
še kako primanjkuje, saj je moderni, porabniški svet zaznamovan s
trdosrčnostjo in brezbrižnostjo, zaradi česar je človek zaprt za stisko
bližnjega. Navedel je še naročilo svete Faustine Kowalske, naj človek
srčnosti uči tudi pri usmiljenem Jezusu, saj se iz njegovih ran, na ta
svet razlivajo potoki usmiljenja. Pri bogoslužju je somaševal tudi
Klemen Zalar, s pesmijo je sodeloval združeni zbor ZCPZ iz Trsta, ki ga
je vodil Edi Race, pri orglah pa spremljal Tomaž Simčič. Zbor je zapel
tudi novo himno svetega leta božjega usmiljenja.
Slovesno praznovanje se je nadaljevalo v prostorih Slovenske
skupnosti. / Jna
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
Letošnje leto je jubilejno, saj praznujemo 25 let samostojne države
Slovenije. Na ta dogodek se bodo spomnili tudi na Romanju treh Slo -
ve nij na Svete Višarje, ki bo letos 7. avgusta; organizirata ga Rafaelova
dru žba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Program:
ob 10.30 bo preda va nje priznane slovenske novinarke, publicistke in
kolumnistke Zlate Kra šo vec. Predavanje, posve če no sloven ske mu jubi -
le ju, nosi na slov: “Dru ga -
čno pe sem zapojmo, ve -
se lej šo!” Ob 12. uri slo ve -
sna sveta maša, ki jo bo
skupaj z izseljen ski mi in
dru gimi duhovniki daro val
mariborski nadškof msgr.
Alojzij Cvikl. Poleg ljud -
skega petja bosta liturgijo
obogatila glas be nika prof.
Tomaž Simčič in
sopranistka Tamara Stanese. Ob 13. uri, po maši, bo na ploščadi za
cer kvijo kratek kulturni program, ki ga bo s petjem obogatil oktet Deseti
brat. Kdor se želi udeležiti Romanja treh Slovenij s prevozom iz Ljub lja -
ne, hrano in vodičem, se lahko obrne na Agencijo Trud. Več informacij
na: trud@druzina. si ali 01 360 28 20.
Kratke
Kristjani in družba 16. junija 2016 5
  saka pisna stvaritev je udejanjenje
besed. Potrditev tega dobimo v Sv.
pismu: “V začetku je bila Beseda in
Beseda je bila pri Bogu... ” (Jn 1,1) Z besedo
so tesno povezani vsi, ki pišejo, saj prav
misel, ki se je udejanjila v njihovi podza-
vesti, prelijejo na papir in s tem ustvarijo
pisno besedo, ki ostane sporočilo bralcu.
Bralec se pa ob pisni bese-
di oplaja, izobražuje, ali
pa, v kolikor meni, da mu
ne ustreza, jo ne sprejme.
Znani izraz je: “Odvrgel je
takšno pisarjenje v staro
šaro.”
Komuniciranje z besedo v
pisni obliki ustvarja trajne
povezave med piscem in
bralcem. Pred seboj imam
znano povest Josipa
Jurčiča - Jurij Kozjak. S
kakšnim veseljem smo to
povest prebirali in koliko-
krat sem tudi sam segel po
njej. Ko jo danes vzamem
v roke in berem, ostrmim.
Jezik te povesti me ne pritegne več, čeprav
me pritegne vsebina. Prav ob tem sem se
zaustavil. Kako mladim izoblikovati čut za
ta stil branja? Če pa pomislimo, da je sko-
raj vsa naša polpretekla književnost pisana
v jeziku preteklega časa, pa se zastavlja re-
sno vprašanje: kako jo približati sodobnim
bralcem?
Pisna beseda bralca bogati, lahko ga pa tu-
di osiromaši. Obogati ga tedaj, ko mu pi-
sna beseda sporoča neko novost, bodisi s
strokovnega ali pa tudi z občečloveškega
področja. Osiromaši pa, če je to sporočanje
ujeto v kakršen koli ideološki kalup, iz ka-
terega bralec zelo težko izide, saj mu pusti
v spominu poglede in prepričanja, ki jih
takšno branje sporoča. Zato smo imeli, po-
nekod imamo še, tudi zelo neobjektivne
poglede na čas in življenje, prav zaradi
takšnih sporočanj, ki smo
jih bili priče še zlasti v
polpreteklem času.
Prebral sem zgodbo o ne-
kem zidarju. Takole se gla-
si: “Kamnov, s katerimi je
zidar zidal, ni nikoli raz-
bijal, ampak jih je vedno
uporabljal takšne, kot so
bili v naravi, torej narav-
no oblikovane. Toliko
časa je kamen za kam-
nom obračal in prilagoje-
val, da se je usedel v zid,
ki ga je zidal. Kamen za
kamnom je jemal v roko,
ga opazoval in prilagajal,
kako naj ga vzida. Njego-
vo delo ni bilo lahko. Še manj hitro, toda
v hišah, ki jih je zidal ta zidar, so ljudje radi
prebivali in tudi dolgo živeli... ”
Tudi pisane besede, ki nam dajejo jasnost,
trdnost, vrednost, varnost v našem življen-
ju, so kamni našega bivanja. Zato, ni vsee-
no, kaj beremo, še manj, kaj berejo naši
otroci, prav tako tudi ni brez pomena, ka-
ko beremo in kaj se iz branega zapomni-
mo, ali kako nas branje oblikuje …
Ambrož Kodelja
V
  sgr. Renato Podbersič je v so-
boto, 11. junija, na začetku
svete maše, ki je potekala v
župnijski cerkvi sv. Nikolaja škofa v Ga-
brjah, uradno prevzel vodenje treh
župnij, Gabrje-Vrh, Rupa-Peč in Sovod-
nje ob Soči. Uraden prevzem zadolžitev
je potekal na začetku maše, ko je dose-
danji župnik g. Karel Bolčina, uradno
predal vse zadolžitve msgr. Podbersiču.
V imenu treh župnijskih skupnosti so
predajo potrdili še Branko Černic (Ga-
brje – Vrh), Marija Žgavec (Rupa-Peč)
in Ana Peteani (Sovodnje ob Soči).
Svete maše se je udeležilo lepo število
vernikov treh župnijskih skupnosti, ki
so želeli na poseben način izraziti, kako
zelo cenijo prisotnost duhovnika. Ce-
lotno evharistično bogoslužje je
spremljalo ubrano petje cerkvenih pev-
cev treh župnij. Lanski prvoobhajenki
Eva in Martina Gruden sta obema du-
hovnikoma izročila po en šopek
sončnic. V imenu vseh vernikov pa je
veroučiteljica Mojca Terčič g. Karlu
Bolčini in msgr. Renatu Podbersiču na-
menila naslednje misli, ki jih je kot
uvod spremljal odlomek iz Janezovega
evangelija:
Spet, drugič, mu je rekel: “Simon, Ja-
nezov sin, ali me ljubiš?” Rekel mu je:
“Da, Gospod, ti veš, da te imam rad”.
Rekel mu je: “Pasi moje ovce!”.
Draga župnika Karlo in Renato, da-
našnji dogodek, v katerem prihaja do
spremembe v naših župnijskih skup-
nostih, bi seveda lahko doživljali le kot
golo upravno spremembo. A vendar ni
tako. V današnjih
časih je prisotnost
župnika velika milost
za celotno skupnost.
Prav iz Jezusovih be-
sed, ki jih je zapisal
evangelist Janez, lah-
ko zaslutimo velik du-
hovni pomen, ki ga
ima dušno pastirstvo,
h kateremu sta bila
oba poklicana. Zaradi
tega se vama v imenu
vseh treh župnijskih
skupnosti iskreno
zahvaljujemo za vaji-
no služenje ter vaju
priporočamo v božje varstvo.
Vam, g. Karlo, se še posebej zahvaljuje-
mo za vse, kar ste naredil, od kar nas je
zapustil g. Vojko Makuc. Bila je to po-
membna preizkušnja, v kateri ste nas
bodrili, da kljub težkemu trenutku ne
obupamo in vztrajamo. Čestitamo
vam za pomembno službo škofijskega
vikarja za slovenske vernike, h kateri
vas je poklical naš goriški nadškof
msgr. Carlo Redaelli. Priporočamo vas
Svetemu Duhu, da bi vas še
naprej vodil in navdihoval.
Vas, g. Renato, pa z vesel-
jem in hvaležnostjo spreje-
mamo za župnika in za pa-
stirja, o katerem govori Je-
zus v odlomku. Seveda se že
nekaj časa poznamo, kar bi
morda po vr šinsko zgledalo,
da se ne bo nič spremenilo.
A ven dar ni tako. Voditi duhovno in
materialno tri župnijske skupnosti je
velika odgovornost za vse, duhovnika
in vernike. Vsi skupaj smo poklicani,
da preko naše krajevne cerkvene skup-
nosti in na še ga za-
kramentalnega
živ ljenja prina ša -
mo Jezusa med na -
še ljudi, da bi lah -
ko spoznali, kako
velika je božja lju-
bezen do človeka.
V tem naj nas
skupno vodi Sveti
Duh.
Bog naj vaju in vse
nas obilno blago-
slovi s svojim
usmiljenjem!
Msgr. Renato Pod -
bersič se je med
pridigo zahvalil za lep sprejem, kljub
temu da že nekaj časa mašuje za tri žup-
nijske skupnosti. Poudaril je pomen
iskrenosti in sodelovanja, saj le tako
lahko raste tista prava skupnost, ki bo
pričala o Jezusovi ljubezni.
Sveti maši je sledila v prostorih ga-
brskega župnišča prijetna družabnost,
kjer so vsi lahko okusili domače dobro-
te.
JČ
M
V premislek
Udejanjenje besede
Župnije Gabrje-Vrh, Rupa-Peč in Sovodnje ob Soči
Msgr. Renato Podbersič
novi župnik
Foto dpd
Goriška16. junija 20166
Prireditve in šolske maše 
Ob koncu šolskega leta
  radicija naših šol, da ob
koncu šolskega leta prire-
jajo sklepne prireditve in
šolske maše, se vsako leto po-
navlja in navdušuje predvsem
starše ter druge sorodnike
otrok, učencev
in dijakov. Šol-
sko leto se
začenja in
končuje s sve-
to mašo, ko se
študirajoča
mladina zah-
vali vsem, ki
so zanjo skrbe-
li med šolskim
letom,
staršem,
učiteljem in
drugim. Obe-
nem preberejo
tudi prošnje,
da bi lepo
preživeli počit-
nice, da bi se
odpočili in da
T bi si nabrali moči za novo šol-sko leto, ki se bo začelo mesecaseptembra.
Na šolskih prireditvah prevla-
dujejo zborovska pesem, recita-
cije in prizorčki. Šolska priredi-
tev osnovne šole Fran Erjavec iz
Štandreža je potekala na šol-
skem igrišču. Posamezni razre-
di so se predstavili z recitacijami
in prikazi letnih časov. Skupno
je stočlanski zbor zapel tudi ne-
kaj pesmi. Prireditvi je sledila
sveta maša v cerkvi sv. Andreja
ap. Podobne prireditve in maše
so bile tudi po drugih šolah.
DP
  “Glasbeni dialogi”
Snovanja na vrtovih 
svetega Frančiška
KOSTANJEVICA 
  etega izmed sedmih
koncertov v nizu Glasba
z vrtov svetega
Frančiška, ki potekajo med 10.
majem in 22. junijem na Ko-
stanjevici nad Gorico, je pri-
reditelj, Kulturni dom Nova
Gorica, organiziral v sodelo-
vanju s Slovenskim centrom
za glasbeno vzgojo Emil Ko-
mel iz Gorice. “Veže nas že
dogoletno sodelovanje”, je v
lepi baročni dvorani
Frančiškanskega samostana v
torek, 7. junija, v uvod-
nem pozdravu pove-
dala direktorica Kul-
turnega doma Pavla
Jarc. “Že nekaj let pre-
pletamo koncerte”.
Šola Komel je “zelo
pomembna za našo
goriško stvarnost in
ima tudi vlogo promo-
torja tako slovenske
kot italijanske glasbe
na tem področju”.
Navzoče, ki so do zad-
njega kotična napolnili dvorano,
je pozdravila tudi ravnateljica
SCGV Komel Alessandra Schet-
tino, tudi ona navdušena nad
omenjenim sodelovanjem in
sploh nad dvorano, kjer je tudi
sama rada nastopala še kot štu-
dentka. “Sodelovanje hočemo še
nadgraditi, saj živimo v skup-
nem prostoru. Naši učenci in
naša mladina morajo občutiti to
P
sodelovanje v duhu lepe glasbe”.
Večer iz cikla Snovanj z naslo-
vom Glasbeni dialogi, ki je torej
potekal na Kapeli, so oblikovali
najboljši mladi učenci in skupi-
ne šole Komel, ki so se v le-
tošnjem šolskem letu posebej iz-
kazali. Kljub svoji starosti so s
svojo nadarjenostjo in glasbeno
zrelostjo resnično presenetili.
Kot instrumentalisti so nastopili
violinisti Pavla Vezjak, Makrina
Quinzi in Simon Gerin, pianisti
Luka Kernjus, Veronika Zava-
dlav, Francesca Marinelli in Lo-
renzo Tomada, trio mladih kita-
ristov Janiki Cingerli-Jure Ipa-
vec-Gregor Persoglia, kitarista
Črt Vidič in Neli Bizjak ter har-
monikar Kris Jug. Šest pesmi je
na koncu odpel Otroški pevski
zbor Emil Komel, ki ga vodi Da-
mijana Čevdek Jug, na klavir pa
zvesto spremlja Elisabetta Cava-
leri. Tudi o tem zboru, ki je že
itak znan kot kovnica dobrih
mladih pevcev, moramo iskreno
povedati, da se je v zadnjih me-
secih znatno razvil in pokazal
razveseljiv napredek. Prav vsem
nastopajočim - pa tudi priredi-
teljem - iskreno čestitamo! / DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Sklepna prireditev nižje srednje šole Trinko
Šola je zgradba s štirimi
stenami in prihodnostjo vmes
  aključna prireditev nižje srednje šole Ivan
Trinko iz Gorice je tudi letos privabila v Kul-
turni dom toliko ljudi, da v dvorani ni bilo
prostora za vse. Učenci so se res izkazali in pripra-
vili kar nekaj glasbenih, plesnih, gledaliških in
filmskih točk, ki so prikazale njihove različne
ustvarjalne pristope in talente.
Se ve, mladi so idealisti... Kot so sami uvodoma
povedali (dijakinje tretjih razredov so zapele tudi
Lennonovo Imagine), sanjajo o svetu brez razlik,
“kjer te nihče ne gleda kot Italijana, Slovenca,
Afričana, muslimana, žida ali kristjana, ampak le
kot človeka”. Morda so to le sanje in ta svet je le
sad domišljije, je povedala dijakinja, a “prav zaradi
tega moramo narediti vse, kar je v naših močeh,
da ga spremenimo... Samo če držimo skupaj, se
bodo naše sanje končno uresničile”. Dve pesmi
je zapel šolski zbor pod vodstvom prof. Joahima
Nanuta. Učenci 1. A razreda so pripravili nekaj
južnoameriških plesnih korakov pod vodstvom
sošolca, uveljavljenega plesnega virtuoza Alexa
Devetaka. Dijaki 3. B so predstavili dva skeča, ne-
kaj deklet iz 2. C hip-hop ples, lepa skupina iz 2.
A gledališko igrico Odisej se vrača, 1. B pa pri-
zorček, posvečen zadnjemu dnevu pouka.
Odlično sta se odrezali mladi, a izkušeni plesalki
Iris in Kea z afriškim plesom, prav tako so nav-
dušile tri učenke iz 3. A z dodelano ritmično ko-
reografijo. Veliko spominov je obudil duhovit vi-
deoposnetek o šolskem izletu v Verono in Sirmio-
ne, ki so ga pripravili dijaki 3. A. Tik pred zadnjimi
pesmimi, s katerimi so se poslovili “mali matu-
rantje”, je ravnateljica Elisabetta Kovic povedala,
da gre letošnja denarna študijska nagrada Sindi-
kata slovenske šole v spomin na prof. Ivana Sirka
učencu, ki je “v tretjem letniku odločno pokazal
pravo ljubezen do slovenske besede, leposlovja in
gledališča”: to je letos bila Vesna Devetak, ki je
doživela topel aplavz vseh navzočih. Ravnateljica
se je zahvalila učencem, ki “so se zares izredno
izkazali”. Ni vedela, da je na šoli toliko plesalk in
plesalcev, “kar naenkrat smo postali tudi plesna
šola”! Prireditev je sklenila z mislijo, ki so ji jo po-
darili nekateri učenci: “Šola je zgradba s štirimi
stenami in prihodnostjo vmes”. / D
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Z
Enogastronomski praznik v Števerjanu
Likof: pridelki, kultura
in zgodovina ozemlja
  nedeljo, 5. junija, se je
v končal Likof 2016,
tridnevni enogastro-
nomski dogodek v organizaci-
ji Vinoteke Števerjanski griči,
ki združuje vinarje števerjan-
ske občine (Muzič, Humar,
Gradis'ciutta, Skok, Ivan Vo-
grič, Korsič, Miklus-Draga, Pa-
raschos, Terpin, Simon Kom-
janc). Vse tri dni so obiskoval-
ce na števerjanskem trgu čaka-
li kioski z dobrotami gostin-
cev in vinogradnikov ter stoj-
nice z domačimi pridelki.
Vzporedno je stekla vrsta po-
bud, ki so bile letos vezane na
vinsko sorto friulano.
Nedeljski program se je začel
s sprehodom skozi čas na gra-
du Formentini. Obiskovalce
sta pričakala grof Filippo For-
mentini in Nataša Kocijančič,
ki je tudi vodila krajšo degu-
V stacijo friulana 2015 podjetjaHumar. Ogled se je nadaljevalz dramatizirano pripovedjo
zgodbe Aurore Formentini:
Marko Černic je odigral vlogo
kmeta Simona Maraža, ki je
300 sadik tokaja pripeljal na
Madžarsko, ko se je števerjan-
ska plemkinja ženila z grofom
Batthyanijem. Grad Formen-
tini je gostil še en Likofov do-
godek, in sicer večerjo v sred-
njeveški dvorani; ribji meni je
gostom postregel ljubljanski
gostinec Luka Lesar. V mali
dvorani Sedejevega doma je
ob 19.45 stekla zadnja primer-
jalna degustacija svežih letin
friulanov včlanjenih vinarjev.
Degustacijo sta - prav tako kot
v soboto - vodila Sara Martel-
los in Andrea Valantic.
Likof, ki je letos že enajstič na-
stal v sodelovanju z vaškima
društvoma SKPD Frančišek
Borgia Sedej in Briški grič, pod
pokroviteljstvom dežele FJK,
Pokrajine Gorica, Občine Šte-
verjan in Konzorcija Collio, je
bil letos tudi del projekta “Z
ljubeznijo … zmanjšaj, ponov-
no uporabi, recikliraj” ter pro-
jekta EcoFeste goriške pokra-
jine. Muhastim vremenskim
napovedim navkljub je bila
tudi letošnja izvedba nagraje-
na s soncem in dobrim obi-
skom. Med drugim so priredi-
telji v sodelovanju s Pokrajino
Gorica dva dni gostili deset
novinarjev iz vse Italije. Pro-
gram, ki je poleg dogajanja na
trgu zaobjemal tudi tri poseb-
ne večerje z mednarodnimi
chefi, od katerih dve sredi le-
senih sodov v kleti podjetja
Draga, tri degustacije, strokov-
no konferenco, voden ogled
gradu ob spoznavanju zgodo-
vine tokaja itd., je izvirno in
kakovostno predstavil občin-
stvu najboljše pridelke ter
hkrati tudi zgodovino in kul-
turo ozemlja, ki ima nedvom-
no še mnogo neizkoriščenega
potenciala.
Končna prireditev goriškega otroškega vrtca Ringaraja
“Skupaj lažje rastemo”
  rireditev, ki so jo otroci vrtca Ringaraja pod
mentorstvom učiteljic pripravili za konec
šolskega leta, so močno zaznamovale za
otroke zelo spodbudne misli iz pesmi Stena Vilarja:
“Pridi, podaj roko, nasmeh je treba podariti.
Čutim, kako lepo gojiti je prijateljstvo. Pridi, podaj
roko, dobroto treba je deliti. Povej mi, kar ni težko,
saj skupaj lažje rastemo”. Te misli so jih vodile sko-
zi celo šolsko leto. Projekt Skupaj rastemo je postal
del njih, so povedali uvodoma. Temeljil je na
ovrednotenju lastne samopodobe, temeljnega po-
dročja osebnosti: to razsežnost so poglobili veliki
otroci in jo prikazali s projekcijo lastnih portretov.
O družinskih vezeh, koreninah in domu so raz-
mišljali srednji otroci, najmlajši pa o mamici in
očku: to so na odru prikazali z ljubkimi pesmicami
in prizorčki. Prihodnji prvošolčki so pred koncem
pestre predstave, ki je potekala 25. maja v Kultur-
nem domu, opisali, kako lepo je gojiti prijateljstvo
tudi takrat, ko prijatelj govori drug jezik: pokazali
so namreč, kako so z učiteljico vzljubili tudi an-
gleški jezik. Ker je življenje dar, radost, hrepenenje,
so ob koncu razposajeno izrazili željo, da bi prija-
telji skupaj gradili lepši svet za vse. / D
P
Otroci osnovne šole Alojz Gradnik po maši v števerjanski cerkvi (foto DP)
Šolski zbor
OPZ Emil Komel
Alessandra Schettino in Pavla Jarc
Goriška 16. junija 2016 7
ZCPZ / Koncert cerkvenih pesmi otroških, mladinskih in odraslih zborov
“Z veseljem in upanjem lahko
gledamo v prihodnost”
  erkveno petje je še prisot-
no med ljudmi, cerkvena
pesem je še povezana z
našim jezikom in narodom. To je
v petek, 10. junija, v cerkvi sv. An-
dreja apostola v Štandrežu pouda-
ril Dario Bertinazzi (na mali sliki)
, predsednik Združenja cerkvenih
pevskih zborov Gorica, v uvod-
nem pozdravu na tradicionalnem
koncertu cerkvenih pesmi, ki ga
je ZCPZ priredilo v sodelovanju z
župnijo, Zvezo slovenske kato-
liške prosvete in s Svetom sloven-
skih organizacij. Z veseljem in
upanjem lahko gledamo v pri-
hodnost in rečemo, “da so vred-
note krščanstva in narodne iden-
titete še prisotne med nami: goji-
mo jih naprej ne le ob koncertih
in raznih praznikih, ampak vsak
dan: vsak v svoji vasi, v družini, v
šolah in po župnijah”, je številne
navzoče na večernem glasbenem
dogodku - “dnevu veselja” - še
pozval Bertinazzi. Med drugim je
napovedal, da združenje v krat-
kem načrtuje dva pomembna do-
C godka: v prvem koncu tednav septembru bodo priredilitečaj za cerkvene organiste, ki
bo potekal v Škofji Loki. Ob
koncu istega meseca pa bo
slavnostna akademija ob kon-
cu dvoletnega projekta, na-
menjenega goriškemu glasbe-
niku in skladatelju Emilu Ko-
melu: ZCPZ je namreč v tem
letu zbiralo Komelov opus, ki
ga bodo na omenjeni priredit-
vi predstavili v tiskani in elek-
tronski obliki.
Prostrano in akustično štan-
dreško cerkev so najprej na-
polnili glasovi otroškega zbo-
ra Veseljaki iz Doberdoba pod
taktirko Lucie Lavrenčič Ter-
pin, ki so se jim nato pri-
družili še odrasli pevci cerkve-
nega zbora župnije sv. Martina:
“združeni” zbor je vodil Dario
Bertinazzi. Za njimi je nastopil
Otroški cerkveni pevski zbor
Štandrež pod vodstvom Lucrezie
Bogaro, nato Otroški in mladinski
pevski zbor Štmaver pod taktirko
Nadje Kovic
(na sliki) in
ob kitarski
spremljavi Pe-
tre Feri. Sledil
je nastop Otroškega pevskega zbo-
ra Rupa-Peč in OPZ Vrh Sv. Mi-
haela pod vodstvom Karen Ulian.
Tri pesmi je odpel Mešani pevski
zbor Mirko Špacapan iz Podgore,
ki ga vodi Peter Pirih, dve pa
Otroški pevski zbor Emil Komel
pod vodstvom Damijane Čevdek
Jug; na flavto je zbor spremljala
Vida Cotič, na violino pa Barbara
Devinar in Riccardo Conte. V zad-
njem delu koncerta so nastopili
še trije mešani pevski zbori:
najprej MePZ Rupa-Peč, ki ga
vodi Zulejka Devetak, nato do-
mači MePZ Štandrež, ki ga je
zaradi bolezni dirigenta Gora-
na Ruzzierja vodil Silvan Zava-
dlav, in krepki MePZ F. B. Sedej iz
Števerjana pod taktirko Aleksan-
dre Pertot. Nekatere zbore sta na
klavir spremljali Zulejka Devetak
oz. Tiziana Zavadlav.
Prav vsi sestavi so pokazali veliko
veselje do petja in željo po nepre-
stani kakovostni rasti, z različnimi
izbori pa hkrati še bogastvo in raz-
nolikost repertoarja našega cer-
kvenega petja. / D
Žalostna vest iz Laškega
V spomin Slavi Marušič
  lava Marušič je za vedno
zapustila Slovence v
Laškem. Rodila se je v Do-
berdobu 16. marca 1928 v
družini Opajčevih. Bila je zad-
nja od osmih otrok skupaj z
bratom dvojčkom Slavkom.
Otroštvo je preživela v veliki
revščini in do 26. leta je živela
na Manderju, kamor se je ved-
no rada vračala. Med vojno so
očeta fašisti dvakrat prisilili, da
je moral piti rici-
nusovo olje. In
Slava je tudi zara-
di tega sodelova-
la v NOB in osta-
la edno članica
zduženja VZPI-
ANPI-ja. Omožila
se je v Tržič, tako
je bila bliže ladje-
delnici, kjer je
dobila delo. Leta
1980 se je
vključila v Ženski
pevski zbor iz
Ronk, ki je bilo
do leta 1987 edi-
no slovensko
kulturno rekrea-
cijsko društvo v Laškem, odkar
je prenehalo delovanje sloven-
skega moškega pevskega zbora
Srečko Kosovel. V okolici pa ni
bilo drugih slovenskih društev
ne šole ne vrtca s slovenskim
učnim jezikom. Pomemben je
bil zato ŽePZ za srečanje, boga-
tenje in povezovanje takratnih
Slovencev v Laškem. Tudi pri
slovenski sv. maši v cerkvi sv.
Lovrenca smo slišali slovensko
petje. Na prošnjo domačinov je
namreč msgr. Oskar Simčič, vi-
kar za Slovence goriške nadško-
fije, napisal odredbo za enkrat-
mesečno slovensko bogoslužje
v Ronkah. Slovenci iz Laškega
S oz. od Zagraja do Tržiča imajoše sedaj priložnost, da se vsakoprvo nedeljo v mesecu srečajo
pri slovenski sv. maši. Cerkveni
zbor je nato dobil statut l. 1998
in Slava je bila med tistimi, ki
so podpisali ustanovni akt. Le-
ta 1987 je pristopila tudi v od-
bor novoustanovljenega
društva Jadro in tako sodelova-
la med tukajšnjimi Slovenci. S
svojim veselim značajem, do-
bro voljo in
pridnimi roka-
mi je bila ved-
no dobro-
došla. Med ro-
manjem in na
izletih nas je
vedno prese-
nečala s kako
delikateso in
kavo. Ob na-
stanku društva
Tržič l. 1998 je
takoj pristopila
in ponudila
svojo razpo-
ložljivost.
Po moževi
smrti je živela
sama in z leti začela čutiti
osamljenost. Zadnja tri leta je
bila v domu za ostarele v
Renčah. Obiskov pa ni manjka-
lo, ker smo jo vsi imeli radi. Še
pred nedavnim se je razveselila
priznanja za 35-letno sodelo-
vanje v pevskem zboru.
Vse, ki smo jo poznali, je priza-
dela vest o izgubi tako ljubljene
osebe. Sorodnikom, Dober-
dobcem in Slovencem iz Laške-
ga bo ostala v živem spominu.
Sedaj počiva v Božjem miru.
V imenu Slovencev v Laškem
izrekam sorodnikom občuteno
sožalje
Karlo Mucci
Obvestila
Zaradi slabe vremenske
napovedi je v ponedeljek, 13.
junija, odpadel dogodek Okusne
harmonije, ki ga prireja DVS
Bodeča Neža na vr tu
sovodenjskega župnišča.
Enogastronomski in pevski večer
v sklopu Junijskih večerov in v
organizaciji PD Vrh Sv. Mihaela bo
prestavljen na zadnji teden julija,
okvirno v torek 28. 6.
Maša za pokojnega prof. Mirka
Fileja in za vse pokojne pevce
zbora Mirko Filej bo v četrtek, 16.
junija 2016, ob 20. uri pri Sv.
Ivanu.
SPDG načr tuje v avgustu
tridnevni izlet v Dolomite, v
skupino Pale di SanMartino.
Predvideno je od 4 do 7 ur hoje
dnevno. Zaradi pravočasne
rezervacije prenočišča je
potrebna predhodna prijava.
Informacije daje Vlado tel.
3317059216.
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič vabita v četrtek,
16. junija 2016, ob 20.30 na
Srečanje pod lipami s senatorko
Lauro Fasiolo, edino goriško
predstavnico v rimskem
parlamentu. Pogovor bo vodil
časnikar Julijan Čavdek.
Predzadnji večer letošnjih
Snovanj v organizaciji centra
Komel in društva Arsatelier bo v
cerkvi sv. Martina v Doberdobu v
petek, 17. junija 2016, ob 20.30.
Nastopali bodo učenci SCGV Emil
Komel iz podružnice Doberdob,
OPZ Veseljaki pod vodstvom
Lucije Lavrenčič in MePZ Hrast
pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
Program bodo obogatile
solistične, komorne in zborovske
skladbe, nastopil bo tudi godalni
orkester mladih domačih
izvajalcev. Toplo vabljeni.
Občina Sovodnje ob Soči
sporoča, da bo občinska knjižnica
zaprta zaradi selitve v nov sedež
na Prvomajski ulici št. 42
(Butkovičeva hiša) do petka, 16.
9. 2016 (ukrep župana št. 3 z dne
31. 5. 2016).
Mladinski dom vabi otroke od 6.
do 14. leta na “POLETNOSTI
2016”: z igrami, izleti,
videodelavnico, kopanjem,
adrenalinskimi pustolovščinami;
ŠALA PO ŠOLI – dnevno središče
(13.6. - 8.7.); VIDEO. LAB NARAVA
- letovanje v koči z videodelavnico
(20. -24. junij); ZELENI IZZIV –
pustolovsko letovanje v koči (24. -
29. junij); ŠOLA ZA ŠALO - igriva
priprava na začetek pouka (29.8..
– 9.9.); 1, 2, 3: SREDNJA! – uvod
v srednjo šolo (5. – 9. september).
Informacije in vpisi do 31. maja;
tel. 0481-280857 ali 366-
6861441, 331-6936603, e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v soboto, 16.
julija, izlet v Planico. Vpisujejo po
tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.),
0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481
78138 (Sonja Š.).
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v soboto, 6.
avgusta, tradicionalni piknik z
izletom v Slovensko Istro za ogled
Sečoveljskih solin in obisk
zgodovinske ter moderne oljarne
(Tonina hiša). Sledilo bo družabno
srečanje. Vpisujejo po tel. št.:
0481 884156 (Andrej F.), 0481
20801 (Sonja K.), 0481 882183
(Dragica V.), 0481 78138 (Sonja
Š.).
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2,
Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402
003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA-
NA. Informacije na tajništvu SCGV
Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali
0481 547569.
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na
00386 41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
00386 41 390 244.
Ostale male oglase bomo objavili
prihodnjič.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 00386 31
449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40
484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev.
00386 30 325 558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo
ponoči. Sem človek dobrega srca
in imam nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
za 24 ur na dan. Tel. št. 00386
40 432304.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 17.6.2016 do 23.6.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 17. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 19. junija, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 20. junija (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Novice iz naših
krajev - Obvestila in večerni vic.
Torek, 21. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 22. junija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Kočevski rog, kraj mučeništva -
Izbor melodij.
Četrtek, 23. junija (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja
Hans Weigel Namišljeni zdravnik - komedija
Režija: Gojmir Lešnjak Gojc
Kulturno društvo Domovina iz Ospa
Ray Cooney Plešejo z d’narjem - kriminalistična komedija
Adaptacija in režija: Edita Frančeškin
Gledališka skupina O’Klapa
Andrej Rozman Roza Obuti maček - družinski mijauzikl
Režija: Sanja Vogrič
Glasba: Patrick Quaggiato
Mladinski dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež
Fran Milčinski Butalci - humoreska
Režija: Emil Aberšek
Songi: Matej Petejan
V soorganizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete, podpori Dežele FJK in pod pokroviteljstvom goriške občine
ter Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia.
V primeru slabega vremena predstava Obuti maček odpade, ostale pa bodo v župnijski dvorani A. Gregorčič.
*Brezplačna nagradna predstava za abonente Štandrež 2015.
Četrtek, 16. junija 2016
Petek, 17. junija 2016
Sobota, 18. junija 2016
Nedelja, 19. junija 2016
16.   17.   18. in 19. junija 2016, ob 21. uri
v župnijskem parku pod lipami
DRUŠTVI JADRO in TRŽIČ
vabita na 
KRESOVANJE 
V SELCAH (Ronke)
v torek, 21. junija 2016, od 20.45 dalje
Na praznovanju poletnega enakonočja bo tudi 
nagrajevanje najlepših svetoivanskih venčkov
Gostja Srečanja pod l ipami v
Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici
bo v četrtek, 16. junija, ob 20.30 edina
goriška predstavnica v rimskem
parlamentu, senatorka Laura Fasiolo.
Spregovorila bo o ustavni reformi,
razvojnih perspektivah za Goriško, o
vprašanju zdravstva in čezmejnem
sodelovanju v sklopu EZTS-ja ter o
drugih temah. Pogovor, ki bo potekal
v italijanskem jeziku, bo vodil časnikar
Julijan Čavdek.
Senatorka Fasiolo “pod lipami”
Kultura16. junija 20168
  olo in koledar ali po
domače 'kulendaer'
imata neposredno be-
sedno zvezo. 'Kolo' tvori
pravzaprav osnovo besede
'koledar', se povezuje s
končnico ali kar besedo 'ar'
ali 'dar'; 'ar' pa je prvotni in-
doevropski in tudi staroslo-
venski izraz za sonce. Jar, Žar,
žarun je dobra prispodoba za
sonce, angleški 'year' pa se z
lahkoto preobrazi v 'žar'.
Deli leta, ki jih določajo spre-
membe v naravi in naravne
sile, značilne za posamezne
dele sončevega ali velikega
kolesa, so letni časi, pri nas
'cajti' ali staji, 'štajoni'. Še
danes se v Istri reče 'cajte
bandime' za čas, ko se od-
vija trgatev. To pa je jesen,
ki ga označuje jesensko
deževje. Lahko bi ga za ra-
zliko od poletne pripeke
imenovali 'vodni čas', kar
italijanski izraz 'autunno',
to je 'v vodno', tudi pome-
ni. Poletje, pol 'kola', 'ko-
leta', je zgovoren izraz,
pomlad in zima tudi. Ob
tem se lahko zaustavimo
pri vprašanju o izvoru be-
sede 'vigred' za pomlad.
Njen prvi del 'vi-' gre razu-
meti v smeri pomena in
glasovnega premeta besede
'živ' - pojav, ki se ogleduje
tudi pri italijanski istopo-
menski besedi 'vivo', vita'
(živ, življenje) (Evropski ve-
rižici izrazov 'živ', 'vivo', an-
gleškemu 'live' (izg. 'lajv')
gre dodati izraz daljne-vzhod-
nih kultur 'či', s katerim oz-
načujejo življenjsko energijo)
. Temu času nasproti stoji čas
ugašanja luči, ugašanja nara-
ve, čas 'smrti'.
Življenje, tako kot Smrt, pa sta
poosebljena v Mladi devi,
K Živi, morda Vigredi sami.Smrt, žena s koso, pa v Mori,Morani. Dan čaščenja Žive se
v slovenski kulturi ni ohranil,
morda gre iskati časovno
umeščenost v čaščenju njene-
ga moškega pola – Jarnika, ka-
terega ostanek je 'jurjevanje'
na Dolenjskem. To pa je čas
Velike noči ('Velika noč' bi
smiselno bolj veljala za
'božično noč' tako po dolžini
kot pomenu) , po domače
'Vezma'. Pol leta za tem pa
ves krščanski svet praznuje
'Vse svete' ali 'dan mrtvih'.
Dan mrtvih ali 'vsi sveti' pa
je po logiki naravnega sosled-
ja čas svete More, čas Smrti,
vendar se danes Vezom, Vu-
zem, praznuje na osnovi Lu-
ninega koledarja, dan Smrti
pa na osnovi sodobnega kole-
darja. Izvora besede 'vezom'
nam še ni uspelo razvozlati. V
Prekmurju jo poznajo kot
'vuzem', na Tržaškem kot
'uzem' (raziskovalec Ivo Pet-
kovšek iz Ronk navaja, da ga
beseda 'vezom' spominja na
'uzem', ki ga je uporabljala
njegova nona) . V Beli krajini
se 'vuzem' pojavlja v koled-
niški pesmi 'Prišel je prišel pi-
sani vuzem, došel je došel Ze-
leni Jure…' pri pastirskem jur-
jevanju (Gl. prispevek o Ze-
lenem Juriju avtorja Gregorja
Jevška, http: //fs-zelenijurij.
si/folklora/mitologija/; ogled
23. 5. 2016) . Glasovno je be-
seda najbližje pridevniku 'Ve-
son' v smislu 'Vesnin' praz-
nik, 'koledo' in 'koledovan-
je' pa z besedo 'koledar' (Pa-
stirsko jurjevanje s koledo-
vanjem se je po navedbi av-
torja odvijalo 24. aprila, če je
podatek točen, je to pomem-
ben podatek za merjenje časa
po 'velikem' in 'malem kole-
su'. Isti vir) .
Še nečemu bi morali tu po-
svetiti pozornost, to je samo-
stalnikom in imenom ženske-
ga spola, ki se ne končujejo
na –a. Smrti, Vigredi in Prsti
(zemlja) se pridružuje Jedrt,
ki ima danes verski sta-
tus svetnice, njen god
pa je 17. marca (sv. Jera)
(Cerkev sv. Jedrti na
Trdinovem vrhu je za-
beležena v listini iz leta
1447, obstaja še več cerkva,
posvečenih isti svetnici v
inačici imen Jera, Gertruda,
Gera) . Glasovno spada v ta
niz tudi Pust, ki je danes
moškega spola in je ostal v iz-
ključni domeni predkrščan-
skega čaščenja. Tudi Pust je
vključen v verigo pomladan-
skega krščanskega čaščenja, ki
se premika glede na Lunine
mene.
Je pa nekaj, kar je ostalo zelo
razločno zapisano v navadah,
tudi v sodobnem štetju časa,
in kulturi na splošno. To so
ostanki merjenja časa po Lu-
ninih kolesih, po naravni in
'večni' Luni sami. Lunino in
Sončevo kolo pa nista sklad-
na. To sta dve ločeni kolesi.
Pri urinih mehanizmih ima-
mo različna kolesca, ki merijo
ure, minute in sekunde in
manjša kolesca sovpadajo
točno z obratom večjega. Pri
Luninem in Sončevem kolesu
pa ne gre tako. Lunini obrati
se enostavno ne končajo zno-
traj Sončevega kolesa in pred-
stavljajo vzporedno štetje. To
je štetje krogov po Malem
Soncu, Mesecu, to je v mese-
cih.
Da je Mesec zares Malo Son-
ce, lahko opazimo sami. Če
gremo v jasni noči na plano,
ko je Mesec poln in meče v
pokrajini jasne sence, se vam
bo izraz utrnil sam po sebe.
'Kako je svetlo, kot bi svetilo
(malo) Sonce'. Da so Luno
imenovali Malo sonce tudi v
drugih velikih kulturah, osta-
jajo zapisi, mi imamo dokaz
v sami besedi 'me-sec', 'me-
se', 'moon' (mun). Stari izra-
zi za sonce pa 'solnce', 'sun-
ce', 'suoncea'.
/ dalje
Leda Dobrinja
Aljoša in Mirjam Ravnik na Radiu Trst A
Te dni se mudita v naših krajih goriška rojaka iz San Francisca,
Aljoša Ravnik in njegova sestra Mirjam, sin in hčerka znanega
živinozdravnika iz Kanala ob Soči, Antona Ravnika, in priljubljene
tolminske učiteljice Štefanije Rutar por. Ravnik, ki je prva povojna
leta poučevala v Nabrežini. Družina Ravnik se je v začetku 50. let
prejšnjega stoletja odselila v Ameriko in se nastanila v Kaliforniji,
kjer je postala pravi steber tamkajšnje slovenske župnijske
skupnosti, ki se zbira v cerkvi Jezusovega rojstva, in bila vseskozi
ena najbolj dejavnih na področju kulturnega delovanja Slovencev
v San Franciscu. Aljoša, Ivo in Mirjam Ravnik so še danes
nepogrešljivi glasovi v cerkvenem pevskem zboru, v katerem sta
dolgo let pela tudi njihova oče in mama, medtem ko se je
najstarejši sin Toni, kardiolog po poklicu, bolj posvetil službenim
obveznostim. Ravnikovi so v povojnem času živeli prav nasproti
tedanjega Alojzijevišča v Gorici, kjer so vsi štirje otroci obiskovali
slovenske šole. O tem, kako se goriška rojaka iz Kalifornije, ki je
postala njuna druga domovina, spominjata svojih otroških let in
kako danes doživljata Slovenijo, kamor sta po odhodu v Združene
države Amerike prišla tretjič na obisk, bosta pripovedovala v
radijski oddaji, ki jo bo Radio Trst A predvajal v nedeljo, 19. junija,
ob 12.00. Ponovitev pogovora v nekoliko daljši verziji pa bo na
sporedu v torek, 21. junija, ob 11.10. Poslušalci bodo slišali tudi,
kako se svoje nekdanje učiteljice Štefanije Rutar spominja njen
nekdanji učenec Antek Terčon iz Sesljana. Radijsko srečanje z
Aljošo in Mirjam Ravnik je pripravila urednica Ines Škabar.
Razpotje – moški pevski zbor, katerega pot
je dolga 60 let
Spomin na 60 let druženja ob glasbi in z glasbo je bil za Moški
pevski zbor Razpotje s Cola, ki ga sedaj vodi Martina Peljhan,
pomemben dogodek, zato so ga njegovi člani želeli obeležiti še
posebej slovesno.
V praznovanje so vložili obilico prostovoljnega dela, odpovedovanja
in mnogo poti, kajti zavedajo se, da je malo zborov, ki se ponašajo
s tako dolgo zgodovino, saj njegove korenine segajo v daljno leto
1956.
Boj za slovensko besedo in tudi pesem se je tu odvijal od italijanske
okupacije dalje in je vzpodbudil posameznike, da so se začeli
združevati v pevski sestav, ki je bil sprva skromen, potem pa se je
številčno povečeval, širil svoj repertoar in nastopal ob različnih
priložnostih – od pogrebov do porok, proslav, revij …
V spomin na bogato in pestro prehojeno pot, na kateri so se vrstili
vzponi in padci, je zbor 28. maja 2016 na Colu pripravil jubilejni
koncert, s katerim so ljudje do zadnjega kotička napolnili
telovadnico Osnovne šole Col.
Ušesa domačih poslušalcev in tudi mnogih prišlekov od blizu in
daleč so se napolnila z melodijami slavljenca ter gostov: Kvinteta
bratov Smrtnik, učencev Glasbene šole Vinka Vodopivca iz
Ajdovščine ter Otroškega pevskega zbora Društva mladih Col.
Ob petju je svoje mesto našla zgodovina zbora, prebirana iz
bogatega zbornika, izdanega ob tej priložnosti.
Posebne pozornosti: zahvale, priznanja in tudi velikanske torte
sta bila deležna še živeča ustanovna člana zbora Franc Kobal in
Lenart Škvarč: poleg tega so posamezni člani zbora za dolgoletno
prepevanje prejeli zlate in častne Gallusove značke, zbor pa
Gallusovo priznanje za 60-letnico delovanja ter priznanje ob
jubileju s strani Občine Ajdovščina.
Po koncertu je sledila pogostitev in prijetno druženje. Srečali so
se pevci, prijatelji, sorodniki, znanci.
Seveda je bil to čas za klepet in obujanje spominov, ne samo o
zboru, temveč tudi o starih časih, ljudeh in dogodkih. / Marija Bajc
KratkeStare kulture
Sončni in lunin koledar (2)
Polna Luna, ujeta v objektiv proti jutru, foto dl.
  Pragi se je začel medna-
rodni festival Evropski
pesniki v živo, ki že de-
veto leto namenja veliko pozor-
nosti tudi slovenskim ustvarjal-
cem. Festival ponuja programe
od 7.6.2016 do 11.6.2016. Od-
vija se na različnih prizoriščih
in v več krajih, kjer bodo na-
stopali ustvarjalci iz desetih
držav - Češke, Slovenije, Avstri-
je, Slovaške, Hrvaške, Belorusi-
je, Srbije, Poljske, Italije in Fran-
cije. Prireditelj festivala Evrop-
ski pesniki v živo je avtorsko
združenje Stranou/Ob robu.
Prvi praški del programa je li-
terarno-glasbeni, poteka pa v
Knjižnici Václava Havla. Že tam
bodo med knjižnimi novostmi
predstavili češki prevod haiku-
jev Primoža Reparja v prevodu
Aleša Kozárja.
Poleg Prage je z več prireditva-
mi na vrsti med drugim tudi
bližnje zgodovinsko mesto Be-
roun, ki je povezan s Slovenijo,
saj je tukaj živel in je pokopan
Václav Talich, ustanovitelj Slo-
venske filharmonije in njen
prvi dirigent v letih 1908–1912.
Sobotni program se bo končal
na gradu Krakovec, ki je zna-
menit kot vrhunska srednje-
veška stavbna dediščina ter za-
točišče reformatorja Jana Husa
na začetku 15. stoletja. Vsebin-
V sko in žanrsko pester programse bo odvijal s sodelovanjemrazličnih čeških in tujih ustvar-
jalcev, pesnikov, prozaistov in
glasbenikov. Od slovenskih av-
torjev bo v izvirniku in češkem
prevodu slišati tudi pesmi
Cvetke Lipuš, letošnje nagra-
jenke Prešernovega sklada,
poezijo Tanje Petelinek, nato še
pesmi Urške Kramberger, ki je
lani bila najboljša avtorica
vsedržavnega srečanja mladih
pesnikov in pisateljev, znanem
že več kot deset let, kar nosi
ime Urška in ga že več kot tri
desetletja prireja Javni
sklad RS za kulturne
dejavnosti Slovenije.
Zaključno srečanje
Urške je vsako jesen v
Slovenj Gradcu. V slo-
venskem jeziku in prav
za festival pripravlje-
nih čeških prevodih pa
bodo seveda predsta-
vljene tudi pesmi Esa-
da Babačiča, Primoža
Reparja ter Andreja
Brvarja, letošnjega do-
bitnika Prešernove na-
grade.
Med tujimi gosti naj omenimo
vsaj tri, ki jih bralci lahko poz-
najo v slovenskem prevodu.
Proza poljskega pisatelja Miko-
laja Lozinskega izhaja v števil-
nih jezikih, v prevo-
dih predvsem v fran-
coščini, angleščini in
nemščini. V slo-
venščini sta izšli dve
njegovi deli – roman
z naslovom Reisefi-
ber in roman z na-
slovom Knjiga, ki ju je prevedla
Jana Unuk. Obe prozi doživlja-
ta mednarodni uspeh. Zelo od-
mevna so tudi dela češke pro-
zaistke, dramatičarke in pesni-
ce Irene Douskove. V češkem
jeziku je Irena Dousková izdala
doslej enajst knjig proze, ki so
večinoma bile razgrabljene
kmalu po izidu. Njena proza je
prevedena v deset jezikov. V
slovenskem jeziku in v prevodu
Nives Vidrih sta izšli dve njeni
prozni deli: Tudi Onjegin je bil
Rus in Ponosni Smoker.
Nedavno so v slovenskem pre-
vodu Barbare Pogačnik izšle pe-
smi izraelsko-francoskega pe-
snika Emmanuela Mosesa, ki je
Franciji visoko cenjen avtor,
medtem ko se prav po zaslugi
festivala Evropski pesniki v
živo na Češkem prvič predsta-
vlja z izborom pesmi v češkem
prevodu Lenke Kuhar Danhe-
love.
Avtorsko združenje
Stranou/Ob robu s sedežem v
Berounu pri Pragi je že doslej –
ne le s festivalom - poskrbelo
za obsežno promocijo, preva-
janje in objavljanje slovenske
in drugih literatur, in to ne le
na Češkem, in to v literarnih
revijah ter v samostojnih izda-
jah. Od slovenskih avtorjev v
češkem prevodu omenimo deli
Josipa Ostija in Stanko Hrastelj,
pred izidom pa sta Meta Kušar
in Marko Kravos. Izšla je tudi
dvojezična, slovensko-češka
antologija slovenske poezije iz
knjižnih objav v letih 2000-
2012, z naslovom S petdesetimi
glasovi govorim/Padesáti hlasy
hovorím, kjer so nati-
snjene pesmi petdesetih
slovenskih avtorjev, s
spremno besedo o bo-
gatih slovensko-čeških
literarnih stikih od
začetka 20. stoletja do
danes.
V devetih letih festivala
Evropski pesniki v živo
je na Češkem nastopalo
že 35 slovenskih avtor-
jev, seveda pa to ne bi
bilo možno brez pravza-
prav skromne podpore
nekaterih institucij iz
Slovenije in Češke.
Več o festivalu in njegovih go-
stih si lahko ogledate na stra-
neh www. festivalstranou. cz.
Peter Kuhar
Praga, 7.6.2016 
Češki mednarodni festival
Evropski pesniki v živo
Aljoša in Mirjam Ravnik z dr. Karlom Bonuttijem ob portretu škofa Rožmana, ki
ga je naslikala umetnica Emmy Gregorič iz Kalifornije, a po rodu s Tržaškega
Kultura 16. nunija 2016 9
Tomaž Šalamun
CASSAIUS CLAY
BOKS
njegov nastop se začenja s srečanjem
s sonnyjem listonom v ringu v miamiju
prireditvi je prisostvovalo 40.000
gledalcev stokilski clay je stopil v
ring in iz svojega kota začel zmerjati
nasprotnika listona prišla je tvoja ura
stari grdi medved tako te bom namlatil
da boš odhajal z repom med nogami clayu
je bilo dvaindvajset let množica je
zavpila zapri gobec smrkavec in daj
vrzi ven tistega starega medveda clayevo
napihovanje ni imelo meja sem najmočnejši
glejte kako sem lep
(iz zbirke Namen pelerine, 1968)
CASSIUS CLAY
PUGILATO
il suo debutto risale all'incontro
con sonny liston in un ring a miami
al combattimento assistettero quarantamila
spettatori clay coi suoi cento chili salď sul
ring e dal suo angolo cominciė a insultare
l'avversario liston Ź venuta la tua ora
vecchio brutto orso ti concerė per le feste
perciė te ne andrai con la coda tra le gambe
clay aveva ventidue anni la folla gridava
chiudi il becco moccioso piuttosto butta fuori
quel vecchio orso la spavalderia di
clay era smisurata sono il piĚ forte
quardate come sono bello.
(iz dvojezične zbirke Tomaža Šalamuna Zelen ogenj
zelen cvet / Fuoco
verde, fiore verde
Lipa, Koper 2000,
pesmi izbrala,
prevedla in uredila
Jolka Milič.)
Jolka Milič
Kdo pravi,
da Slovenci
nismo imeli
svojih kraljev? Pa ne le to. Še danes ima-
mo v Sloveniji kar 3419 Kraljev. Samo
dvanajst priimkov v državi je bolj po-
gostih. Če tem dodamo še 168 Kraljev v
Italiji in 164 Kraljičev, lahko mirno
rečemo, da smo Slovenci kraljevski na-
rod.
Kralja imamo tudi na Vipavskem. Svoje
poslanstvo opravlja na Slapu pri Vipavi.
Kralj je, a tudi prelat in župnik hkrati.
Nekdanji priljubljeni profesor zgodovi-
ne na semeniški gimnaziji Franc Kralj
(86) je sorodnik drugega znanega Kralja
s koreninami v Vipavski dolini, Janka
Kralja (1898-1944). Diplomat, politik in
primorski narodni voditelj, ki bi bil ob
drugačnih okoliščinah naslednik prva-
ka SLS Antona Korošca, je bil rojen v
Saksidih pri Dornberku.
Čeprav najdemo Kralje ob Vipavi, pa v
resnici ne gre za vipavski priimek. Franc
Kralj se je rodil na
Ligu, tako kot tudi
oče Janka Kralja.
Odlični poznavalec
primorske zgodovi-
ne Franc Kralj je ra-
ziskal korenine svoje
rodbine in našel
svojega prvega pred-
nika, Matijo Kralja, v
začetku 18. stoletja v
zaselku Čolnica v
Gorenji vasi pri Ka-
nalu. Od tam so se
leta 1819 selili navz-
gor po desnem bre-
gu Soške doline vse
do Liga. Starejši viri
pa govorijo o Kraljih
na drugem bregu re-
ke, v Morskem. Ka-
nalska farna kronika
omenja v Morskem
Miha Kralja (prii-
mek je zapisan kot
CRAIL) in Jurčeta
Kralja (CRAJL). Že
leta 1555, ko je Tru-
bar natisnil tretjo slovensko knjigo, pa
je v Gorenji vasi (napisana kot GORA-
GNA VAS) živel Janez Kralj, sin Jakobov.
Janko Kralj je bil precej verjetno tudi Ja-
kobov potomec, saj je bil njegov pra-
pra-pra-praded Matija rojen okoli 1695
v istem kraju. Matijeve potomce najde-
mo vsepovsod, a še zdaleč pa to niso vsi,
ki nosijo danes priimek
Kralj. Gre namreč za prii-
mek, ki je nastal na ra-
zličnih krajih in si zato vsi
Kralji nikakor niso v soro-
du. Zato tudi priimka niso
vsi prvi Kralji dobili na
enak način. Eden je postal
Kralj, ker je kot
vojak služil
kralju. Drugi
zato, ker je bil
sluga na pose-
sti, ki se je imenovala kral-
jeva. Tretji pa mogoče zato,
ker se je obnašal kot kralj.
Ali v plemenitosti ali v
ošabnosti pa lahko danes
samo ugibamo. Izključimo
lahko pa vsekakor ljudsko
sklepanje, da bi priimek
dobil nezakonski potomec
kakega kralja.
Zelo priljubljen, mogoče
najbolj priljubljen primor-
ski Kralj, je slikar Tone
Kralj. A v resnici ne gre za primorskega,
ampak za kranjskega slikarja, ki je bil
doma nerazumljen, pri nas pa zelo do-
brodošel.
Rojen je bil
v Zagorici
pri Dobre-
polju na
Dolenjskem
in ni sorod-
stveno povezan z »našimi« Kralji.
Naj ob koncu sklenim tole priimkovno
zgodbo optimistično. Veliki primorski
politik Janko Kralj, ki je v Rimu umrl v
skrivnostnih okoliščinah, z jasnimi in-
dici zastrupitve, in čigar posmrtne
ostanke so neznaci ukradli iz grobnice
na rimskem pokopališču, je ostal med
primorskimi intelektualci vseh barv za-
pisan kot
izjemna
osebnost.
Njegovo
prerano
smrt in po-
zabljenost
pa obžalu-
jejo pose-
bej na ka-
toliški stra-
ni. A po
drugi stra-
ni lahko
opažamo,
da Kraljeve
ideje še na-
prej žive.
Nadaljuje pa se tudi njegov rod. Njegovi
potomci dosegajo izjemne uspehe v go-
spodarstvu in umetnosti. Njegova hči,
priznana zborovod-
kinja Lučka Kralj
(82), ki je napisala tu-
di izjemno zgodovin-
sko študijo o očetu, je
eden od stebrov ta-
koimenovanega slo-
venskega čudeža v Ar-
gentini. Uspešni na
različnih področjih
so tudi njeni otroci,
ki jih skupaj z njenim
pokojnim soprogom
Francetom Jerma-
nom najdemo kot iz-
jemno uspešne pod-
jetnike, pionirje tu-
rizma in smučanja,
umetnike in olimpio-
nike. In, mimogrede,
v idilični hišici Lučke
Kralj v Bariločah v pa-
tagonskih Andih, naj-
demo na steni tudi le-
po sliko Cirila in Me-
toda, umetnino, ki jo
je bil na Primorskem
ustvaril - Tone Kralj.
VIPAVSKI PRIIMKI (8) Tino Mamić
Rodovnik Lučke Kralj 
Krstni vpis Janka Kralja iz Dornberka. Izvirno knjigo danes hrani
Škofijski arhiv Koper. Tu pa imamo prepis dornberške krstne
knjige, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Goriške nadškofije
Prelat France Kralj, ki ugotavlja, da rodbina
verjetno izvira iz Morskega pri Kanalu, ni le
izjemen zgodovinar, ampak tudi izjemen
pripovedovalec.
  ekdanji podpredsednik Demosa Ivan
Oman je na predstavitvi knjige Za naš
dragi dom in rod, ki je nastala na po-
dlagi pogovora z njim ob 25. obletnici samo-
stojnosti Slovenije, minuli teden
v Galeriji tednika Družina v Lju-
bljani poudaril, da brez enotnosti
tako pomembnih sprememb ne
bi mogli doseči. Ob tem je kriti-
ziral politično apatičnost, ki jo
pripisuje spremembi narodnega
značaja.
Trenutna situacija v slovenski
družbi je po Omanovem mnenju
posledica “totalitarne poškodova-
nosti”, ki se med drugim kaže v
obliki zelo nizke udeležbe na vo-
litvah. Če bomo to poškodova-
nost znali zdraviti, bomo po njegovih besedah
morda našli tudi izhod iz trenutne apatičnosti.
“Želim si, da bi ta narod prišel k sebi, da bi se
sam sebe zavedal, in predvsem, da bi vedel, ko-
mu je dolžan za to, da živimo v takšni civiliza-
ciji”, je dejal Oman. Ob tem je dodal, da počasi
razmišlja o tem, da bo treba lastovko slovenske
pomladi spet priklicati.
Izpostavil je tudi pomen krščanske demokracije,
saj je krščanstvo po njegovih besedah “ljudem
v genih”. Kot je poudaril, se moramo zahvaliti
prav nemškim in avstrijskim krščanskim demo-
kratom, da sta ti dve državi v času slovenskega
osamosvajanja državo tako hitro priznali.
V pogovoru so se dotaknili tudi
področja izobraževanja kot po-
membnega vidika vzgoje mla-
dih. Oman je izrazil prepričan-
je, da mladim manjka do-
ločenih znanj, med drugim o
resničnih dejstvih iz slovenske
zgodovine. “Sedanji mladi ljud-
je si niti predstavljati ne morejo,
kakšno je življenje v resnično
svobodni družbi. In o tem jih je treba poučiti”,
je poudaril Oman.
Po besedah Erike Jazbar in Dejana Valentinčiča,
ki sta opravila pogovor z Omanom, na katerem
temelji knjiga, skuša le-ta
ponuditi vpogled v Oma-
novo politično biografijo in
tudi osebnost. Kot je pou-
darila Jazbarjeva, Omana
namreč odlikujejo številne
vrednote, ki jih je vredno
posnemati.
S knjigo, ki je izšla pri Za-
ložbi Družina, želijo v slo-
vensko javnost med dru-
gim vrniti pozitivno in op-
timistično naravnanost,
hkrati pa opozoriti na za-
sluge osamosvojiteljev, saj, kot je poudarila Jaz-
barjeva, vlogo nekaterih od njih javnost po kri-
vici zanemarja. Po Valentinčičevih besedah
knjiga predstavlja Omanovo celotno življenjsko
pot, zaključi pa se z zelo jasno vizijo.
N
Ljubljana, Galerija Družine
E. Jazbar in D. Valentinčič
predstavila knjigo o Ivanu Omanu
Suhozidna gradnja vpisana v register
nesnovne kulturne dediščine
Tehnika suhozidne gradnje je od minulega tedna
vpisana v nacionalni register nesnovne kulturne
dediščine, so sporočili iz Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. Suhozidna gradnja je veščina
zidanja brez uporabe veziva, značilna za Kras in Istro.
Pri suhozidni gradnji gre za veščino zidanja brez
uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega
lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in
urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje
nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. Znanje
zlaganja kamenja na suho brez uporabe veziva je
osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na
Krasu in v Istri ter je bilo eden izmed osnovnih pogojev
preživetja na kamnitem kraškem in istrskem svetu. Za
gradnjo suhih zidov v odprti krajini se uporablja
izključno lokalen neobdelan kamen iz neposredne
bližine gradnje. Na Krasu je to apnenec, večinoma
masivni različki karbonatnih kamnin nepravilnih oblik,
lahko tudi pravilnejši plastnati. V slovenski Istri
prevladuje sedimentna kamnina peščenjak. Graditelj
se mora vedno znova prilagajati razpoložljivemu, vselej
drugačnemu materialu in ga smiselno sestaviti v
uporabno konstrukcijo, zato prihaja tudi do lokalno
pogojenih različic. Suhi zid je kot rezultat bivanja
človeka in njegove uporabe prostora ključni element
značilne kraške in istrske kulturne krajine. Na Krasu
so suhozidno gradnjo začeli oživljati v 90. letih minulega
stoletja.
Naša dediščina
KRALJ
MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE
se iz srca zahvaljuje vsem, ki so s svojo prisotnostjo
na praznovanju, vsestransko pomočjo in podporo
omogočili v nedeljo, 29. maja, uspešno izvedbo ju-
biljenega koncerta na devinskem gradu.
Posebna zahvala gre predstavnikom inštitucij,
ustanov, zvez in društev, ki so zboru čestitali in
voščili ob zlatem jubileju in vsem, ki so z mate-
rialno in finančno pomočjo omogočili, da je ta
praznik lepo uspel.
Pozornost, ki ste nam jo izkazali, doživljamo kot
spodbudo za naprej.
V spomin na nedavno umrlega Mohameda
Alija in njegovega prav tako mrtvega 
slovenskega pesnika!
Foto Družina
Tržaška16. junija 201610
Jubilejna, 10. izvedba, festivala Vitovska
in morje
Devinski grad bo 17. in 18. junija ponovno prizorišče odmevne
enogastronomske pobude, ki ima pomembno vlogo pri turistični
promociji Krasa. Društvo vinogradnikov s Krasa, ki mu predseduje
Matej Škerlj, je pobudo v preteklih dneh predstavilo javnosti na sedežu
Tržaške trgovinske zbornice na Borznem trgu v Trstu. Pri letošnji
jubilejni izvedbi srečanja, ki je namenjeno tej starodavni kraški vinski
sorti, bo sodelovalo 30 vinogradnikov z obeh strani meje, 25 gostincev
in 14 drugih razstavljavcev. Organizatorji so tudi letos poskrbeli za
strokovni simpozij na temo “Kras in označbe kakovosti. Kdo potrebuje
zaščitene označbe DOC? ” Gre za aktualno vprašanje, ki zanima vse
vinogradnike v deželi Furlaniji Julijski krajini, saj so tudi pri nas morali
uvesti nove evropske direktive na temo urejanja vinskega trga.
Tržaško knjižno središče / Nova knjiga Draga Štoke
Koroška v mojem srcu
V Tržaškem knjižnem središču so v torek, 7. junija, predstavili zbirko
črtic Draga Štoke Koroška v mojem srcu, ki je izšla pri Mohorjevi
družbi v Celovcu v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo. Uvodni
pozdrav je v imenu GMD izrekla predstavnica založbe Majda Cibic, ki
je z veseljem poudarila, da se je Drago Štoka tokrat z občutljivostjo
predal opisu svojih doživetij na Koroškem in da je delo nastalo na
pobudo celovške MD, saj letos poteka ravno 165 let, ko je bila v
Celovcu ustanovljena Mohorjeva družba. Sledil je nato poseg
direktorja MD iz Celovca g. Karla Hrena, ki pa je zelo nazorno in
podrobno spregovoril o nastanku dela, o sodelovanju z avtorjem, ki
je bil vedno zelo pozoren do slovenske manjšine na Koroškem in do
njenih problemov v tem prostoru. Avtor sam pa je z ganljivostjo obeležil
svojo srčno navezanost na Koroško, svoj prvi obisk te dežele in seveda
dolgoletno sodelovanje s številnimi predstavniki Koroške, ki so v njem
zapustili nepozabno sled. V nadaljnjem pogovoru z udeleženci
torkovega srečanja se je nato razvila še obširna debata o današnjem
stanju na Koroškem, o sličnih problemih, ki povezujejo našo narodno
skupnost s koroško manjšino.
Kratke
  ponedeljek zvečer je Društvo sloven-
skih izobražencev svoji publiki ponu-
dilo lep umetniški večer - predstavitev
monografije prof. Duje Kaučič Cramer Invito
a teatro - Povabilo v gledališče.
Naša skupnost je go. Dujo
Kaučič Cramer malo pobliže
spoznala letos februrja, saj je
bila z gospo Anno Illy dobitni-
ca letošnje Nagrade Nadja Ma-
ganja. Duja Kaučič Cramer je
Slovenka, ki ji je vojna vihra
odvzela pravico do otroštva, do
družine in delno tudi do polne
in svobodno živete narodnosti.
Rodila se je v Ljubljani 15. ja-
nuarja 1941. Z enajstimi leti se
je pridružila družini v Genovi.
Po opravljenem klasičnem li-
ceju je dokončala še Filozofsko
fakulteto in se odločila za poučevanje, ob po-
roki z gradbenikom g. Claudijem Cramerjem
pa se je preselila v Trst in dolga leta poučevala
literarne predmete na nižji srednji šoli Divi-
sione Julia. V Trstu je Duja odkrila svoje ide-
alno mesto in ga povsem vzljubila.
Gledališču se je kot mlado dekle zapisala že v
Genovi in tej ljubezni je zvesta še danes. Od
leta 2006 vodi na Radio Nuova Trieste oddajo
Povabilo h gledališču - pot
med mojstrovinami antičnega
in sodobnega evropskega gle-
dališča. Po 200-ih oddajah se
je odločila, da izda publikacijo
v več knjigah.
Knjigo je na ponedeljkovem
večeru predstavila dramatur-
ginja Maja Lapornik. Poudari-
la je, da je monografija le prvi
del načrtovane trilogije, s ka-
tero pa tvori nedeljivo celoto.
Prvi del obravnava tako an-
tično gledališče, srednjeveški
misterij, renesančno gleda-
lišče, špansko gledališče vse
do elisabetinskega oz. gledališča Shakeaspea-
rove dobe ter francosko gledališče. V drugem
delu, ki bo pedvidoma izšel konec poletja,
nam bo avtorica predstavila Goldonijevo re-
formo, nemško gledališče, v osrčju katerega
sta seveda Schiller in Goethe, ter feno-
men Figaro, ki ga zaključuje z našim Lin-
hartovim Matičkom. Tretji del pa bo po-
svečen evropskemu gledališču 19. sto-
letja.
To je seveda le grob obris vsebine zgo-
dovine evropskega gledališča, ki se mu avto-
rica posveča. Lapornikova je poudarila avto-
ričino širino in kulturno razgledanost, s kate-
ro sledi razvoju evropskega gledališča ter ob
tem utemeljuje tudi širši zgodovinski in kul-
turološki kontekst posameznih dob, njihovih
dramatikov ter del.
Večer sta uvedla člana Radijskega odra Ma-
ruška Guštin in Tomaž Susič, ki sta podala
odlomek nove radijske igre Kdo je ta Shake-
speare? Shakespeare je namreč tudi velika lju-
bezen avtorice Kaučič Cramerjeve. Svoje pe-
dagoško delo je Kaučičeva vseskozi plemeni-
tila tudi z gledališko vzgojo: na svojem
tržaškem domu v ul. Romagna je za svoje di-
jake opremila celo malo gledališče, kjer so po-
tekale vaje za vsakoletno uprizoritev Shake-
spearovih del v vrtu pod sv. Justom. Dolgolet-
na pobuda, ki je v letih 1982 – 2003 v različnih
uprizoritvah združila več kot sto dijakov, je
dobila ime Shakespeare all’Orto Lapidario. O
pobudi so pisali številni kritiki. Ponedeljkov
večer je obogatila tudi lepa in bogata razstava
panojev, ki so predstavljali te Shake-spearove
uprizoritve.
V
Slovensko prosvetno društvo Mačkolje
Razpršene misli 
o 54. Prazniku češenj
  a Tržačane je Praznik
češenj v Mačkoljah sino-
nim prave šagre. Brez dvo-
ma je ta vaški praznik resnično
priljubljen, vedno znova pa pre-
seneča zvestoba obiskovalcev, ki
se že več kot 50 let zbirajo v tej
breški vasici konec maja. Njim je
namenjena pozornost odborni-
kov in članov Slovenskega pro-
svetnega društva Mačkolje, ki že
od vsega začetka skrbi za izvedbo
te prireditve.
Zabavne in plesne melodije gla-
sbenih skupin, okusne jedi na
žaru, domače vino in seveda...
sladke češnje so sestavine za dol-
goletno priljubljenost. Vse pa je
začinjeno s prijaznostjo priredi-
teljev, ki se trudijo ustreči ra-
zličnim okusom številnih gostov,
pri tem pa skušajo še vedno ohra-
niti nekaj pristnega duha prvih
izvedb.
Letošnja izvedba, že 54. po vrsti,
je popestrila vaško sredo in šiši
tržaški prostor od petka, 27. maja,
do ponedeljka, 30. maja. Organi-
zatorji so v program prireditve
vnesli nekatere novosti in jo idej-
no združili s pobudo “Mačkolje -
vas češenj”, v okviru katere je v
mesecu marcu društvo podarilo
vsaki družini v vasi češnjevo dre-
vesce. Vaščani so to zamisel spre-
jeli z velikim navdušenjem. Še
Z spominjamo se, kako so do-mačini do kotička polnili Sren-jsko hišo 5. marca na prisrčni pri-
reditvi krajevnega Slovenskega
prosvetnega društva, na kateri so
člani društva s pomenljivo gesto
razdelili med prisotne 130 sadik
dragocenega sadnega
drevesa, z željo, da bi se
po eni strani olepšala že
itak lepa krajinska podo-
ba vasi, po drugi, da bi se
na tak način nadaljevala
tradicija, za katero so
Mačkolje prepoznavne v
širšem obmejnem pro-
storu. Lastnikom novih
drevesc so kmalu zatem
namenili tudi strokovno
predavanje o sajenju in
gojenju sadnega drevja.
Tudi na podlagi te iz-
kušnje je bil letošnji Praz-
nik češenj morda drugačno obar-
van, bil je morda popolnejši kot
prejšnja leta, saj je bil tokratni
majski dogodek sklepni del
marčevske pomembne priredit-
ve, ki ima za sedanjost in prihod-
nost močan simbolni in tudi
agronomski naboj.
Na prireditvenem njegovem pri-
zorišču so se tako v nedeljo, 29.
maja, ob samih češnjah predsta-
vili še drugi odlični krajevni
proizvodi, kot sta med in oljčno
olje. V ta namen je prireditveni
prostor v hrastovem gozdiču na
vrhu vasi zaživel že opoldne.
Deževni oblaki sicer niso obetali
najprimernejšega vremena, kljub
temu pa so se ob stojnicah do-
mačih pridelovalcev zbrali že
običajni prijatelji tega praznika in
tudi drugi številni, ki jih je prvič
privabil v vas prav glas o tej po-
budi. Prišle so predvsem številne
družine iz Trsta in bližnje okolice.
Popoldanska ploha ni skalila ve-
selega vzdušja otrok, ki so sode-
lovali pri kreativnih delavnicah,
kjer so pod vodstvom animatork
in ob pomoči domačih vrstnikov
izdelali češnje iz plastelina. Veliko
zanimanje je vladalo tudi za pri-
kaz starih iger, ki so jih naše none
in nonoti igrali v svojih mladih
letih. Številni otroci so se preiz-
kusili v “pikanju” ali ciljanju s
“skrlami”. Žal pa je zaradi dežja
odpadel “sprehod skozi vas in
njen čas” z ogledom najzanimi-
vejših vaških kotičkov in pomni-
kov njene večstoletne zgodovine.
Lepa zamisel, s katero so želeli
prireditelji še dodatno ovrednoti-
ti svojo vas, se bo verjetno kmalu
udejanjila, morda konec avgusta,
ko Mačkoljani praznujejo svojega
zavetnika Svetega Jerneja. Vreme,
ki je ponagajalo na nedeljo in del-
no okrnilo tudi ponedeljkov pro-
gram, pa za srečo ni pokvarilo
petkovega in sobotnega večera,
ko je Praznik češenj privabil vsa-
koletno množico obiskovalcev.
Njihovo zadovoljstvo je merilo
uspeha te prireditve in hkrati naj-
večje zadoščenje za društvene čla-
ne. S tem je tudi po-
plačan ves prosto-
voljni trud, ki se
skriva za izvedbo te-
ga in številnih dru-
gih vaških prazni-
kov v našem prosto-
ru.
Senca hrastov na
mačkoljanski “Me-
težici” je prav tako
prijetna in vabeča
kot pred petdeseti-
mi leti, na priredit-
venem prostoru pa
so danes predvsem
mladi obrazi. Veliko pa je tudi
družin in starejših, saj je postal za
marsikaterega gosta obisk te pri-
reditve prava tradicija, ki se pre-
naša iz roda v rod. Gotovo velja
posrečena oznaka, objavljena na
neki italijanski spletni strani o za-
bavnih dogodkih, da predstavlja
Praznik češenj v Mačkoljah “pre-
teklost in sodobnost teh obmej-
nih krajev, z eno nogo v Italiji in
z dušo v Sloveniji”.
NT
Kjer sem se rodila (na Štajerskem, ob meji
s Koroško), poznamo izročilo o divji jagi.
To je takšna prisrčna druščina vseh mo-
gočih in nemogočih demonov, ki se (po-
noči, seveda) veselo preganjajo po zaraslih
gozdovih, kamor nobena pametna duša
po sončnem zahodu ne bi stopila. A vedno
se najde kakšen junak, ki se navodil svojih
prednikov ne drži – in jih zato “faše”.
Naj bo dovolj folklore s severne meje Slo-
venije, preselimo se na zahodno. Pravijo,
da imajo zarasla področja pridih nečesa
divjega, neobvladljivega, prvobitnega. S
kimajočo glavo in udarjanjem po tipkov-
nici iz vsega srca pritrjujem tej hipotezi tu-
di v primeru Krasa in ji dodajam nekaj
podpornih trditev.
Kraška goščava je vsekakor lahko domo-
vanje vseh mogočih zablodelih bajeslov-
nih bitij, tako s te kot tudi z druge strani
meje. Vsekakor se nikoli ne škodi varovati
pred mimoidočimi štrigami (in štrigoni,
feministično dodajam jaz) z raznimi
pljunki čez ramo, a obstajajo tudi precej
bolj otipljive nevarnosti. Tako majčkene,
da bi skorajda pomislili na nadnaravne si-
le. A te so micene, črne barve, hitro plezajo
po vas in pijejo kri. Miniaturna izvedba
vampirjev, klopi. Če so me vedno radi vo-
hali in poskušali mojo sladko kri že v rod-
nih logih, pa so tukaj ob mojem alpskem
krvnem koktejlu očitno povsem ponoreli.
Kot ekipe zakrinkanih specialcev se
spuščajo name iz drevesnih krošenj in niti
oblaki vseh razpršil, ki naj bi jih pobili in
okoli mene ustvarili nevidni varnostni
ščit, jih ne ustavijo. Po sprehodih običajno
panično mečem s sebe oblačila (v hiši, se-
veda) in tečem pod tuš, da te zajedalce od-
plaknem, še preden se prebijejo do želene
točke. In upam, da kakšen sosed ne strmi
skozi okno in se pripravlja na reševalno
akcijo (mene).
A da ne ostanemo samo pri neotipljivem,
zverjad na Krasu je lahko precej večja. Če
bi bilo treba locirati davno izgubljeni rajski
vrt – no, mislim, da bi ga lahko mirne
duše uvrstili nekam med Božje Polje in
Križ. Vse je zaraščeno, vse je zeleno, kač
pa tudi mrgoli.
S psičko sva obstali, jaz odprtih ust in ona
gobčka, ko je mimo naju v Cerovljah sredi
gozda “primarširalo” okoli 50 koz. V vrsti
so urejeno drobencljale mimo naju in se
pogovarjale o vremenu, za njimi pa je iz
neke meni nepoznane kraške pravljice pri-
hlačal tudi pastir. Meni ni ušel ne “Hm?!
”, njej ne “Grrrr! ”, tako presenečeni sva
bili. Ko sem o tem pravila staršem, mi se-
veda niso verjeli in so mislili, da “temu
Krasu spet hučm dilat reklamu”. Prisežem,
koze so bile tam in za to ni kriv noben te-
ran!
Če ne gledate pod noge, se lahko na Krasu
mimogrede zvrnete v kakšno vrtačo, se-
veda če vas prej tja ne stišči že kakšen po-
besneli merjasec (morda kar z vašim av-
tom vred). Ko to pripovedujem svojim so-
rodnikom, ki se zgražajo okoli mojega pre-
voznega sredstva, ki ima vedno več spo-
minkov (na srečo (še) ne od živalskega ce-
sarstva, a “široke” kraške ceste so pustile
svoje sledi), jim končno izbijem vse dvo-
me o tukajšnjih nevarnostih na cestah z
družino popolnoma hladnokrvnih srn, ki
se mirno pasejo na našem vrtu (očitno zi-
dek še ni dovolj visok in psička ne dovolj
zblojeno jezna), medtem ko se mi spreha-
jamo le par metrov stran. Dober tek, bam-
biji, kar mirno pojejte vse letošnje pridel-
ke!
Seveda pa lahko vaš avtomobil dokaze
kraške divjosti dobi tudi v malo bolj kul-
tiviranih okoljih, ki, roko na srce, na Kras
ne spadajo več, vendar lahko ponazorijo
avtomobilistično divjino. Ob tej moji so-
rodniki raje parkirajo v Sežani in nato
pešačijo do Opčin, kjer končno najdejo
tramvaj.
Vožnja po Trstu. Če sem tukajšnjo filozo-
fijo izsiljevanja med voznimi pasovi in t.
i. “preventivnega hupanja” še nekako
sprejela (ne razumela, ampak jo pač pa-
sivno toleriram), pa me parkiranje v Trstu
resnično spominja na največjo urbano
džunglo, ob kateri so vsi “zverjasci” na
Krasu mala malica (pa še parkiraš lažje),
osmice pa prostor meditacije in notranje
kontemplacije.
Moja mama, navajena gromozanskih par-
kirnih prostorov pred slovenskimi Hoferji,
je dobivala izbuljene oči že med parkiran-
jem v Samatorci, ob opazovanju ne samo
ene vrste bočno parkiranih avtomobilov,
ne samo dveh vrst, ampak, ljudje božji –
tudi treh, pa je spreminjala barve obraza v
barve italijanske zastave. Dobrodošli v div-
jini!
Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo prispela po skrivnostnih poteh ljubezniBarbara Fužir KRASNI KRAS (17)
Divji Kras
Gledališka tema v Društvu slovenskih izobražencev
Po Shakespearovih sledeh
S 1. strani
SSk za Cosolinija!
  rav tako se je župan Co-
solini zavzel za čezmej-
no sodelovanje in mesto
Trst vključil v vrsto tudi evrop-
skih projektov, ki širšemu ob-
močju odpirajo nove možno-
sti družbe-
nega in go-
spodarskega
razvoja.
Obenem se
je Cosolini
zavzel za
večjo soude-
ležbo
kraškega po-
deželja in za
ovrednoten-
je vloge ra-
jonskih sve-
tov, ki pred-
stavljajo glas
in potrebe občanov in občank
izven mestnega središča. Gle-
de nekdanjega župana Dipiaz-
ze pa lahko le ugotavljamo, da
je sicer uglajen človek, ki pa ga
spremlja in najbrž tudi kon-
kretno pogojuje desničarsko
usmerjena in politično za-
skrbljujoča druščina, kar je do-
volj jasno prišlo na dan že v
P teh zadnjih dneh volilne kam-panje. Z Dipiazzo bi v mestuprevladovali ljudje, ki se vede-
jo nestrpno in so jim tuje vred-
note sožitja in družbene soli-
darnosti.
Ker je za nas Trst “mesto v za-
livu”, ki gleda na odprto širino
bistrega morja, bomo v nedel-
jo prepričano glasovali za Co-
solinija. Njegova zmaga bo
obenem omogočila, da bodo v
občinskem svetu sedeli kar
štirje zastopniki slovenske na-
rodne skupnosti.
Pokrajinsko Tajništvo Trst
Igor ŠvabMaurizio Vidali
Duja Kaučič Cramer
(foto damj@n)
Tržaška 16. junija 2016 11
Obvestila
Klub prijateljstva – Vincencijeva
Konferenca vabita na izlet v Pa -
do vo z obiskom groba bl. p. Leo -
pol da Mandiča (ob 150-letnici nje -
govega rojstva), bazilike sv. Antona
in vodenim ogledom drugih mest -
nih zanimivosti, v petek, 17. junija;
informacije in prijave na tel. 347
1444057 (Vera).
Društvo slovenskih izobražencev
in Knjižnica Dušana Černeta
vabita v ponedeljek, 20. junija, v
Peterlinovo dvorano v Trstu, kjer
bodo Alenka Puhar, Bernard Než -
mah, Aleš Maver in Irene Mislej
predstavili dokumentarno mono -
grafijo Izidor Cankar - mojster
dobro zasukanih stavkov, ki je
izšla v zbirki Album pri Mladinski
knjigi. Začetek ob 20.30.
Sklad Mitja Čuk organizira tra -
dicionalno kresovanje v četrtek,
23. junija, na Opčinah (Pik'lc). Ob
priložnosti nabiramo les za kres.
Kdor želi ga lahko prinese na Pik'lc
od 18. junija dalje. Info na tel. št.
040 212289 (od ponedeljka do
petka, od 10.00 do 12.00).
SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6)
sporoča, da bomo v sredo, 22.
junija, izdelovale venčke Sv. Ivana.
Delo bo vodila Eva Scheimer. Če
se srečanja udeležiš prinesi
primerno cvetje, zelenje in škarje.
Začetek ob 9. uri.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Anica Muha 20 evrov.
V Novem knjižnem središču
Pesniška zbirka ob jubileju
Aleksija Pregarca
  remierna predstavitev
dvojezične antološke pe-
sniške zbirke Aleksija Pre-
garca z naslovom Trst
in njegove
krošnje/Trie ste e le sue
fronde je bila v
četrtek, 9. junija, v
Tržaškem knjižnem
središču. Delo je ob
nedavnem avtorje-
vem življenjskem ju-
bileju izdala tržaška
založba Mladika, iz-
bor pesmi je pripravil
sam avtor, v itali-
janščino pa sta stihe
prevedli Jolka Milič in
Darja Betocchi. Uvod-
no besedo je podpisa-
la pesnica in avtorjeva
sovaščanka Irena Žer-
jal, knjiga pa se deli na
pet razdelkov z različnimi te-
matskimi poudarki. Dodana
vrednost lične publikacije so re-
produkcije likovnih del tržaških
P umetnikov.Nova Pregarčeva antološka zbir-ka predstavlja sintezo njegovega
pesniškega opusa, je na predsta-
vitvi poudarila literarna kritičar-
ka Vilma Purič, ki je poudarila,
da se Pregarčeve pesmi kažejo v
spoju tradicionalizma in moder-
nizma. Tradicionalne so njego-
ve vodilne vsebine, ki segajo od
navezanosti na domači kraj do
premišljevanja zgodovinskih
travm, modernistično pa je sta-
lišče, da nobena izkušnja ne pri-
naša dokončnih spoznanj. Re-
zljanje večplastnih metafor, go-
stobesednost in intelektualizmi
pa tudi pričajo o Pregarčevem
modernističnem slogu.
Predstavitev je potekala v zani-
mivem podajanju besede in mi-
sli med Puričevo in samim av-
torjem, ki je svoja dela podal v
občuteni interpretaciji ter tako
razprl bogat svet in-
timnih doživetij, eti -
čnega zanosa in druž -
bene ozaveščenosti.
Pregarc je na predsta-
vitvi poudaril, da je za
zbirko izbral pesmi na
temo Trsta, s tem pa je
hotel tudi večinskemu
narodu pokazati, da je
naše pesniško ustvar -
ja nje enakopravno
ostalemu in da je vred-
no domačega in sve-
tovnega prostora.
Prisotne je uvodoma
pozdravila urednica
založbe Mladika Nadia
Roncelli. Za glasbeni
intermezzo je poskrbel
Francesco Cenci iz razreda pro-
fesorja Marka Ferija na Glasbeni
matici.
ža
  leksij Pregarc, zazrt v naš pro-
stor, a obenem razpet v svet, se
je rodil v Ricmanjah leta 1936.
Zaposlen je bil kot napovedovalec na
tržaški radijski postaji vsedržavne ita-
lijanske radiotelevizijske hiše RAI. V
našem zamejskem in širšem sloven-
skem okolju je zaslovel kot pisec poe-
zij, dram in gledaliških kritik, pa tudi
kot tankočuten posrednik slovenske
zdomske literature v matični prostor.
Leta 2006 je prejel tržaško literarno
nagrado Vstajenje. Redno se je ukvar-
jal s prevajalstvom, bil je dramski in
filmski igralec ter občasno režiser.
Več njegovih pesmi je bilo uglasbe-
nih in nagrajenih, kot nam je pove-
dal v intervjuju, ki smo mu ga ponu-
dili ob boku predstavitve njegove
zadnje, antološke dvojezične pe-
sniške zbirke z naslovom Trst in nje-
gove krošnje – Trieste e le sue fronde
(Mladika), ki na najžlahtnejši način
obeležuje pesnikov visoki življenjski
jubilej.
Ob tej priložnosti bi vas vprašali
ne za goli obračun vašega ustvar-
jalnega dela kot gledališčnik, be-
sedni ustvarjalec in esejist, ampak
za toplo besedo, ki bi povzela ra-
zlične izrazne nivoje vašega ustvar-
janja. Kaj vam torej pomeni gleda-
lišče, poezija in širše literatura ter
esejistika, kaj ste vi dali tem sveto-
vom, kaj pa ste iz njih črpali?
Vse navedeno je sad neke pogloblje-
nosti, ki je pri vsakem človeku ni-
hajoča, zlasti če je raznovrstna,
obenem pa soodvisna in dopolnje-
valna.
Poezija je zame utrinek, ki me lah-
ko zbega, rani, včasih pa ponese v
svet nerealnosti, ki pa je lahko sad
edinole moje percepcije.
Bralec pa je pri vsem tem
lahko osvojen, če jo
večkrat prebere.
Tudi gledališče je lahko
hram poezije, če sta tako
vodstvo kot okolje na-
klonjeni takim pobu-
dam, zlasti če so pri tem
pričarani odtenki in pri-
vlačnost življenjske vsak-
danjosti, kar pa avtorju
včasih spregledajo ali pa
jo rutinirano in načrtno
uporabljajo ne glede na
vse bolj prevladujočo raz-
klanost sveta.
Vsi smo samo ljudje, ven-
dar zase lahko rečem, da
sem v svojih delih izrazil,
kar je bilo hote ali nehote
spregledano, vedno kanček
upanja, žarek svetlobe. Na
žalost ugotavljam, da nas
zrobotirani svet ne spodbuja v
težnjah po blagosti, razumevanju in
toplini.
V intervjuju, ki ste ga pred deseti-
mi leti ob vaši 70-letnici imeli za
Novi glas, ste dejali, da s poezijo se
ne moreš sprenevedati: ali v tre-
nutku je ali je ni. “Zame je vsaka
zbirka del življenja”.
Res je, lahko pa se z njo trenutno za-
sanjaš, iščeš z njo morda izviren od-
nos do sočloveka in do vsega, kar te
obkroža. Nemara je to tudi genera-
cijski diskurz pa tudi slogovna razpe-
tost; zato so Pesniške zbirke nujne
priče nekega obdobja.
Kakšen odnos, menite, ste v teh le-
tih vzpostavili do bralcev in po-
slušalcev oziroma gledalcev?
Ob svojem “visokem jublileju” – kot
temu pravite, moram priznati, da je
bilo pri mojih nastopih več ploskan-
ja, kot sem ga pričakoval. Res je tudi,
da sem se za kateri koli nastop (kjer-
koli) dobro pripravil.
Druga plat so bili poslušalci Radia
Trst-A.
Že sem se pred leti v Novem glasu
spovedal in poudaril pomembnost
posredovanja našega zbornega jezi-
ka poslušalcem tega medija.
Po dramski šoli leta 1958 sem se
seznanil z mikrofonom pod mentor-
stvom prof. Peterlina. In pozneje to
izpričeval po ljubljanskem radiu, ka-
sneje tudi na tamkajšnji televiziji. Pri
tem sem ugotavljal, kako se mora
profesionalec take vrste vseskozi sez-
nanjati s premiki in spremembani je-
zika; pri tem je bila zame točka na ‘i’
tečaj gospe Mlakarjeve na našem Ra-
diu. Kasneje sem na ljubljanskem ra-
diu snemal tekste celo z živo glasbo
v podlagi, se pravi, da je montaža od-
padla... Podoben napor je bil potre-
ben – vsaj pri televizijskih poročilih
– tudi za našo zamejsko skupnost...
Ali lahko sploh razmišljamo o tem,
da vaša igralska tehnika vpliva na
snovanje vaših verzov? Kako, dru-
gače rečeno, kot igralec med pisan-
jem začutite in posledično obliku-
jete zvok besede, ritem verza?
Bolj kot igralska tehnika je temu bo-
trovala glasba. Uganili ste, glasbeni
element je bil res sooblikovalec moje
poetike. Velikokrat se je pripetilo, da
mi je glasba narekovala nabitost, raz-
neženost pa tudi stisko. Med svoje iz-
brance uvrščam Vivaldija, Chopina,
Liszta, Mozarta pa še koga... Morda
je v tem ključ za uglasbitev kar nekaj
mojih besedil, ki so se jih poslužili
Adi Danev, duo Pahor-Slama in Alek-
sander Vodopivec, večina seveda na-
grajenih na raznih festivalih.
Ali obstaja misel, s katero bi
nagovorili bralce in ustvar-
jalce mlajše generacije?
Vedno težje je to uganiti ali
celo poskušati v teh naglo
spreminjajočih se časih, re-
kel bi kar ponorjenega rit-
ma; mentorstvo na gleda-
liškem področju mi je v tem
smislu lažje. Tega so 'krivi'
razni Babiči, Budali, Balohi,
pa Štefka Drolčeva itd.
Kakšno moč ima danes be-
seda, pisana in govorjena. Je
lahko še zatočišče duše za
nekatere?
Vse je odvisno od posamez-
nika. Izgovorjena sladka laž
je vabljiva, napisana beseda
je prav tako zavajajoča, zala-
sti če je podprta od ne-
kakšnega hitrega ugodja ali
koristi. Časa zmanjkuje za
razsodnost, ta je namreč naj-
večkrat povezana z odrekan-
jem. Sam sem se odločal za
težjo pot, kajti velikokrat sem priza-
devno prisluhnil posameznikom,
med njimi je bilo največ naših izsel-
jencev. To potrjujejo moji dramski
teksti.
Kako ste v vseh teh desetletjih
ustvarjanja vzpostavljali odnos z
založniki?
Težko je priti do tiska, če interesent
ni partner raznih lobijev; teh pa je
kar nekaj za vsakim vogalom. Spret-
nežem to uspe, zlasti preko nazor-
skih povezav.
Slovenski pisci se moramo na žalost
zavedati, da je območni krog upora-
be naše besede utesnjen. Zase lahko
trdim, da mi je poleg izjem (to pot
Mladika) uspelo natisniti moja dela
v glavnem s podporo in naklonjeno-
stjo podpornikov. Izjemi sta bili tudi
odrska realizacija blaženega Slomška
in pa zbornik ‘Primorska, moja duša
in srce’ (z delnim prevodom v an-
gleščino in španščino), z veliko-
dušnim prispevkom Urada za zamej-
ce in Slovence po svetu.
IG
A
Ob težki izgubi predrage gospe 
in dolgoletne sodelavke
ANAMARIJE VOLK ZLOBEC 
se Goriška Mohorjeva družba, Pastirček in Novi
glas klanjajo njenemu spominu in izražajo 
njenim najdražjim iskreno krščansko sožalje.
liste beležnice obračam vedno počasneje:
čas smrti mladih sončnic
svetloba vse težje vdira v stebrišče gub
širijo se sence
in kariatide so utrujene
od silne in še obilnejše teže:
breme bogov je prehudo
s čim bi poživil to nesrečno vseenost?
s kresom ali molotovko?
rojevam se znova
zadihan ob novem kisiku
dolgo mencanje oči
in moten pogled
že zdavnaj sem shodil
vdihavam vonj po bližnjem
Iz cikla Anekdote
Na žalost ugotavljam,
da nas zrobotirani svet
ne spodbuja v težnjah
po blagosti, 
razumevanju 
in toplini.
Glasbeni element je bil
res sooblikovalec 
moje poetike.
  Aleksij Pregarc
Pesniške zbirke so nujne priče
nekega obdobja
POGOVOR 
Knjiga in pogovor o Izidorju Cankarju
Po Ljubljani in Dunaju bo tudi v Trstu predstavitev knjige o znamenitem Slovencu
Izidorju Cankarju, in sicer v priredbi Društva slovenskih izobražencev in Knjižnice
Dušana Černeta v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 20. junija, ob 20.30.
V zbirki Album je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšla knjiga Izidor Cankar - mojster
dobro zasukanih stavkov. Razkošno, 278 strani debelo dokumentarno monografijo
z več kot 200 fotografijami si je zamislila Alenka Puhar, ki je za to zbirko v preteklih
letih že pripravila odmevni knjigi o Miri Mihelič in Vitomilu Zupanu.
S svojimi eseji so knjigo sooblikovali Irene Mislej, Luka Vidmar, Bernard Nežmah,
Igor Grdina, Željko Oset, Milček Komelj, Aleš Maver in pa Matjaž Hočevar, ki je
pripravil izbor Cankarjeve bibliografije. Knjigo je oblikoval Klemen Kunaver.
Delo je izšlo ob 130-letnici rojstva precej pozabljenega urednika, prevajalca,
pisatelja, umetnostnega zgodovinarja, kulturnega organizatorja in diplomata
Izidorja Cankarja, ki je sprva sicer opravljal tudi duhovniško službo. Med drugim
je bil bratranec in urednik zbranih del Ivana Cankarja, rodil pa se je 22. aprila
1886 v Šidu (avstro-ogrski del današnje Srbije).
Z urednico knjige Alenko Puhar, ki je pri svojih raziskavah in objavah posebno
pozorna do krivično zamolčanih osebnosti, bodo v Trstu spregovorili o Izidorju
Cankarju soavtorji albuma Bernard Nežmah, Aleš Maver in Irene Mislej.
Na večeru pa bo govor tudi o knjigi s pomenljivim naslovom: Listi z roba. Kaj sta
si pisala Izidor Cankar in Veno Pilon (in marsikaj o tem, kar sta zamolčala). Lani
sta jo ravno tako pri Mladinski knjigi izdali Alenka Puhar in Irene Mislej, prinaša
pa korespondenco Izidorja Cankarja in Vena Pilona ter eseja obeh urednic.
V Peterlinovi dvorani
Foto damj@n
Aktualno16. junija 201612
Opčine
Poj, pleši in igraj… z Veselo
pomladjo
  lovensko otroško in mladin-
sko pevsko društvo Vesela
pomlad (SOMPD) z Opčin
pri Trstu deluje neprekinjeno že
38 let (ustanovljeno je bilo leta
1978). Vsako leto ob koncu delov-
ne sezone oziroma šolskega leta
prireja zaključno prireditev z na-
slovom Poj, pleši in igraj. V petek,
10. junija 2016, je bila torej v
Finžgarjevem domu na Opčinah
zelo prijetna prireditev, kjer so se
mladi nastopajoči res izkazali.
V času, ko je po naših vaseh in
mestih polno prireditev ob za-
ključku šolskega leta, se je v dvo-
rani Finžgarjevega doma zbralo
presenetljivo številno občinstvo.
Na odru se je najprej predstavil
otroški pevski zbor Vesela pomlad
pod vodstvom dirigentke Andreje
Štucin Cergol. Čeprav v malošte-
vilni zasedbi, so otroci zelo pre-
pričljivo in s pravim navdušen-
jem zapeli nekaj pesmi iz progra-
ma, ki so se ga naučili med letom.
Na klavir jih je spremljala Alenka
Cergol. Na odru so ob ubranem
petju včasih tudi ritmično zaple-
sali, tako da so lastnemu nastopu
dali simpatično otroško svežino.
Po nastopu najmlajših je sledila
dramska uprizoritev. Pevsko
društvo Vesela pomlad zadnja le-
ta tesno sodeluje z Društvom
Finžgarjev dom, saj imata obe
društvi sedež v Marijanišču na
Opčinah in so nekateri mladi čla-
ni obeh skupin. Med svoje redno
delovanje Društvo Finžgarjev
dom uvršča tudi gledališki skupi-
ni, otroško in mladinsko, ki se
skozi celo leto, pod mentorstvom
mag. Manice Maver, vežbajo v
gledaliških spretnostih (lepa izgo-
varjava, sproščen nastop, mimika
ipd.). V petek so torej premierno
uprizorili odrsko igrico Tajno
društvo PGC (besedilo je po znani
povesti Antona Ingoliča dramati-
zirala Lučka Susič). Tokrat sta obe
skupini, otroška in mladinska,
nastopili skupaj, saj je bilo treba
udejanjiti kar nekaj odrskih likov.
Nastopilo je kar 18 gledaliških
navdušencev: Oliver Busan, Lo-
renzo Mezzavilla, Denis Stefani,
Mojca Petaros, Martina Sosič,
Urška Petaros, Veronika Skerlavaj,
S Tina Busan, Boštjan Petaros, Dan-jel Stefani, Petra Štrajn, AnastazijaKnez, Aidan Tavcar, Fabijan Siega,
Andrea Bagattin, Tina Žbogar,
Monika Bogatec in Tanja Knez. Za
lepo izdelano sceno je poskrbela
Veronika Skerlavaj, odrske luči in
glasbo pa je spretno upravljal teh-
nik Erik Geletti. Predstavo je
režirala Manica Maver, ki se je
skozi celo šolsko sezono tudi uk-
varjala z dramskima skupinama.
Čeprav so se igralci s to igro prvič
predstavili občinstvu, so bili zelo
prepričljivi. Mogoče se je morda
opazila majhna razlika v
sproščenosti tistih, ki so že nasto-
pali v kakšni drugi odrski predsta-
vi, in onih, ki so manj vajeni
odrskih desk, a vloge so bile tako
porazdeljene, da se tega skoraj ni
opazilo. Vsi so po svojih naj-
boljših močeh zelo izrazito in
sproščeno odigrali svoje like,
večkrat so sprožili spontano odo-
bravanje in smeh s strani gledal-
cev, tako je cela odrska izvedba
potekala s pravim ritmom.
Čeprav so res vsi zelo dobro odi-
grali svoje vloge, je najmlajša na-
stopajoča v vlogi Silvice še poseb-
no izrazila svojo nadarjenost do
odrskega igranja, saj se je izredno
spontano in živahno vživela v
svoj lik. Občinstvo je bilo ob kon-
cu predstave vidno zadovoljno,
saj je nastopajoče nagradilo z dol-
gim bučnim aplavzom. Odlična
odrska predstava, v klasičnem
gledališkem stilu, brez primesi
kakšnega odrskega eksperimenti-
ranja ali čudnega besednega
izražanja.
Gledališkemu nastopu je sledil še
koncert mladinske vokalne sku-
pine Vesela pomlad. Dekleta so
pod vodstvom prof. Andreje Štu-
cin Cergol, ki nosi (ob odborni-
kih društva Vesela pomlad) naj-
večjo zaslugo, da ima slovenska
mladina priložnost, da se vežba v
kakovostnem petju, odpele več
pesmi. Pozna se, da mladinke red-
no vadijo in da so prepričane v
svoje zmogljivosti, saj so v neko-
liko nehvaležni
dvorani, kjer ni od-
meva in je torej pet-
je težavnejše, zelo
ubrano izpele celo-
ten program, ki se je
izlival od enogla-
snega petja v
večglasje z dobro
natančnostjo. De-
kleta so izbrale pe-
ster program, ki ga
je občasno sprem-
ljala na klavir Alen-
ka Cergol, nekatere
pesmi pa je popestril z igranjem
na bobne Lorenzo Dari. Pred do-
datno pesmijo, ki si jo je publika
izborila z dolgim ploskanjem, so
kot običajno na vsakoletni prire-
ditvi Poj, pleši in igraj razdelili di-
plome vsem pevkam in pevcem
(mladinskega in otroškega pev-
skega zbora), za prisotnost na ce-
loletnih vajah, nastopih in gosto-
vanjih. Tudi dirigentka in režiser-
ka sta bili deležni priznanja za
požrtvovalno celoletno delo in
ustvarjalnost z našo mladino. Po
dodatni pesmi je sledila še bogato
obložena zakuska, ki so jo pripra-
vili starši in odborniki društva Ve-
sela pomlad, tako da so imeli vsi
prisotni priložnost, da si voščijo
vesele počitnice in so si ob
sproščenem kramljanju tudi iz-
menjali kakšno mnenje o prihod-
njih programih glede delovanja v
naslednji šolski sezoni. Doživeli
smo res prijeten večer, ki je vsem
prisotnim potrdil prepričanje, da
se bo delovanje z mladimi gotovo
obrestovalo, saj je bilo na odru res
mnogo mladostniškega nav-
dušenja in potenciala.
MAP
  inil je nekako že
mesec, odkar smo
poromali v Medju-
gorje. V meni pa se je čedalje
bolj oglašala beseda Jezusa, ki
pravi: “Če vi ne boste pričeva-
li, bodo govorili kamni”. Če
romaš v Medjugorje nešteto-
krat, je vsako romanje nekaj
posebnega. Zakaj je nekaj po-
sebnega? Menim, da zato, ker
doživiš čudovit notranji mir,
nepopisno srečo in veselje. To
veselje in srečo pa morajo tvo-
ji občutiti s teboj, na romanju
in tudi drugače.
Dne 25. junija letos bo pote-
klo že 35 let, odkar se Mati
Božja vsak dan prikazuje vidcem.
Pravi nam, da so to časi velike
milosti, da lahko prihaja iz nebes
na našo zemljo. Pravi pa, da bo
prihajala toliko časa, dokler ji
bosta to dovolila nebeški Oče in
njen Sin Jezus. V nekem spo-
ročilu nam tudi pravi, da bi jo-
kali od sreče, ko bi vedeli, kako
neskončno nas ima rada. Ona
nas ima zelo rada zato, da bi bili
srečni že na tem svetu, nekoč pa
pri Njej v nebesih. Zato pa nam
M
daje sporočila. Ta so po mojem
mnenju zelo lahka: vsakodnev-
na molitev svetega rožnega ven-
ca, molitev s srcem, sveta
maša, spoved in še kaj.
Na koncu bi rad navedel
pričevanje gospe Marije Pirih iz
Avč nad Kanalom. Ta žena je
imela zelo velike težave s srcem.
Zdravnik ji je jasno povedal, da
je pač stara in da nima kaj dosti
pričakovati. Vendar ona se ni
vdala. Zaupala je v Božjo pomoč.
Na romanje v Medju-
gorje je prišla prvič.
Ko smo začeli hoditi
na Križevac (na sliki)
, okrog 600 m visoko
goro, polno skalovja
in trnja, jo je močno
zabolelo pri srcu,
vendar ni odnehala;
s pogumom in z
Božjo pomočjo je prišla do
vrha. Ko se je vračala z gore,
pravi, ni občutila pri srcu no-
benih bolečin. Bila je vsa pre-
srečna, ko nam je to pripove-
dovala in dejala: “Še bom
prišla v Medjugorje, čeprav
sem stara že 82 let”.
Dodal bi še pri če vanje mlade-
ga moža, Diega s Tržaškega.
Tako je nekako povedal: “Kar
sem slišal in občutil na ro-
manju v Medjugorju, je prišlo
v moje srce kot seme, ki ga se-
ješ v dobro zemljo. Na meni
in na vas pa je zdaj, da to seme
lepo vzkali in obrodi dober
sad”.
Ko smo se vračali proti domu, je
bilo na avtobusu še mnogo
pričevanj, vendar tu ne moremo
zapisati vseh
Da je romanje lepo uspelo, da so
bili ljudje srečni in zadovoljni ter
da bodo še romali v Medjugorje,
bomo skušali z Božjo pomočjo
živeti Marijina sporočila v naših
družinah, v naših vaseh in pov-
sod tam, kamor gremo. Za vse
nas je to pomembna naloga.
Darko Durček
Foto Marij Maver
Foto Marij Maver
Milje
Praznik Arte&Vino
  soboto, 18. junija, ob
18.15, bo v slikoviti lo-
kaciji konjušnic in Club
House Kmetije Vigna sul Mar,
v kraju Darsella San Bartolo-
meo 17, v Miljah pri Lazaretu,
prva izdaja prireditve
“Arte&Vino”. Na tem “prazni-
ku” v znamenju umetnosti bo
nastopila skupina uveljavljenih
in manj znanih ustvarjalcev iz
naše dežele in Slovenije, v po-
vezavi s ponudbo vrhunskih
V istrskih vin, ki jih na samemkraju prideluje družina Urizio.V pokušnji bodo Malvasia
2015, Sauvignon iz zadnje
trgatve, značilni Refošk in Mer-
lot.
V družbenem prostoru in nek-
danjih “boksih” za konje bodo
razstavljali iz FJK, Bruna Argen-
ti, Sebastian degli Innocenti,
Adriano Loi, Antonello Mari-
no, Stefano Pesaresi, Alberto
Rocca, Roberto Tigelli in Femi
Vilardo, pa tudi Slovenci Paolo
Ferluga iz Trsta, Vladimir
Klanjšček iz Števerjana, Alek-
sander Peca iz Solkana, Ivan
Rob iz Šempetra, Moreno To-
masetig iz Praprotna (Videm).
Briški zrelejši mojster Klanjšček
in mlajši interpret orientalskih
močnih podob Peca sta že ne-
davno gostovala v miljskem
muzeju Cara'. Predstavnik
mlajšega rodu tržaških slikar-
jev Paolo Ferluga je manj znan,
medtem ko bosta goriški - no-
vogoriški slikar vzhodnih tran-
scendenčnih vizij Ivan Rob ter
res svojski ilustrator in izdelo-
valec stripov iz Benečije More-
no Tomasetig nedvomno no-
vost za tržaško umetniško sce-
no.
Prireditev prireja Društvo Juliet
iz Trsta in se le-ta ponuja kot
nekakšna prva priložnost za
sodelovanje z vrhunskimi
proizvajalci “miljskega polo-
toka”, z namenom, da bi
prišlo do čim večje vidljivo-
sti in ovrednotenja tu-
kajšnjega čezmejnega pro-
stora ter da bi prav abinacija
umetnosti in vina lahko odi-
grala izvirno povezovalno
vlogo na krajevni in širši rav-
ni. Razstava bo na ogled do
15. julija, ob petkih med 17.
in 19. uro, ob sobotah med
10. in 12. ure oz. po dogovo-
ru (tel. 348-2887650).
Davorin Devetak
S 3. strani
“Doživeli smo ...”
   isti, ki nas ne sprem-
ljajo zelo natančno,
menijo, da v Sloveniji
še kar gre”. Kdor spremlja bolj od
blizu, vidi, da je nekaj narobe, se
čudi, “da smo zapravili toliko
prednosti”, sposobnost in pogum
za spremembe. Slovenija je bila
nekdaj zgled za Poljsko, Kitajci so
jo imeli za “najboljši laboratorij za
študij prehoda iz komunizma v de-
mokracijo”. Prevladujoči cinizem
danes je “nereflektirana zadeva.
Mi smo ga kar vzeli kot dejstvo, ki
pa nam ne pomaga naprej”. Razli-
ke lahko zelo bogatijo, “sem pa
proti polarizaciji, ki ne da dodane
vrednosti. Sem za polarizacijo, če
to prispeva k razčiščenju; pri nas
pa prispeva le k poglabljanju ra-
zlik”. Svet je v velikih težavah, mi-
lijon beguncev se sprehaja po
Evropi, “mi se pa ukvarjamo z le-
tom 1941”. Veliko je sovražnega
govora, mladina beži v tujino tudi
zato, “ker nimajo veliko veselja
živeti v tako sprti državi”.
Pred 25 leti “je bil projekt, je bila
vizija, je bila volja, je bila podpo-
ra”, je bila na delu široka koalicija
od levih do desnih. “Takrat smo
skupaj stopili, da smo lahko spre-
membo uresničili”. Danes “ni at-
mosfere za spremembo”, izzivi so
hujši. “Spet bo treba položiti ne-
katere izpite iz državotvornosti in
“T demokratične zrelosti”.In vendar “imamo razlog, da praz-nujemo. Tisto, kar smo naredili v
letih 1990, 1991, 1992, je nekaj,
kar upam, da ne bomo ponavljali.
Zgodovinski premik smo naredi-
li... Zdaj je od nas odvisno. Za Evro-
po smo se odločili prostovoljno...
Navdih za vse tisto, kar je treba na-
rediti, lahko najdemo v tistih
časih, ko smo poznali tudi enot-
nost. S tega vidika sem optimist”.
Evropa ni bila navajena na proble-
me, krize. Finančna kriza je razkri-
la tudi notranje razloge za krize. Ko
gre narobe, ljudje oz. države naj-
prej pomislijo nase. Vseh resnih
sodobnih izzivov države same ne
morejo speljati. “Morajo igrati sku-
paj, moramo sodelovati”! Očetje
Evropske zveze so dali dve ključni
ideji: spoštovati dostojanstvo vsa-
kogar in delati stvari skupaj. “Mi-
slim, da moramo danes premisliti,
kaj hočemo delati skupaj”.
“Osamosvojitev sama je bila en-
kraten, pozitiven in zgodovinski
dosežek”. Kaj se je zgodilo potem,
ni kriva osamosvojitev, krivi so ti-
sti, ki so odstopili od duha osamo-
svojitve. “Doživeli smo drugačno
Slovenijo in verjamemo, da je
možna drugačna in boljša Slove-
nija”. Prišel bo čas, prišla bo volja,
prišli bodo ljudje z odgovornostjo
in bodo v dobro Slovenije še kaj
naredili. “Imamo priložnost. Izbo-
rili smo si jo. Od nas bo zdaj odvi-
sno, kaj bomo z njo naredili”. Vse-
kakor: “Naj živi samostojna in de-
mokratična Slovenija”!
Po pesmi Bodeče Neže se je praz-
nično vzdušje po proslavi nadalje-
valo na družabnosti pod velikim
šotorom ZSKP pred Slovenskim
športnim središčem Mirko Špaca-
pan.
Pričevanja z romanja v Medjugorje
Da bi seme vzkalilo 
in obrodilo dober sad
Slovenija 16. junija 2016 13
  Sloveniji življenje v mesecu ju-
niju poteka kot običajno, se pra-
vi, da ljudje najbolj razmišljajo
o svojih problemih in tegobah, pri
čemer se politika zdi oddaljena in ne-
priljubljena tema. Pa vendar bomo v
tem mesecu proslavili zgodovinsko po-
memben Dan državnosti, to je 25. junij,
s katerim bomo zaznamovali 25. oblet-
nico osamosvojitve. Država svoje oblet-
nice in jubileje pričakuje ideološko in
politično razdeljena, o čemer priča tudi
to, da bosta ob Dnevu državnosti dve
proslavi. Prva bo državna in uradna in
bo potekala 24. junija v Ljubljani, z ak-
tivno vlogo predsednika Republike, ki
bo gostil predsednike tujih držav. Druga
proslava v počastitev osamosvojitve,
opozicijskega značaja, pa bo 25. junija
zvečer na Trgu republike. Potekala bo
pod geslom Za mojo Slovenijo, osrednji
govorniki pa bo-
do Ivan Oman,
Janez Janša in
Lojze Peterle.
V Sloveniji obja-
vljajo različne
poudarke in pri -
čevanja o osamo-
svojitvi države,
pri čemer bi pomembni posamezniki
in stranke radi prikazali svoj domnevni
delež in zasluge v dogajanjih pred 25 le-
ti. Seveda so nekatera pričevanja bolj re-
snična in dokazljiva kot druga. Ni mo-
goče, denimo, zanikati dejstev, ki jih na-
vaja Aleš Hojs, predsednik Združenja za
vrednote slovenske osamosvojitve.
Opozarja, “da je bilo doslej vloženih več
kot 300 ovadb zoper posameznike, ki so
v vojni zoper Slovenijo povzročili
zločine. Toda nič se ni zgodilo. Vsi agre-
sorski častniki so bili pravnomočno
oproščeni, t. i. izbrisani imajo priznane
visoke odškodnine, nekdanji častniki in
uslužbenci napadalne jugovojske, ki
živijo v Sloveniji, pa prejemajo pokoj-
nine. Vse to ni naključje in je plod sta-
rega režima, ki je še
kako živ v sodstvu,
pa tudi v slovenski
vojski ni povsem
zamrl. Slovenski
davkopla čevalci za
omenjene namene
namenjajo ogrom-
na sredstva”.
Aleš Hojs tudi za-
trjuje, “da bomo v
tem prazničnem
mesecu še veliko slišali o naši prihod-
nosti, ki naj temelji na času, ko smo
pred petindvajsetimi leti bili enotni. To-
da to ni dovolj za
prelom v družbi
in državi. Ko bodo
ljudje končno
zaupali tistim, ki
jim z jasno besedo
govorijo o dej-
stvih, in ne onim,
ki že leta prodaja-
jo mite in obljube, se lahko nadejamo
sprememb. Kdaj bo to, pa je težko na-
povedati”.
Franci Petrič, odgovorni urednik slo-
venskega katoliškega tednika Družina,
pa je v komentarju, namenjenem Dne-
vu državnosti, zapisal, “da se moramo
kristjani preko različnih pobud in gi-
banj bolj dejavno vključiti v politično
življenje. Kdor pravi, da mu ni mar za
politiko, ima greh. Saj je politika vse,
kar delamo, in prav od tega je odvisna
naša prihodnost. Kdor trdi, da so vsi po-
litiki enaki, dela odlično uslugo slabim
politikom. Kdor ne voli, daje svoj glas
nahujskani množici, ki vedno izbere Ba-
rabo, kot je nedavno dejal italijanski hu-
morist Roberto Benigni. In prav ima”.
Zanimive odgovore o osamosvojitvi in
o razmerah v Sloveniji je v odgovoru na
željo nekega bralca Družine podal mur-
skosoboški škof Peter Štumpf. Ugota-
vlja, “da je pred 25 leti v naših dušah
postalo živo vse tisto, kar se je dolgo
časa zdelo mrtvo: slovenstvo, svoboda,
državljanska odgovornost, predv-
sem pa spominjanje na naše drage
brate in sestre, ki so bili pobiti med
drugo svetovno vojno in po njej.
Mnogi smo v času osamosvajanja
zrli tudi v škofe, duhovnike, redov-
nike in redovnice. Cerkev ni klonila
ali se uklonila. V ljudeh je prebujala
neuničljivo upanje. Takrat je bil čas
edinosti, močne vere in slovenskega
bratstva. Zakaj pa zdaj v Sloveniji še
vedno ne more priti do narodne
sprave? Zato, ker ni nikogar, ki bi priz-
nal odgovornost za zločinska dejanja
nad pobitimi med vojno in po njej.
Kam so se skrili zločinci? Prikrito so od-
tavali v svoj neobstoj, brez priznanja
krivde in brez obžalovanja. Zločincev
ni, ostaja pa njihov zločin. Vendar kriv-
da ne bremeni samo tistega, ki je
zločinec. Krivda bremeni tudi tistega, ki
je potomec zločinca in ni nič ukrenil,
da bi zločinec priznal in obžaloval svoj
zločin. Ko smo zločincem pustili odta-
vati v njihov neobstoj, smo Slovenci po-
dedovali njihov zločin kot narodno in
v nekaterih primerih tudi kot družinsko
in osebno dediščino. Krivda zločina je
ostala med nami. Tega smo krivi in tega
ni mogoče zanikati. To nas sedaj močno
bremeni in zato se nenehno prepiramo
in med seboj delimo. Samo sprava lah-
ko izbriše krivdo. Če zločinci niso bili
sposobni sprave, se moramo sedaj mi
spraviti s pobitimi in med seboj. Kristja-
ni še vedno lahko molimo in delamo
pokoro za pravo pamet, za pravo spoz-
nanje in za pravo ravnanje vseh Sloven-
cev. Ob domovinskem prazniku, Dnevu
državnosti, bodimo tam, kjer počiva
duh sprave in kjer sta sloga in edinost.
Pri mašah ali drugih bogoslužjih zapoj-
mo našo prekrasno Zdravljico. Po cer-
kvah na primernem kraju izobesimo
slovensko zastavo. Lepota slovenskih
narodnih noš naj zasije med bogoslužji,
kot kelih na oltarju. Petje zvonov naj
hvali Boga, da
imamo Sloveni-
jo. Praznuje naj
tisti, ki je vre-
den tega, da ob-
staja kot Slove-
nec”.
Razna pri če -
vanja ob sre-
brnem jubileju
samostojnosti
države predv-
sem o po zarjajo, da v celotni politiki ni
razmišljanja o tem, kakšna naj bo pri-
hodnost Slovenije. Veliko odgovorov na
to osrednje vprašanje in dilemo je obja-
vljenih v jubilejni stoti številki Zaveze,
revije za duhovna, kulturna in politična
vprašanja sedanjosti in preteklosti – s
posebnim ozirom na krizo slovenstva
po boljševiški revoluciji in državljanski
vojni. Sicer pa moramo vedeti, da so
gmotne težave in duhovne težave v
Sloveniji tolikšne, da se posamezniki
odločijo za samomor, tudi z namerno
vožnjo po nepravi strani avtocest. Naj-
bolj pogosti pa so odhodi v tujino, saj
zlasti mladi v sedanji Sloveniji ne vidijo
perspektive za svojo prihodnost. Raz-
mere so slabe in zato naj bi imeli prav
organizatorji druge, tiste nedržavne
proslave v počastitev osamosvojitve,
dne 25. junija zvečer, ki pravijo, “da bo
Trg republike moral pokati po šivih, če
je v nas Slovencih še kaj domoljubja”.
Marijan Drobež
V
Volitve za projekte
Razkrivanje zgodovine pod Čavnom
  vaseh pod Čavnom
lahko sledimo
zgodovini
posameznih domačij tudi
več kot štiri stoletja v
preteklosti. A bogato
arhivsko gradivo še čaka na
strokovnjake.
V župniji Kamnje je v
stoletjih nastalo dragoceno
gradivo o prebivalcih
Kamenj, Vrtovina, Gojač,
Sela, Dobravelj, Skrilj in
Stomaža. Le redki slovenski
kraji imajo toliko
ohranjenih matičnih knjig
in urbarjev kot tu. Zato je
gradivo že leta zelo vabljivo
za mnoge zgodovinarje.
Najbolj se je doslej v
starodavne
listine poglobil
teolog, pisatelj,
kulturnik in
urednik Peter
Pavel Bratina
(73). Prepisal je
celo nekaj
najstarejših knjig
in urbarjev, kar je
neprecenljivo
delo za sodobne
strokovnjake,
med katerimi je
paleografov in
jezikoslovcev
bolj malo.
V občini
Ajdovščina bo
19. junija padla
odločitev, ali bo
arhivsko gradivo
z občinskim
denarjem še dodatno
preučeno. V krajevnih
skupnostih Cesta, Velike
Žablje, Dobravlje, Vipavski
Križ, Stomaž in Skrilje, bodo
namreč ljudje lahko na
V pravem glasovanju odločalio uporabi določenihfinančnih sredstev v svojih
vaseh. Med petimi predlogi
je tudi izdaja knjige o
zgodovini vseh domačij v
nekdanji skupni občini
Stomaž in Skrilje. Gre za
dragoceno dediščino, ki se z
leti in novimi priseljenci
hitro pozablja. S tem pa kraji
izgubljajo lastno identiteto,
pozablja pa se tudi na bisere
vaške dediščine in na
podstrešjih prepušča zobu
časa stare družinske
fotografije in dokumente.
Ravno knjiga o zgodovini
domačij bi lahko bila tudi
svojevrstni turistični vodnik,
saj bi prinašala ne le
podatke o vaških
znamenitostih, ampak o
vseh rodbinah posamezne
vasi in celotni zgodovini
vasi. Tako bi združili skrb za
dediščino s turističnim
razvojem, kar si lahko vsaka
vas samo želi.
19. junija bodo vsi krajani
naštetih krajev med petimi
projekti izbirali tri, za katere
bo občina Ajdovščina
namenila proračunski
denar. Eden od petih
predlogov je izdaja knjige o
Stomažu in Skriljah, ki bi ji
nato sledile knjige o Velikih
Žabljah in Dobravljah ter
Cesti in Vipavskem Križu.
Odločitev je tako na plečih
vseh prebivalcev omenjenih
vasi (na fotografiji ob
vznožju Čavna), ki so starejši
od petnajst let, in imajo zato
pri tem glasovalno pravico.
Participativni proračun bo
tako v vsakem od šestih
delov občine Ajdovščina v
naslednjih dveh letih
naklonil do 60.000 evrov.
Tino Mamić
Nova Gorica
Gorici bogatejši za kulturno-
informacijsko stično točko
  ulturni dom Nova Gorica
je v stavbi železniške po-
staje v Novi Gorici odprl
kulturno-informacijsko stično
točko, ki bo namenjena prebi-
valcem Nove Gorice, Gorice in
okolice, predvsem pa turistom.
Ti prihajajo na Trg Evrope, a se
prepogosto ustavijo le tam. Njim
bodo namenjene informacije o
kulturnem dogajanju in zname-
nitostih obeh mest.
Kulturno-informacijska stična
točka je namenjena prebivalcem
obeh Goric in širšega goriškega
prostora ter turistom, ki prihaja-
jo na Trg Evrope, a zelo redko
zaidejo v center Nove Gorice ali
Gorice. “Poleg tega si želimo, da
bi v tem prostoru lahko mimoi-
dočim ponudili tudi izdelke do-
mače in umetne obrti ter zani-
mive knjige o tem območju”, je
pred odprtjem za STA povedala
direktorica Kulturnega doma
Nova Gorica Pavla Jarc.
Prav v kulturno-informacijski
stični točki bo vzpostavljen tudi
stik med turističnimi vodiči z
obeh strani meje in uporabniki,
ki bi si želeli vodenih ogledov po
obeh me-
stih in bliž -
nji okolici.
“Skratka,
prizadevali
si bomo, da
bo ta točka
zaživela kot
živahno sre-
dišče zbira -
nja razli -
čnih pobud
za sodelovanja, izmenjave kul-
turnih in drugih vsebin ter kot
odprt prostor srečevanja vseh ti-
stih, ki iščemo skupne poti v po-
vezovanju obeh mest”, je še pou-
darila Jarčeva.
Odprtje in delovanje nove Kul-
turno-informacijske stične točke
je del projekta GoriziaNovaGo-
rica, ki ga pripravljajo Kulturni
dom Nova Gorica in Zavod Area
57/15 v sodelovanju s Kulturnim
domom Gorica.
V teh prostorih bo imel sedež tu-
di Zavod Area 57/15, ki pripravlja
dvojezični čezmejni spletni por-
tal GoriziaNovaGorica, katerega
cilj je omogočanje pretoka infor-
macij med mestoma ter objavo
različnih dogodkov, s poudar-
kom na kulturi, tako na sloven-
ski kot italijanski strani.
Dvojezični spletni portal bo
omogočal pretok informacij
med mestoma, in sicer z objavo
različnih dogodkov, s poudar-
kom na kulturi. Poleg informacij
o dogodkih v Novi Gorici in Go-
rici ter bližnji okolici bo portal
nudil tudi uporabne informaci-
je, namenjene ne samo turi-
stom, pač pa tudi lokalnemu
prebivalstvu z obeh strani meje,
ki še vedno premalo pozna do-
gajanje in običaje pri sosedih.
En del spletne strani bo po-
svečen tudi zgodovini, arhitek-
turi in zanimivostim somestja.
Portal bo dokončno zaživel ob
zagotovljenih potrebnih fi-
nančnih sredstvih. Vse vsebine
bodo takrat na voljo v sloven-
skem in italijanskem jeziku, naj-
verjetneje pa tudi v angleščini.
K
Murskosoboški škof Peter Štumpf: “Praznuje naj tisti,ki je vreden, da obstaja kot Slovenec!”
Dve proslavi za obeležitev Dneva državnosti
Aktualno16. junija 201614
NATUROPATSKI NASVETI (112)Erika Brajnik
HERPES V CELOSTNI
NATUROPATSKI OBRAVNAVI
Z izrazom herpes se nanašamo na vnetja,
ki jih povzroča virus Herpesviridae; le-ta
se kaže kot poškodba na različnih predelih
kože.
Herpes na ustnicah
Herpes na genitalijah
Herpes zooster
Nosečniški herpes
Očesni herpes
Izbruhi različnih oblik herpesa
so boleči, srbijo, prisotna pa je
lahko tudi vročina in sekrecija
prozorne tekočine. Herpes je
prenosljiv prek sline, spolnega
odnosa, poljuba, ob uporabi
istega pribora, brivskega aparata
itd. Možnost okužbe je višja pri
osebah, ki imajo enako krvno
skupino, kot pa med posamezni-
ki z različnimi krvnimi skupina-
mi.
Pri posameznikih, ki so šibkejši
in bolj podvrženi okužbam s
herpesom, se le-ta celo ponavlja ciklično,
drugim pa ne. Zakaj se to dogaja? Tiči
vzrok v imunskem sistemu? Seveda, ven-
dar sta za to stanje dva vzroka.
Po tradicionalni kitajski medicini in tudi v
naturopatski celostni obravnavi ločimo
dva vzroka, vezana na herpes, in sicer šib-
kost imunskega sistema zaradi deficita vra-
nice ali zaradi deficita jeter.
Pri deficitu vranice se nam kaže herpes, ki
je vezan na nepravilno presnovo sladkor-
jev, najbolj tipičen je herpes na ustnici. Če
imate pogosto herpes na ustnici, v predelu
genitalij ali imate nosečniški herpes, se
izogibajte živilom, ki šibijo vranico - vra-
nični jedilnik: krompir, mlečni izdelki, ko-
ruza, pšenica, sladkor, banana, oreščki, pa-
radižnik, kaki, buča.
Če pa trpite za ostalimi oblikami herpesa,
povezanega z deficitom jeter, kot je herpes
zooster in oftalmični ali očesni herpes, se
izogibajte živilom, ki šibijo jetra - jetrni je-
dilnik: čokolada, kava, oreščki, mlečni iz-
delki, razhudnik, kis, kislo zelje, slive,
češnje, pomaranče, losos.
V pomoč šibkemu imunskemu sistemu in
za pravilno absorpcijo vsekakor svetujem
probiotično kuro, ki okrepi črevesje, kjer
se nahaja sedež imunskega sistema, in si-
cer pri šibkosti jeter Lactobacillus Lactis in
Casei, pri šibkosti vranice pa Saccharomy-
ces Boulardii.
Herpes se ponavlja in se ga težko znebimo,
ker je naš imunski sistem šibak in ker je
določen organ energetsko podhranjen. Sa-
mo nahraniti ga moramo pravilno in od
herpesa se lahko za vedno poslovimo!
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 14. junija, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (20) Mariza Perat
Četrtek, 18. februarja - 3. prikazovanje
Tokrat sta Bernardko spremljali gospa Milhet,
za katero je Bernardkina mati delala, in šivilja
Antonija Peyret, ki je s
seboj vzela papir in
svinčnik, da bi skrivno-
stna Gospa napisala svo-
je ime. Prispele so tako
do votline in Bernardka
je takoj začela moliti
rožni venec. Obe sprem-
ljevalki sta se ji pri-
družili.
“Je že tu!” je vzkliknila
Bernardka.
“Daj ji papir in svin -
čnik”, je rekla šivilja, ko
so odmolile. “Prosi jo,
naj napiše svoje ime!”
Gospa se je tokrat iz gor-
nje vdolbine spustila v
spodnji prostor votline,
tako da je Bernardki bila čisto blizu. Deklica
ji je ponudila papir in svinčnik ter zaprosila:
“Bi bili tako dobri, da bi napisali svoje ime in
kaj želite?”
Gospa se je samo nasmehnila in tokrat, prvič,
spregovorila:
“Ni potrebno!”
Zatem se je zresnila in dejala:
“Bi bili tako prijazni, da bi prihajali sem
petnajst dni zaporedoma?”
“Rada, Gospa!”
“Ne obljubljam vam, da boste srečni na
tem svetu, pač pa na onem!” je še doda-
la.
Doba petnajstih dni
Petek - 19. februarja - 4. prikazovanje
Poleg gospe Milhet sta tokrat odšli k vo-
tlini še Bernardkina mati in teta Bernarda.
Ta je deklico opozorila, naj s seboj vzame
kaj blagoslovljenega. Bernardka je zato
prosila teto Lucille, naj ji da svečo, ki jo
je imela kot članica Marijine kongregaci-
je. To svečo je nato do 3. marca vsak dan
nosila s seboj k votlini.
Sobota - 20. februarja - 5. prikazovanje
Bernardka je skupaj z materjo prišla k votlini
že pred 6. uro zjutraj. Prisotnih je bilo pri-
bližno 30 oseb. Skrivnostna Gospa je že stala
pred Bernardko, ki je takoj prešla v zamak-
njenje.
Nedelja - 21. februarja - 6. prikazovanje
Na prvo postno nedeljo 21. februarja se je na
kraju prikazovanja zbralo kakih 100 oseb.
Po videnju je eden izmed kaplanov, gospod
Pene, vprašal Bernardko, kaj čuti med prika-
zovanjem.
“Zdi se mi, da nisem več na
tem svetu, in ko je videnja ko-
nec, se zelo čudim, da sem še
tukaj”, je pojasnila.
Zdaj se je za prikazovanja
začela zanimati krajevna
oblast. Prvi je Bernardko za-
slišal sodnik in državni tožilec
Vital Dutour. Deklico je na vse
načine skušal prepričati, da se
njena videnja javljajo samo v
njeni domišljiji, zato ji je stro-
go prepovedal, da bi še kdaj
odšla k votlini.
Za njim je Bernardko poklical
predse policijski komisar Jaco-
met, kateremu so zaradi svoje zvitosti in zgo-
vornosti vsi zlikovci, ki so mu prišli v roke,
kar takoj priznali svojo krivdo. Računal je, da
bo njegova bistroumnost enako
delovala tudi na Bernardko, saj je
komisar bil trdno prepričan, da je
vsa zadeva o prikazovanjih navad-
na laž. Bernardki je takoj zastavil
nekaj zvitih vprašanj, ki bi jo po
njegovem mnenju morala popol-
noma zmesti. Zgodilo pa se je rav-
no obratno. Bernardka je s svojo
mirnostjo in svojimi jasnimi odgo-
vori spravila v zadrego komisarja,
ki kljub svoji premetenosti ni ve-
del, kaj naj reče in kako naj se ob-
naša. Končno ji je prepovedal, da
bi še kdaj odšla k votlini. Isto je za-
bičal Bernardkinemu očetu.
Krajevnim veljakom, prostozidar-
jem, namreč nikakor ni šlo v
račune, da bi tako neuko, revno in
nebogljeno dekletce bilo deležno kakšnih vi-
denj.
Ponedeljek - 22. februarja
Bernardka je zjutraj odšla v šolo in se na moč
trudila, da bi ne mislila na massabielsko Go-
spo, saj so ji tudi starši prepovedali, da bi šla
k votlini. Pridru -
žila se je še predni-
ca sester, kamor je
Bernardka hodila v
šolo, in jo oštela
zaradi njenih “sle-
parij”.
Zgodaj popoldne
se je Bernardka
vrnila v šolo, toda
še preden je stopila
na šolsko dvorišče,
jo je skrivnostna,
nepremagljiva sila
primorala, da se je
obrnila in odšla
proti massabielski
votlini. Opazila sta jo dva orožnika in ji takoj
sledila. Bernardka je pri votlini pokleknila in
začela moliti rožni venec, toda Gospe ni bilo.
“Tvoja Gospa se boji orožnikov”, se je po-
smehnil eden izmed njiju.
Bernardka ni odgovorila. Vrnila se je domov
in v neutolažljivi žalosti razmlišljala, s čim je
Gospo užalila.
Torek - 23. februarja - 7. prikazovanje
Pred votlino se je zbralo okrog 200 oseb. Med
njimi je prvič bilo opaziti nekatere mestne
“veljake”. Poleg dr. Dozouja so bili tu še dav-
kar Jean-Baptist Estrade, občinski svetnik go-
spod Dufo in gospod De La
Fitte, poglavar ene najbolj
znanih in vplivnih lurških
družin, kar je pri prisotnih
vzbudilo veliko pozornost.
Bernardka je pri tem prikazo-
vanju v roki držala gorečo
svečo in tisti, ki so bili v njeni
bližini, se niso mogli dovolj
načuditi, da je plamen, pa
čeprav se je dotikal njenih
prstov, ni opekel. Tega dne je
Gospa Bernardki zaupala
skrivnost, ki je bila namenje-
na samo njej.
/ dalje
Državni tožilec Vital Dutour
Policijski komisar Jacomet
Dr. Dozous
OŠ Franceta Bevka na Opčinah
Zaključna prireditev
  inuli konec tedna se je
za šolarje - od osnov-
nošolčkov do višješol-
cev - še zadnjič oglasil šolski zvo-
nec. V pričakovanju še na končne
ocene in spričevala, maturantje
pa ob pričako-
vanju na
končna prever-
janja (male
mature so ste-
kle v ponedel-
jek, zaključni
državni izpiti
na višjih šolah
pa bodo 22. ju-
nija) so se
mnogi poslo-
vili z zaključni-
mi šolskimi
prireditvami.
Zelo lepo so si
zamislili na
openski osnov-
ni šoli. Izpeljali so jo v četrtek,
9. junija, v Prosvetnem domu.
Želeli so jo posvetiti spominu
na pred letom preminulo
učiteljico Marijo Puntar, ki je
bila tako med kolegi kot med
otroki izredno priljubljena.
Nanjo sta se v uvodnem poz-
dravu spomnili učiteljica Nad-
ja Sossi, ki je poudarila preda-
nost Marije Puntar svojemu
poklicu, njeno prijaznost in
razpoložljivost, pa tudi ravna-
teljica openskega didaktičnega
ravnateljstva Marina Castellani,
ki je obenem voščila otrokom ve-
sele počitnice.
Učiteljice so tako za zaključno
prireditev izbrale igrico “Markec
sanja hude sanje” Josipa Ribičiča,
ki jo je priredila ravno Marija
Puntar. Prizorček je zelo prime-
ren ravno za zaključek šolskega
leta, saj govori o dečku, ki je celo
leto zelo malomaren do šolskih
potrebščin in ob koncu pouka
M odvrže torbo s potrebščinamivred ter se preda lenarjenju inspanju. Prav med spanjem pa se
mu potrebščine - od zgrizenih
gumic in barvic, do popackanih
zvezkov in knjig - pridejo
maščevat v nočni mori ter mu so-
dijo zaradi malomarnosti. Mar-
kec se reši pred moro in kaznijo
samo tako, da obljubi, da se bo
poboljšal.
Igrico so učiteljice - z režijo Mar-
tine Rustja (ki je bila tudi sama
učenka Marije Puntar in se je
prav po njeni zaslugi odločila za
učiteljski poklic) in ob pomoči
Nataše Kralj - zelo lepo pripravile,
saj so vanjo vpletle prav vse otro-
ke. Vsak je imel tako svojo vlogo,
starejši otroci malo več, mlajši
manj, prav vsi pa so se izkazali.
Zvočno kuliso igrice je v živo
ustvarjala Jana Drasič pri klavir-
ju, otroci pa s petjem in koreo-
grafijami. Učiteljice pa so vpletle
tudi starše. Nekatere
mamice so tako ob ko-
ordinatorstvu Tanje
Blasina sešile čudovite
kostume, očka Mitja
Kante je iz lesa izdelal
del scenografije, ki jo je
sicer s pomočjo kolegic
in otrok oblikovala
učiteljica Elena Agosti-
ni, člani združenja
staršev so poskrbeli še
za organizacijo bogate-
ga srečelova in zakuske.
V imenu Združenja je
ob koncu - tudi po prizorčku pe-
tošolckov, ki so na koncu še pre-
dali ključe šole cetrtošolčkom -
pozdravila Tjaša Kocman.
Skratka, šlo je za izredno lep praz-
nik tako za otroke kot za starše in
sorodnike, ki so napolnili dvora-
no Prosvetnega doma do zadnje-
ga kotička, pa tudi za sorodnike
pokojne Marije Puntar, njenega
moža Walterja Cossutto in za se-
stre Marjetico, Miro in Melito.
Tekst in foto BS
Aktualno 16. junija 2016 15
  asi so, kar so. Pravzaprav so to ze-
lo težki časi. To vemo že zaradi te-
ga, ker vsak mesec težje shajamo
in je življenje vsako leto dražje, naša de-
narnica pa vse bolj prazna, ker se plače
in pokojnine ne prilagajajo dejanskim
življenjskim stroškom. Da je težko, vemo
tudi zaradi naših otrok in otrok naših pri-
jateljev, ki se tja do tridesetega, štiridese-
tega leta borijo za dostojno službo in je
še vedno ne najdejo. Tako da jim je težko,
pravzaprav nemogoče, ustvariti si dom
in lastno družino.
Da je težko, beremo tudi v časopisih in
slišimo na televiziji. Ravno pred nekaj
urami mi je sosed, ki je prišel na klepet,
priznal, da so tako grdi časi, da raje ne
gleda dnevnikov in poročil. Da ga ne pre-
več razžalosti vse to, kar se dogaja okoli
nas..... nasilje, predvsem do žensk in
otrok, negotovost, politika, ki krade in
pritiska, ta naval ljudi, za katere pravza-
prav ne vemo, kdo so in kaj hočejo. Pa
vendar, četudi si zatiskamo oči in ušesa,
ne gre mimo nas. Dotakne se nas, globo-
ko v srce seže, boli, greni. In vzbuja strah.
Strah pred prihodnostjo.
Kljub vsemu pa se nam zdi, vsaj zdi, da
je vse to, kar beremo ali poslušamo daleč,
precej daleč od nas. Vsaj toliko daleč, da
nam ne pokvari dneva, da nas ne preti-
rano razžalosti in se v večini primerov ne
prikrade v naše življenje. Občutimo že, a
samo posredno. Nas in tistih, ki jim ima-
mo radi, se medijske novice največkrat
ne dotaknejo. Mi lahko gremo naprej.
Čisto drugače je, ko se zgodi tebi ali pri-
jatelju.
Ravno včeraj je mož telefoniral bivšemu
sodelavcu, Alessandru, da bi ga vprašal,
kako mu gre. Skupaj sta delala dolga leta,
potem sta oba ostala brez službe, moj
mož v pokoj, prijatelj pa se je zadovoljil z
veliko slabšo plačo in delovnimi pogoji.
Na klic ni odgovoril znani glas, temveč
žena, Nastja. Samo slušalko je dvignila,
je povedal mož, in nato zajokala. Samo
glasen jok, tako brezupen, tako glasen,
tako nezadržen, da se je moj mož ustrašil.
Komaj je govorila, hlipala je, on je po-
slušal, ne da bi našel besede. Izgubila je
službo, tisto jutro. Nenadoma, nenapo-
vedano, šla je na delo, na
Prosek, kot običajno, pa so
ji rekli, da gre lahko do-
mov, da je ne potrebujejo
več. Ko bi ji vsaj povedali
nekaj časa prej, da bi se pri-
pravila, duševno, da bi
sploh lahko dojela, kaj se
dogaja, da bi lahko zbrala
moči, preden bi nemo po-
gledala resnici v obraz. A
jim ni bilo mar, da so jo ra-
nili, da so jo popolnoma
zlomili. Nikomur ni več
mar za to, dandanes. Niko-
mur ni več mar za človeka.
Samo za denar.
Z možem sva zaprepade-
na. Sediva in molčiva. Av-
to stoji na parkirišču,
čeprav sva se nameravala
odpeljati. Nobene energije ni več, da bi
odreagirala. Nastja je delala v isti firmi z
mojim možem in z najinim prijateljem,
ki je pozneje postal njen življenjski so-
potnik. Skupaj so bili dolgo let, dokler ni
zaradi stečaja in neraščiščenih računov
vse skupaj propadlo. Tako kot sedaj ne-
kako. Tedaj je ostala Nastja, Rusinja po
rodu iz Kamčatke, prvič na cesti. Tudi na-
ma z možem je ostal grenak spomin na
tiste zadnje mesece službe. Plače ni bilo
in zmanjkovalo nama je denarja za ben-
cin. Mož se je namreč vozil v Trst na delo
iz Kostanjevice. Spominjam se, da sem
redno klicala v možev urad in spraševala,
ali vedo, kdaj ga bodo izplačali. Alessan-
dro je razumel, da nama je težko, ponudil
nama je pomoč in denar, dokler ne do-
bimo zaostalih plač. Njemu in Nastji je
bilo lažje, ker sta stanovala v mestu in sta
v službo hodila z avtobusom.
Nisem sprejela, ker so me doma naučili,
naj si nikoli ne izposojam denarja, naj ra-
je stisnem zobe, potrpim, ampak naj sha-
jam s tem, kar imam. Tudi mož je bil iste-
ga mnenja. In sva si pač odtrgala pri
vsem ostalem. Na Alessandrovo odkrito
pripravljenost, da nama pomaga, pa ni-
sem nikoli pozabila. Veliko je stvari v
življenju, ki pridejo hrupno in gredo hi-
tro mimo nas, ne da bi pustile sledi, od-
tise. Le malo je besed, ki ostanejo za ved-
no, ki jih ne pozabimo. To je nekaj na-
jlepšega. Spomin in hvaležnost, ki klju-
bujeta času. Občutek človeške bližine, ki
ga ne pozabiš. Ki ostane, kot toplina. Kot
bogastvo.
Nastja sedaj joče in nimava besed, da bi
ji vrnila tisto toplino. Moj mož, ki je pri
takih stvareh, podobno kot vsi moški, ze-
lo neroden in sramežljiv, ne ve, kaj bi ji
rekel. Ne govori, samo da mu je žal,
zašepeta in jo pozdravi. Dan pa imava
pokvarjen. Ves čas sta nama pred očmi
prijatelja, ki nista tako srečna kot midva
in si že dolgo let želita svoje, pa čeprav
majhno stanovanje. A posojila ne dobita,
ker nihče izmed njiju nima stalne zapo-
slitve. Kot večina mladih in manj mladih
Italijanov. Kot vsi pravzaprav, saj nas
vlečejo za nos z začasnimi zaposlitvami,
s plačevanjem prek tako imenovanih
“voucherjev”, z vse manj plačanimi
službami in zastonj nadurami. Raz-
mišljam, kako se počuti prijateljica. Zju-
traj je šla na delo, vesela kot vedno. Zanjo
vem, da se ni nikoli pritoževala. Če si jo
vprašal, kako se ima v službi, ti je vsa na-
smejana odgovorila, da lepo, da so kolegi
čudoviti in da ji je delo všeč. Kolikokrat
smo jo poklicali v pe-
tek zvečer, češ, pojdi-
mo jutri na izlet, pa
je brez vsakršnega
obžalovanja poveda-
la, da dela, da so jo
prosili, če lahko pride
tudi v soboto, ker vsi
drugi ne morejo, in
da je rada privolila,
ker ji delo ne teži. Tu-
di to, da je vstajala
zgodaj, ker se je na
delo vozila z dvema
avtobusoma, ji ni bil
problem. Samo da je
imela svojo plačo in
nekaj zadoščenja.
Tistega jutra so ji sa-
mo rekli, naj gre do-
mov, da je ne potre-
bujejo več. Da jim je sicer žal, a zaradi
embarga med Evropsko unijo in Rusijo
dela zanjo praktično ni več. Samo to in
nič drugega. Kot bi ne vedeli, da se ji bo
zrušil svet, da bo jokala.
Mene razganja od jeze. Uprla bi se,
kričala bi, zahtevala bi spoštovanje, do-
stojanstvo, pravico. Še enkrat bi napisala
Hlapca Jerneja in šla v svet kot on, da se
pritožim. A besede pravica ni več v slo-
varju delodajalcev, če je sploh kdaj bila.
Spet je udarilo na nas iz ozadja. Spet to
zakulisje in te štrene, ki so v rokah
peščice tistih, ki imajo vse. Naveličana
sem teh dogodkov, besed, tvezenja, la-
ganja. Zakaj pa embargo proti Rusiji, če z
rutami na glavah sklepamo ekonomske
sporazume in se klanjamo državam, kjer
je ženska redno tepena, kjer je zakonito
posiliti deklico ali obesiti geja. In dajemo
milijonske podpore državam, ki ne
spoštujejo niti osnovnih človeških pra-
vic. Zakaj embargo proti Rusiji in tako
spoštljiv, celo podrejen odnos do Ira-
na???? Samo igre so, samo interesi, samo
spletke in temno zakulisje. In laži o na-
predku, demokraciji, odprtosti in ne vem
še kaj. Zakričala bi od jeze, ker sem ravno
prebrala, da so v Savdski Arabiji kaznovali
dekle, ki je bilo posiljeno in jo obsodili
na bičanje. Mi s takimi državami gojimo
prijateljske odnose. Z Rusijo pa ne, ker je
tak ukaz velikih, multinacionalk, lobijev
in tistih, ki vladajo svetu. Italijanska eko-
nomija, ki je že itak na psu, kljub lepim
besedam, ki jih poslušamo in beremo,
pa zaradi tega embarga še bolj trpi. In
ljudje izgubljajo službo.
Pomislim, da je bilo doslej moje življenje
kljub vsemu srečno. Imam lastno hišo,
imam poln hladilnik, imam vrt, knjige
in možnost, da hodim v gore in k morju.
Nastja sedaj neutolažljivo joka in ko se
bo nekoliko potolažila, jo čaka dolgo ro-
manje in prosjačenje v iskanju nove za-
poslitve. Koliko strahu, ponižanja, bo-
lečine, odrekanja. In ni edina. Veliko Na-
stij je v Italiji, v Sloveniji in drugod po
Evropi. Ne vem, kako bi izkričala svojo
jezo, zaradi Nastje in zaradi drugih. Ker
mi je lažje izpovedati se v pisani besedi,
ji napišem mail. O svoji jezi, o tem, da
mi je žal, ponudim ji pomoč v katerikoli
obiliki. In bližino, čeprav vem, da ne po-
meni veliko, ko nimaš več poti. Ne
pričakujem odgovora, a vendar ga dobim
v manj kot eni uri. Nastja se mi zahvaljuje
za besede, pravi, da sploh ne vem, kako
jih je bila vesela. Nekoliko ji je odleglo,
večkrat je prebrala moj mail. Prijatelj tudi
v brezupu veliko pomeni. Pa čeprav ti
lahko poda samo nekaj besed. Ko si čisto
na dnu, je tudi to veliko. Ravno tega ne
smemo pozabiti v svetu, kjer itak vlada
denar, denar in še enkrat samo denar.
Suzi Pertot
Č
Tržič / Kinemax 
Nagrade Zlati let našim
najzaslužnejšim športnikom
  rimorski dnevnik je v soboto, 11. t.
m., ob sodelovanju Združenja
slovenskih športnih društev v Italiji
in Deželnega sedeža RAI podelil v Tržiču
nagrade Zlati let. Gre za oskarje
najboljšim športnikom naših društev ob
koncu športne sezone.
V članski kategoriji so bili najboljši
odbojkarica Tanja Babudri, odbojkar
Vasilij Kante, košarkar Borut Ban in
nogometaš Edvin Carli. Med ekipami so
kipec prejele namizno-teniške igralke
Športnega krožka Kras in naraščajniki
nogometnega kluba Kras. Nagradili so
tudi mlade upe, in sicer odbojkarico
Veroniko Feri, odbojkarja Simona
Komjanca, košarkarja Aleksandra Daneva,
nogometaša Davida Coljo, smučarko
Katrin Don in atletinjo Meto Sterni.
Trener leta Matija Spinazzola prihaja iz
jadralne srenje, saj je glavni trenber
sesljanskega jadralnega kluba Čupa.
Priznanja brez meja sta bila deležna
trenerja Gregor Jerončič in Dušan
Mihalka. ZSŠDI pa je nagradilo tudi
zaslužne športne delavce Davida Štrajna,
Eligia Kanteta in Roberta Uršiča.
Prireditev v obliki šova je bila privlačna in
dobro obiskana. Obogatil jo je pevski
nastop Mojce Velikajne Moye, vinjetisti
skupine Vile in vampi pa so prispevali
hudomušni začetni in končni kratki film.
Lepo in zelo dobro obiskano prireditev je
povezoval znani televizijski voditelj Evgen
Ban, pomagal mu je radijec Marko
Sancin. Slavnostnemu večeru v tržiški
dvorani Kinemax je sledil športni party z
didžejem Alyoso Papšem. Radijska postaja
Radio Trst A je posnetek s podelitve
predvajala minulo nedeljo.
P
Časi so, kar so
Ko se zgodi prijatelju
  oriški tehnični pol Cankar
Zois Vega je dobro izkoristil
novo možnost delovne
prakse, ki jo ponuja pred dobrim le-
tom odobreni šolski za-
kon 107, t. i. “Dobra
šola”. To so predstavili
na tiskovni konferenci,
ki se je odvijala v torek,
7. junija, v prostorih šol-
ske knjižnice. Pod men-
torstvom prof. Petra Fer-
foglie so dijaki ustanovi-
li tri simulirana učna
podjetja, pri katerih je
bilo potrebno poskrbeti
praktično za vse. Od iz-
delka, do organizacije
dela in načrtnega pro-
gramiranja ter trženja.
Dijaki so se preizkusili
na področju izdelovanja
spletnih strani in opre-
me za gostinstvo, kjer so
sami zgradili sodoben
stroj za pripravo koktajlov, ki ga je
mogoče uporabiti tudi preko pamet-
nih telefonov. V uvodnih besedah
tiskovne konference je ravnatelj Pri-
mož Strani poudaril, da je goriški za-
vod med prvimi, ki uvajajo to opcijo
delovne prakse, poleg katere sta še
delo v podjetju in obisk tečajev ter
študijske ekskurzije.
V nadaljevanju predstavitve je prof.
Peter Ferfoglia okvirno predstavil,
kako je potekalo simuliranje učnega
podjetja. Dve simulirani učni pod-
jetji, pri katerih so sodelovali dijaki
tretjih razredov, sta se posvetili iz-
gradnji spletnih strani. Eno podjetje
je projekt izpeljalo do konca, druge-
mu pa ni uspelo. Tretje simulirano
učno podjetje, ki je nastalo na po-
budo 4. letnikov, pa je opravilo ana-
lizo tržišča na področju gostinstva s
pomočjo goriške mestne okrep če -
valnice Aenigma in
izdelalo napravo za
pripravo koktajlov, ki
so jo imenovali
MARK 1. Posebnost
te naprave je mož -
nost nakupa koktajla
preko aplikacije, ki jo
je potrebno namestiti
na pameten tele-
fonček.
V obeh uspešnih primerih je bila iz-
kušnja za dijake nadvse pozitivna.
Dijaki so si morali namreč porazde-
liti vloge, delovati koordinirano, ve-
liko časa za projekt so porabili izven
šolskega pouka, nekaj finančnih
sredstev pa so morali prispevati tudi
sami. Soočiti so se morali tudi z dej-
stvom, da je v podjetju potrebno
sprejeti težke odločitve, kot je za-
menjava člana, ki se v delovni sistem
ni primerno vključil oziroma ni znal
izpeljati dogovorjene naloge.
Obe simulirani učni podjetji so
predstavili dijaki sami. Podjetje za
izdelavo spletnih strani, ki so ga
poimenovali Web Page Maker, je iz-
delalo spletno stran za podjetje Ma-
lic Marino Scavi iz Sovodenj. Celo-
ten postopek je predstavil dijak
zavoda Jurij Vega Dimitri Petejan.
Drugo simulirano učno podjetje
z nazivom Laions Industries, ki je
izdelalo napravo za koktajle, pa
je s tehničnega in programskega
vidika predstavil dijak zavoda Ju-
rij Vega Guglielmo Frati, finan -
čne in gospodarske okvire pa je
orisal predstavnik Žiga Zois Saša
Ferfolja.
Nedvomno gre za zelo zanimivo
izkušnjo, ki povezuje šolo z zu-
nanjim okoljem in svetom, pri tem
pa gre še posebno podčrtati vidik
skupinskega dela in načrtovanja.
Kdo ve, ali se bo morda tudi iz naših
šol, na tak način, našel nov Bill Ga-
tes ali Mark Zuckerberg?
JČ
G
Gorica 
Dijaki ustanovili
simulirano učno podjetje
Medobčinske zveze se dokončno uvajajo v
upravni sistem Furlanije Julijske krajine.
Deželno upravno sodišče v Trstu je namreč
konec minulega tedna zavrnilo pritožbo 56
občinskih uprav in pokrajine Videm proti
reformi krajevne samouprave iz leta 2014,
ki ustanavlja medobčinske zveze. Pritožile
so se pretežno furlanske občine, med njimi
tudi Dolenje v Brdih, ki spada v goriško
medobčinsko zvezo. Med oporečniki so bili
tudi župani beneških občin Dreka, Grmek,
Podbonesec, Sveti Lenart in Špeter.
Pobudniki za priziv pa so bili župani Trbiža
Carlantoni, Talmassonsa Zanin in Forgarie
Molinaro. Naj poudarimo, da ne gre za
priziv, ki sta ga vložili tudi občini Dolina in
Števerjan in je bil že zavrnjen. V tistem
primeru sta slovenski občini osporavali
raven zaščite slovenske narodne skupnosti
v medobčinskih unijah, ta pritožba, ki je
dozorela že 20-ega aprila lani, pa je
zadevala splošno strukturo reforme
krajevne samuprave, ki nosi podpis
deželnega odbornika Paola Panontina.
Sodniki deželnega upravnega sodišča so
razsodili, da tgokratni je priziv neosnovan,
sprejeli pa so le pritožbo proti nameščanju
komisarjev v občine, ki ne sprejmejo
statuta medobčinske zveze. Razveljavljeni
so tudi vsi akti, ki so jih komisarji doslej
sprejeli za prisilno sprejetje statutov unij,
kar pomeni, da je na primer vprašljiva
prihodnost čedajsko-nadiške zveze, kjer
skupščina občin ni bila sklepčna. To pa tudi
pomeni, da se vsebina reforme velja le za
tiste občine, ki pristopijo k zvezam,
odpadniki pa bodo v praksi kaznovani z
manjšim prilivom finančnih sredstev.
Tudi tokrat je deželno upravno sodišče razočaralo občine
Aktualno16. junija 201616
SAMOSTAN PLASY
Drugo zgodbo o čeških samostanih
začnimo le nekaj minut vožnje od sa-
mostana Kladruby. Pot nas pripelje v
mesto Stríbro (v slovenščini – srebro).
Pogled na hiše kar visoko na skalnatem
griču, med katerimi je videti tudi cerkve-
ni zvonik, ni kaj dosti obetajoč. A se
splača slediti zvoniku strmo v hrib. Staro
mestno jedro je obdano z renesančnimi
pročelji, kolikor jih ni pokvarjenih od
socrealističnega okusa in predelav. Na
koncu prostornega trga
stoji v resnesančnem
slogu zgrajena mestna
hiša, okrašena s sgraffi-
ti. Nekdanje bogastvo
mesta je očitno še zdaj.
Nekoč je bilo Stríbro, ki
ima danes kakšnih
osem tisoč prebivalcev,
celo večje od Plzna. V
srednjem veku so nam-
reč tukaj kopali srebro,
kot pove že ime mesta,
rudnik svinca pa so za-
prli šele v osemdestih
letih prejšnjega stolet-
ja. Mesto je nekoč imelo tri cerkve in sa-
mostan, a so ga različne vojske že pred
stoletji večkrat popolnoma razdejale, še
najhuje tridesetletna vojna. Ostala je le
ena, gotska cerkev, ki jo, po napisih so-
deč, obnavljajo. Čeprav je bila sobota,
ali pa prav zato, je bil mestni trg skoraj
prazen. Na prijetnem trgu si privoščimo
kavo, nato pa naprej, proti cistercijan-
skemu samostanu Plasy. Čaka nas manj
kot ura vožnje po lepi gričevnati pokra-
jini.
VZPONI IN PADCI
Prvo bližnje srečanje z mogočnimi stav-
bami kompleksa Plasy je skrb zbujajoče.
Zazdi se, da bi bilo nemara bolje, če si
zaradi žalostnega videza in zanemarje-
nosti morda prihranimo razočaranje.
Pročelje je oguljeno, zidovi so brez ome-
ta, na nekaterih delih stranskih traktov
pa so še zelo očitni grozljivi sledovi de-
setletij povojnega časa. Toda že za voga-
lom in gradbeno ograjo je videti zidarski
oder in vse, kar spada zraven. Zaključna
dela so se očitno že končala na sosed-
njih, gospodarskih stavbah. Velika infor-
mativna tabla sporoča, da gre za Češki
vsedržavni muzej stavbne dediščine in
za historično pivovarno. Obnova je,
piše, skupni projekt Zavoda ČR za spo-
meniško varstvo in skladov EU, od koder
je v veliki meri pritekel denar. Da si je
samostan vredno ogledati, prepriča še
precejšnja množica obiskovalcev, ki so
od velikega, skoraj popolnoma zasede-
nega parkirišča trumoma stopali proti
samostanu.
PLASY IN KLADRUBY
Cistercijanski samostan Plasy ima kar
nekaj skupnega z benediktinskim samo-
stanom Kladruby - po starosti, zgodovi-
ni, po mogočnosti ter izmenjajočih se
uspešnih in slabih časih. Ustanovna li-
stina samostana Plasy nosi letnico 1114.
Tudi ta samostan pozna vzpone in pad-
ce, saj so ga večkrat razdejale različne
vojske. Največ škode je utrpel med hu-
sitskimi napadi in v času tridesetletne
vojne.
V prvi polovici 18. stoletja je samostan
znova polno zaživel, in največ
vsega, zaradi česar so Plasy danes
vredni ogleda, izvira iz tistega
časa. Razcvet je samostan doživel
pod opatom Ondrejem Trojer-
jem (1648-1699) in njegovim na-
slednikom Eugenom Tyttlom
(1699-1738).
Trojer je dal zgraditi npr. ba-
ročno kaščo in prelaturo. Eugen
Tyttl, tudi on gospodarsko spo-
sobni opat samostana Plasy, je
po Trojerjevi smrti povabil k sebi
tedaj dva največja stavbarska
mojstra, ki sta tudi tukaj, tako kot
v Kladrubyh, pustila naj-
močnejše sledi. To sta bila
Jan Blažej Santini – Aichel (1667-
1723) in Kilián Ignác Dientzen-
hofer (1689 – 1751), ki je po San-
tinijevi smrti končal oba projek-
ta, Kladruby in Plasy. Oba stav-
barja sta najznačilnejša predstav-
nika izjemno bogatega češkega
baročnega stavbarstva
Santini – Aichel je v Pragi rojeni
potomec italijanskih kamnose-
kov. Bil je hrom in ni mogel opra-
vljati kamnoseškega dela, zato se
je preusmeril v arhitekturno sno-
vanje. Santini-Aichel je znan po
samo zanj tipičnem, izvirnem sti-
lu, ki mu pravijo baročna gotika. K. I.
Dientzenhofer je bil potomec bavarske
stavbarske rodovine, vendar se je že nje-
gov oče Kryštof ustalil v Pragi, kjer sta
ustvarila najpomembnejša dela češkega
poznega baroka.
Izjemno zahtevna dogradnja samostana
Plasy je potekala v letih od 1711 do 1740.
Torej se je začela v istem obdobju kot ob-
nova cerkve samostana Kladruby (tam
je trajal manj časa, v letih 1711 do 1726).
Santini-Aichel in Dietzenhofer sta zgra-
dila stavbo novega konventa, ki je tudi
za današnje znanje tehnični čudež.
SAMOSTAN NA VODI
Mogočni Plasy so položeni v dolino, na
nekoč močvirnata tla, tik ob vodnato re-
ko Strelo. Cistercijanci so običajno po-
stavljali samostane v nenaseljenih kra-
jih, tako da so jih šele oni začeli kultivi-
rati, in na mestih, ki so skoraj nemogoča
za gradnjo. Plasy so znameniti že zaradi
načina gradnje. Tako kot Benetke – sto-
jijo na hrastovih hlodih. Kar več kot pet
tisoč so jih leže položili v vodo, v pose-
ben sistem povezanih kanalov, tako da
so hlodi vedno v vodi, ki sproti priteka
iz bližnje reke. V notranjosti zgradbe je
več manjših bazenov, tako da je pretok,
gladino in temperaturo vode okrog teh
temeljev mogoče nenehno kontrolirati,
sicer bi hrast zgnil, stavba pa bi se sese-
dla.
Po samostanskih objektih je možen sa-
mo voden ogled. Na izbiro je več
možnosti. Pokažejo mogočne, s freskami
okrašene hodnike (deloma so že resta-
vrirane) konventa, refektorij, cerkev
(kjer imajo restavratorji še kar nekaj de-
la), staro lekarno itd. Statični in estetski
fenomen je tudi Santinijevo samonosno
krožno stopnišče, ker nima nosilnega
stebra in ga nikoli niso uporabljali. Moj-
ster Santini je umrl, preden so stopnišče
končali, ker pa nihče ni vedel, kako na-
prej, so stopnišče sicer pustili, vhod v
klet, kamor naj bi stopnice peljale, pa ra-
je kar zasuli.
Tudi Plasy so bili ukinjeni z jožefinskimi
reformami in od leta 1785 niso več sa-
mostan. Posestvo, kakšnih deset tisoč
hektarjev, in samostanske stavbe je nato
leta 1826 kupil knez Klemens W. Met-
ternich (1773 – 1859). Kot kancler je ta-
krat bil za cesarjem drugi najmočnejši
človek avstro-ogrske monarhije, “oče”
Metternichovega absolutizma, ki pa ga
je leta 1848 odnesla
marčna revolucija. V času
drugega kongresa Svete
alianse v Ljubljani (1821),
ko je bilo, kot se rado pou-
darja, zaradi udeležbe naj-
večjih kronanih glav, mini-
strov itd. tukaj štiri mesece
središče evropske politike,
je Ljubljano obiskal tudi
Metternich. Od številnih
časti, ki jih je bil v Ljubljani
deležen, je tudi častno
članstvo ljubljanske Filhar-
monične družbe (kar so tu-
di Haydn, Paganini in Bee-
thoven, piše P. Kuret v Slo-
venski kroniki XIX. Stoletja). Metternich
je imel knežji sedež na gradu Kynžvart,
ki leži zahodno od posestva Plasy,
kakšnih osemdeset kilometrov proti
češko-nemški meji. Toda Plasy so mu
očitno ugajali. Konvent je dal predelati
v gradič, med drugim je dal zgraditi pi-
vovarno, a tudi družinsko grobnico, ka-
mor so ga po smrti prenesli z Dunaja,
njegov grob pa je del trase turističnega
ogleda.
Leta 1945 so Metterniche v celoti razla-
stili in izgnali iz države. Samostan in po-
sestvo Plasy je prevzela v upravljanje
država. Za nekaj časa so postali vojašnica
Rdeče armade, saj je bila 1945 tukaj raz-
mejitvena črta med sovjetsko in angloa-
meriško cono.
Desetletja od konca vojne do začetka 90-
ih let prinesejo zelo grobe posege in pre-
delave. Dolgo je tam bil npr. depozit
Državnega arhiva ČSSR, vse do leta 2000
pa Okrajni arhiv. Še danes, od leta 1963,
so kletni prostori konventa in pod kaščo
zaklonišče civilne obrambe. Lastniku
kompleksa Plasy, torej Zavodu ČR za
spomeniško varstvo, je zagotovo treba
priznati, da so že doslej opravljena resta-
vratorska dela in obnova tako mogočne-
ga kompleksa terjala veliko strokovnega
truda in davkoplačevalskega denarja.
Peter Kuhar
Zgodbe čeških samostanov (2)
Druga zgodba, ki se začne
v mestu srebra in svinca
Samostan Plasy
Samostan Kladruby
V spomin
Učiteljica Anamarija Volk Zlobec
je odšla k večnemu Tkalcu zgodb
  edeli smo, da je bolna, a vsee-
no nas je vest, da je v torek, 7.
junija, v 79. letu starosti um-
rla upokojena učiteljica in pravljičar-
ka Anamarija Volk Zlobec, preseneti-
la in prizadela. Odraščala je v Rojanu
in v raznih številkah rojanskega žup-
nijskega glasila Med nami smo lahko
prebirali njene zanimive spomine na
otroška in dekliška leta v tem nekoč
za Slovence tako plodnem tržaškem
predmestju. Leta 1955 je maturirala
na slovenskem učiteljišču v Trstu in
nato še na šoli za vzgojiteljice v vrtcih
pri Uršulinkah v Gorici ter se peda-
goško izpopolnjevala. Najprej je bila
vzgojiteljica v otroških vrtcih na Pro-
seku, v Ricmanjih in Lonjerju, nato
učiteljica na različnih osnovnih
šolah na Tržaškem, med drugim tudi
v Ricmanjih, v rojstnem Rojanu in
pri Sv. Jakobu v Trstu. Z družino pa je
živela v Miljskih hribih, v hiši s kra-
snim razgledom na morje, vinograde
in oljčnike.
V veliko veselje ji je bilo pisanje in že
v dijaških letih je pisala za Literarne
vaje. Zlasti po upokojitvi se je tej svoji
ljubezni posvečala s posebno vnemo.
Tako je za Radio Trst A napisala več
otroških iger in za znamenito jutran-
jo rubriko Pravljica za dobro jutro ce-
lo vrsto pravljic. Prav tako je bila dol-
goletna zvesta sodelavka otroške re-
vije Pastirček in tudi na njenih stra-
neh objavljala zgodbice in pravljice.
Kot je sama povedala, se je tudi pi-
sanja lotevala kot učiteljica, ki ne mo-
re iz svoje kože, saj je menila, da je za
vsako dobro pravljico oz. zgodbico
važna vzgojna poanta, kar je znala
rajna pravljičarka izpostaviti na dokaj
nevsiljiv način. Tako je povedala že
leta 1999, ko je pri Goriški Mohorjevi
družbi izšla zbirka Najlepši letni čas
z ilustracijami Magde Starec Tavčar,
prav tej ekipi je nato tako pri GMD
kot pri Mladiki izšla še cela vrsta knjig
za otroke. V mnogih nastopa prav
učiteljica, kot npr. v pravljici o mucu
Feliksu, ki je izšla pri Mladiki in v ka-
teri nastopata učiteljica Tončka, ki je
šla v pokoj, in njen muc Feliks, ki ji
sicer pomaga pri hišnih opravilih,
večkrat pa tudi kaj ušpiči. Rajna av-
torica je sploh natančno ločevala
med zgodbicami, ki so bile zanjo bolj
poučni zapisi, zaviti v neko pripoved,
in pravljicami, ki so odraz čiste do-
mišljije. To nam je pojasnjevala med
pripravo zadnje zbirke, ki ji je dala na-
slov O polžku Izidorju in druge žival-
ske zgodbe, ki jo je ilustrirala Nejka
Selišnik in je leta 2012 izšla pri GMD.
Po večurni analizi posameznih
zgodb in pogajanju, da bi katero iz-
med dvanajstih zgodb mogoče izpu-
stili, je stvar ostala točno tako, kot si
jo je zamislila, ker je z argumenti in
naravnost šolskimi primeri utemelji-
la povezanost zgodbic na ekološko te-
mo, ki se spletajo od začetka do kon-
ca, ko v zadnji ob raznih živalih na-
stopa še Svit nekakšen božji glas, ki
vse opozarja na skrb, ki jo moramo
imeti, da gojimo vrednote, kot so
mir, strpnost in spoštovanje Stvar-
stva.
Anamarija Volk Zlobec je pri Mladiki
in Goriški Mohorjevi družbi v knjižni
obliki skupno izdala kar deset knjig
pravljic, zgodbic in slikanic. Pripra-
vljala pa je tudi enajsto, izbor
otroških igric, ki jih je napisala kar
nekaj tako za šolske potrebe kot tudi
za Radio Trst A.
Od pokojne Anamarije Volk Zlobec
smo se poslovili v torek, 14. t. m., pri
Sv. Ani v Trstu, pogreb pa bo sledil v
ožjem družinskem krogu na pokopa-
lišču v Lovranu pri Kolombanu.
Možu Pavlu Zlobcu, hčerkama Meri
in Barbari ter ostalim sorodnikom
izrekata Goriška Mohorjeva družba
in Novi glas ob tej težki izgubi
občuteno sožalje.
M. T.
V
Foto dpd
Trst
Rižarna, grozljiv spomin
nezaslišanega trpljenja
  eliko vernikov se je zbralo v nedeljo,
12. junija, na obletni sv. maši v Rižarni
za žrtve tega uničevalnega taborišča.
Prostor z visokim golim zidovjem, cementni
paralelepiped za oltar, v vazici rdeč nagelj, ob
strani umetnišk lik iz železja, ki ponazarja gor-
je'. To je bil prostor, kjer se je vršila sv.
maša, ki jo je daroval župnik v Strunja-
nu msgr. Bojan Ravbar, ob njem sta bila
škedenski župnik don Carlo Gamberoni
in g. Klemen Zalar, upravitelj pastoral-
nega središča za Slovence v Trstu. V uvo-
du se je g. Zalar zahvalil za sodelovanje
pri tem bogoslužju obema župnikoma,
obenem je pozdravil tudi občinskega
svetnika g. Igorja Švaba in rajonskega
svetnika za Škedenj, Čarbolo in Valmau-
ro g. Sergija Petarosa. Zahvalil se je
združenemu zboru ZCPZ za vsakoletno
sodelovanje pri tej daritvi, kot tudi vsem
vernikom, ki so se zbrali, da bi počastili
spomin na te žrtve.
S pesmijo Stanka Premrla - Vsi svetniki
je združeni zbor pod vodstvom Edija Ra-
ceta ob orgeljski spremljavi Alenke Cergol uve-
del spomiski obred in nadaljeval s Slovensko
mašo v čast sv. Cirilu in Metodu. Berili je pre-
bral član zbora g. Savino Piščanc. V začetku je
v homiliji dr. msgr. Ravbar naglasil: “Hvala,
iz srca hvala, da se smem skupaj z vami doti-
kati tega –“žrela smrti”. To občutim toliko
bolj, ker se zavedam, da smo vsi zaznamovani
za življenje, kakor se je znal izraziti naš Srečko
Kosovel: 'Živet, živeti / je smisel človeka!'”. V
nadaljevanju je izpostavil pomen ljubezni in
odpuščanja.”..... “v skoraj neznanem Trentu
se je dekletu slovenskega porekla Chiari Lu-
bich utrnilo spoznanje: “Omnia vincit amor!
” Vse. Torej tudi vojno.... in sovraštvo po njej.
To trdno prepričanje je bilo zgrajeno na Bogu,
ki je ljubezen, in ki je apostolu Pavlu dal spoz-
nati, da je največja sila moč ljubezni, da je v
njej vse (prim Rm).”
S pesmijo Premrla K tebi želim, moj Bog smo
zapuščali ta prostor in se ob prvih deževnih
kapljah napotili na ploščad, kjer je bila kre-
matorijska peč, za sklepni blagoslov. S pesmijo
V nebeseh sem doma Gregorja Zafošnika se
je sklenil spominski obred. In kot že vrsto let
po tej daritvi je tudi letos g. Debelis povabil
vse nas na domačijo, kjer smo imeli družab-
nost s pesmijo ob domačih dobrotah. Tako se
je sklenil ta dan spomina na grozote, ki jih
prinaša s seboj vojna in človeško sovraštvo.
Razdivjalo se je pravo neurje z grmenjem in
bliski so parali temne oblake na nebu. Ko smo
odhajali, se je nebo umirjalo in le rahel dež
izpod sivega neba je še zalival vrtove Kolon-
kovca.
P. V.
V