dekorativna glasilo Ndelovne organizacije dekorativna ljubljana št. IX/XVII september 1980 Javna razprava o polletnem obračunu Rezultati referenduma za sprejetje pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil Javna razprava o polletnem obračunu se je začela takoj po kolektivnem dopustu. Na zborih delavcev, ki so. jih vodile osnovne organizacije sindikata, smo delavci obravnavali poročilo o poslovanju v I. polletju in se dogovorili, kako bomo delali v II. polletju. Na zborih delavcev smo ugotovili, da je naša delovna organizacija v prvem polletju dosegla zelo dober ekonomski rezultat, ki se izkazuje v doseženi produktivnosti dela, v doseženem dohodku in drugih ekonomskih pokazateljih. Toda doseženi rezultati nas ne smejo uspavati. Novi, težji pogoji gospodarjenja zahtevajo od nas delavcev še bolj kvalitetno delo, še boljše organiziranje dela, večje varčevanje. Delavci smo na zborih delavcev ugotovili, da bo potrebno z dobro organizacijo dela, z dobrim terminiranjem, z naročili usklajenimi z možnostjo nabave surovin, izkoristke strojev še povečati. Dražje (in večina uvožene) materiale bo potrebno zamenjati s cenejšimi (domačimi), kjer je to le mogoče. Varčevati bo moč tudi z energijo, v ta namen je bil montiran nov toplotni akumulator. Dražja so tudi pogonska goriva, zato bo treba zmanjšati potovanja, da bomo lahko ostali na ravni lanskega leta. Varčevanje bo torej prisotno na vseh področjih — tudi z zbiranjem raznih odpadkov in njihovim prodajanjem ustreznim organizacijam, bomo nekaj privarčevali. Gledati pa moramo na to, da bo odpadkov čim manj, kar je moč doseči s tem, da izboljšamo odnos do dela in delovno disciplino. Podali smo predlog, da bo treba tiste delavce, ki bolje delajo, tudi bolje stimulirati. To smo delali tudi do sedaj, a bo potrebno napraviti še korak naprej v tej smeri. Na zborih delavcev smo delavci sklenili, da bo moral vsak na svojem delovnem mestu prispevati svoj delež za realizacijo nalog, ki jih moramo uresničiti do konca leta. S širokim razumevanjem problemov, ki spremljajo naše gospodarstvo in z osebnim prizadevanjem nam bo gotovo uspelo. B. P. Predpisi in pogoji za pridobivanje stanovanj in stanovanjskih posojil so se v zadnjem času bistveno spremenili, zato je bilo potrebno izdelati nov Pravilnik, ki prinaša na tem področju nekaj sprememb. Pravilnik smo v javni razpravi še dopolnili, tako da nam bo z novo vsebino omogočil čimbolj objektivno in pravilno razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil. Pravilnik smo na referendumu, ki je bil 19. avgusta, sprejeli, glasovali pa smo takole: TOZD »Surova tkanina« — Glasovalni imenik od A do Ž je štel 599 glasovalnih upravičencev — glasovanja se je udeležilo 509 delavcev ali 85 odst. — za sprejem Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil je glasovalo 436 delavcev ali 72,8 odst. — proti je glasovalo 55 delavcev ali 9,2 odst. — neveljavnih glasovnic je bilo 18 ali 3 odstotke. TOZD »Gotova tkanina« — Glasovalni imenik od A do Z je štel 330 glasovalnih upravičencev — glasovanja se je udeležilo 270 delavcev ali 81,8 odst. — za sprejem Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil je glasovalo 241 delavcev ali 73 odst. — proti je glasovalo 20 delavcev ali 6,1 odst. — neveljavnih glasovnic je bilo 9 ali 2,7 odst. TOZD »Energetika in vzdrževanje« — Glasovalni imenik od A do Ž je štel 48 glasovalnih upravičencev, — glasovanja se je udeležilo 38 delavcev ali 79,2 odst. — za sprejem Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil je glasovalo 33 delavcev ali 68,8 odst. — proti je glasovalo 5 delavcev ali 10,4 odst. — neveljavnih glasovnic ni bilo DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — Glasovalni imenik od A do Ž je štel 178 delavcev, — glasovanja se je udeležilo 149 delavcev ali 83,7 odst. — za sprejem Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stan. posojil je glasovalo 146 delavcev ali 82 odst. — proti sta glasovala dva delavca ali 1,1 odst. — neveljavna glasovnica je bila 1 ali 0,6 odst. Liljana Makovecki Delo občinske konference zveze komunistov Članica občinske konference ZK Ljubljana-Šiška je naša dolgoletna delavka v tkalnici, ki je poleg svojega dela tudi družbenopolitično aktvna, tovarišica Marija Murn. Njena naloga je predvsem, da usklajuje delio med samimi osnovnimi organizacijami ZK v Dekorativni ter občinsko konferenco ZK. »Običajno gradivo, ki ga dobimo z občinske konference, obravnavamo na rednih sestankih osnovnih organizacij, po potrebi pa skličemo tudi izredne. Tu dajemo pripombe, izoblikujemo svoje predloge. O njih pa razpravljamo na občinski konferenci. Tam najprej ugotovimo, koliko smo naredili, če smo sprejete sklepe tudi uresničili. Če jih nismo, skušamo najti vzroke, zakaj ni prišlo do realizacije. Potem teče razprava po dnevnem redu, kjer obravnavajo tudi pripom- be in predloge vseh osnovnih organizacij,« je odgovorila na vprašanje o delu OK ZK tov. Murnova. »Zveza komunistov mora biti prisotna na vseh področjih življenja in dela. Kako se čuti delo njenih članov pri nas v Dekorativni?« »Komunisti moramo biti aktivni povsod, naj sl bo pri delu sindikata, v delavskem svetu, samoupravnih interesnih skupnostih ali pa na zborih delavcev. Dajati moramo pobude, jasno in glasno opozarjati na probleme, pa tudi dati pohvalne besede tistemu, ki jih zasluži. Žal pa imamo še nekaj komunistov, ki so komunisti le na papirju ... « »Komunisti morajo biti aktivni tudi tam, kjer živijo?« »Vsekakor se moramo vključevati v delo krajevne skupnosti, saj tam tudi odločamo o svojem neposrednem življenjskem okolju. Dolžni smo, na primer sodelovati v razpravah o sprejemanju smernic dolgoročnega plana, kajti bolje je dobro premisliti, kot pa, da pozneje ugotavljamo, da smo se prenaglili.« »Naša delovna organizacija je na območju krajevne skupnosti Dolomitskega odreda. Kako poteka sodelovanje z njo? »Junija smo se sestali predstavniki naše delovne organizacije in krajevne skupnosti. Pogovorili smo se o vseh vprašanjih, ki zanimajo tako nas kot krajevno skupnost ter sklenili dogovor o medsebojnem sodelovanju. To velja tudi za organizacijo Zveze komunistov.« »TOZD Predilnica Laško je prostorsko ločen. Se to pozna pri delu Zveze komunistov?« »Povezava je še vedno preslaba, verjetno tudi zaradi te- ga, ker so povezani z OK Laško. Skušamo pa stike izboljšati.« Na koncu je tov. Murnova še enkrat poudarila, da moramo komunisti storiti vse, da bomo delovne naloge, ki nas čakajo v letošnjem letu in v naslednjih letih, uspešno izpolnjevali, kljub zaostrenim ukrepom gospodarjenja in drugim težavam. b. p. Pogovor s predsednicama konferenc delegacij za zbor združenega dela O delovanju, nalogah in problemih organizacij združenega dela, komunalni ureditvi, stanovanjski gradnji, družbenih planih in drugem teče beseda na zborih združenega dela. Tovarišici Milena Okršlar in Anica Petrič, ki sta predsednici konferenc delegacij za zbor združenega dela (ZZD), sta odgovorili na nekaj vprašanj o njihovem delovanju. »Kakšna je sestava konference delegcij za ZZD?« »Imamo dve konferenci. Konferenco 24 sestavlja po 10 delegatov DSSS in tozda Gotova tkanina ter 5 iz delovne organizacije TAPO. V konferenci 25 pa je po 10 delegatov iz tozda Surova tkanina in Energetika in vzdrževanje.« »Koliko se jih udeleži zasedanja ZZD občine Ljubljana-Šiška?« »Na občino, kjer zasedajo običajno enkrat mesečno, gresta dva delegata, seveda s pooblastilom. Zaradi tega, ker je nekaj delegatov, ki niso dovolj resno vzeli funkcije, moramo preostali člani hoditi večkrat.« »Zasedanja ZZD na občini se običajno razvlečejo, kaj pa sestanki konferenc delegacij v naši delovni organizaciji?« »Glede na naravo dela so običajno po 13. uri in skupni za obe konferenci (lahko pa so tudi glede na problematiko ločeni). So kratki in jedrnati. Kljub temu pa udeležba ni vedno najboljša.« »Kje pa je vzrok nepopolni udeležbi?« »V že omenjeni neresnosti, pa zaradi dela, ki poteka v treh izmenah in tudi zaradi vsebine oz. gradiva.« »Gradivo je predmet nezadovoljstva tudi tu ■— zakaj?« »Še vedno je preobširno. Dobivamo Prilogo Javne tribune, Informator, Poročevalec in še drugo gradivo, ki pa ga je preveč. Pogosto pa je tematika prezahtevna. V takem primeru prosimo za pomoč delavce naših strokovnih služb. Podano bi moralo biti v krajših izvlečkih in v razumljivem jeziku, seveda bi določeno stopnjo strokovnosti moralo ohraniti.« »Kako poročajo delegati o svojem delu?« »Na oglasno desko damo gradivo in zapisnike z naših sestankov kot z občinskih sej, ne pozabimo na dnevne informac> je. Po potrebi o tematiki razpravljajo drugi samoupravni organi ali pa njihovi člani prisostvujejo sestankom naših konferenc delegacij.« »Posredujete na ZZD tudi pripombe, predloge?« »Če je potrebno postavimo pismeno že pred sejo predloge in pripombe, običajno v obliki delegatskih vprašanj, na katera dobimo odgovor na sami seji ali pa v pismeni obliki.« Branko Pevec Iz službe za EOF Služba za elektronsko obdelavo podatkov je ena naj mlajših strokovnih služb v Dekorativni. Če ne upoštevajmo najzgodnejših prizadevanj in razmišljanj o modernizaciji obdelave podatkov, potem lahko za letnico ustanovitve štejemo leto 1973, ko smo namestili računalniški sistem IBM sistem 3, na katerem delamo še danes. Sedaj je v službi za EOF zaposlenih 9 delavcev. Njihova dela in naloge razdelimo na dve osnovni področji: operativni del in planski oz. analitski del. V prvi del nalog uvrščamo dela operaterja na vhodni enoti, operaterja na sistemu in vodje obdelav, v drugi del pa: organizatorja — analitika, organizatorja — programerja in programerja. Obdelave, ki jih danes izvajamo na računalniku so bile planirane in razvite na osnovi potreb naših tozdov in strokovnih služb, delno pa so prilagojene tudi zunanjim institucijam Ljubljanska banka — OD na hranilnih knjižicah ipd.). Od rednih obdelav, ki jih sedaj izvajamo na računalniku, naj omenimo le najobsežnejše, ki v večji ali manjši meni zadovoljujejo potrebe po obdelanih podatkih na naslednjih področjih dela: — kontrola kakovosti gotovih izdelkov; — skladiščenje gotovih izdelkov in del prodaje; — skladiščenje surovin in del nabave; »Ljubljana ’80« Tudi letos bo akcija preverjanja pripravljenosti prebivalstva za obrambo in zaščito. Lansko leto se je imenovala »Nič nas ne sme presenetiti«, letos pa »Ljubljana 80«. Akcija bo potekala v mesecu septembru, natančen datum pa bo določen kasneje. V akcijo bodo vključeni vsi prebivalci, vendar s to razliko, da bodo imele nekatere delovne organizacije obsežnejši program. Namen tega je, da preverimo znanje in usposobljenost in da se ob tem tudi dejansko usposabljamo. V to akcijo se bo vključila tudi naša delovna organizacija s svojimi enotami civilne samozaščite. In je prav, da se tudi mi intenzivno pripravljamo na to. Res pa je, da se moramo zavedati tega, da se usposabljamo za obrambo in zaščito nepretrgoma skozi vse leto in da je ta dan samo preverjanje znanja, ki smo si ga prej pridobili. Upamo lahko, da bo akcija pri nas kvalitetno in uspešno izvedena, tako kot je bila tudi v preteklem letu. Saj smo že večkrat ugotovili, da smo dovolj sposobni in da se zavedamo dolžnosti, ki jo imamo za obrambo našega samoupravnega socialističnega družbenega sistema. Bogo Modic — skladiščenje barvil in kemikalij ; — obračun OD s pripadajočo statistiko; — kadrovska evidenca in statistika; — izdelava operativnega plana. V letošnjem letu poleg razširitev in dopolnitev obstoječih obdelav pripravljamo tudi novo obširnejšo obdelavo: »Kalkulacije« v povezavi z delovnimi mesti in delovnimi načrti. Ta obdelava se bo logično povezovala z delom dosedanjih obdelav in bo izkoriščala, del že sedaj zbranih in urejenih podatkov. Razvijamo jo v prizadevanjih, da bi postala del bodoče kompleksne obdelave: »Vodenje in kontrola proizvodnje«, katere rezultati bodo dajali točen pregled nad planiranjem in izvrševanjem proizvodnje. Žal pa sedanje kapacitete računalnika ne omogočajo izvajanje tako kompleksnih obdelav. Množica podatkov, ki jih računalnik potrebuje za tako obdelavo je namreč prevelika za kapacitete obstoječega računalnika. Zato smo že pred časom zače- li razmišljati o njegovi razširitvi oz nabavi ali najemu novega. Predvsem smo planirali nabavo računalnika večjih kapacitet istega tipa in pa dodatne naprave t.im. terminale, ki omogočajo takojšen, neposreden pristop k zbranim podatkom in s tem takojšnjo spremembo podatkov v računalniku ob nastopu kakega poslovnega dogodka. Vendar pa se zaradi izredno strogih in kompliciranih predpisov za uvoz take opreme in pa v zadnjem času tudi težjih pogojev gospodarjenja nasploh, taka rešitev zdi manj primerna in bomo verjetno morali iskati rešitev pri domačih proizvajalcih računalniške opreme, kar pa bo povezano s težavami pri prenosu dosedanjih obdelav na nov računalniški sistem. V prihodnjih letih nameravamo izdelati kompleksen informacijski sistem za celotno delovno organizacijo. Tak informacijski sistem bi bilo mogoče narediti v naslednjih 3—5 letih, seveda s pomočjo novega zmogljivejšega računalnika. Pri tem pa se zavedamo, da se s splošnim razvojem DO in z novimi pogoji gospodarjenja kažejo vedno nove potrebe, ki so v danem trenutku zelo pomembne za celotno DO in lahko povzroče bistvene spremembe pri realizaciji postavljenih ciljev naše službe. Jakob Zupan Opravljanje dela med kolektivnim dopustom Med kolektivnim dopustom vsi delavci niso uživali zasluženega počitka. Delavci iz tozda Energetika in vzdrževanje so skupaj z zunanjimi sodelavci napravili vse, da so bili po dopustu stoji in instalacija sposobni za nemoteno obratovanje. Opravljena so bila naslednja dela: — Parni kotel BKG 10 je bil priključen na toplotni akumulator. Pregledal ga je tudi republiški inšpektor za parne kotle. — Pregledana in preizkušena so bila vsa tovorna dvigala. — Pregledane, očiščene in preizkušene so bile klima naprave v tozdu Surova tkanina. —• Elektrika in instalacije: opravljen je bil temeljit pregled trafo postaje (visoki in nizki del) in vseh dovodov ter razvoda v posameznih oddelkih. — Toplovodne in vodovodne instalacije: Pregledane so bile vse instalacije, preizkušeno je bilo tesnenje ventilov in obnovitev toplotnih izolacij. — V tozdih Gotova in Surova tkanina so bili pobeljeni oddelki in opravljena popravila poškodovanih tlakov. —• Montaža strojev za čiščenje tkanin (Vibromat). — Montaža kompresorja Demag in preizkus, nemoteno obratovali. — in vrsta manjših del, ki omogočajo, da bodo stroji in naprave Delavci so svoje delo uspešno opravili, saj po kolektivnem dopustu ni bilo zastojev pri obratovanju. B. P. Oblikovanje naših tkanin »Od ideje do vzorca — to je v nekaj besedah naše delo v vzorčnem oddelku (desinaturi). Za to pa je potrebna vrsta znanj, ki si jih naši delavci, ki so po poklicu tekstilni tehniki, pridobivajo s prakso in študijem ob delu,« — mi je povedala tov. Alenka Ferjančič, ki je pomočnik vodje vzorčnega oddelka, oblikovalka pa že 13 let. Tudi ona je šla skozi življenjsko šolo praktičnega nabiranja izkušenj. Pravih šol za delo oblikovalca (desinaterja) še ni bilo, saj mora obvladati znanje s področja tekstila in oblikovanja. delavk, ki rišejo idejne osnutke, komponirajo barvne kombinacije, prenašajo ideje na tkanine . .. »Idejne osnutke lahko prej skiciramo, narišemo ali pa jih izdelujemo ,v živo’ na ročnih statvah, v manjših količinah pa na mehaničnih. Dobro moramo proučiti, kakšne materiale bomo uporabili, ker je treba upoštevati različne možnosti oblikovanja, vkomponir an j e novega izdelka v prostor in tudi običajni sestavini, kot sta kvaliteta in cena. Idejne osnutke obravnava komisija za vzorce, Usklajevanje barv V vzorčnem oddelku »Seveda pa brez veselja do tovrstnega dela ne more biti uspeha. Dela je namreč precej: treba se je seznanjati s strokovno literaturo, tako domačo, kot tisto, ki izhaja v tujini. Posebna oblika izobraževanja, ki poteka izven delovnega časa, so razna predavanja in strokovni seminarji.« V vzorčnem oddelku je več ki jo sestavljajo delavci iz nabave, tehnične službe, prodaje in proizvodnje. Nato pa izdelamo vzorce, ki jih predstavimo strankam. Načeloma enkrat letno na kolekcijah, ki jih glede na potrebe in želje tržišča sproti dopolnjujemo, ali pa posamično.« Dve tretjini vzorcev se porodi v glavah delavk iz vzorčne- Komponiranje barvne kombinacije in pripravljanje predloge ga oddelka, ena tretjina pa so ideje prenesene s sejmov ter samih kupcev (če se ne odločijo za vzorce, ki jih imajo že narejene). Kupci lahko sami izdelajo načrt, sugerirajo material, barvo, obliko, ceno ali pa prinesejo oz. pošljejo svoj vzorec. »Vzorcem se skušamo čimbolj približati. Pri tem pa imamo težave z materialom, ki je pogosto slabše kvalitete, z barva- najbolj zanimivo in uporabno. Poleg ogleda na sejmih izmenjavamo izkušnje, zasledujemo razvoj pohištvenih tkanin in dobimo tudi ideje za nadaljnje delo. Največja sejma, ki se vsako leto izmenjujeta sta v Kol-nu in Parizu, za nas je zanimiv tudi sejem v Kopenhagenu, ker precej blaga izvažamo v skandinavske dežele.« Obiskujejo tudi domače sejme, kjer se predstavljajo s svo- Kreiranje novega vzorca na ročni vzorčni statvi mi in s ceno. Kljub temu nam uspeva izdelati vzorce, ki zadovoljujejo še tako zahtevne inozemske kupce«. Kaj je novega na področju oblikovanja pohištva in posebej pohištvenih tkanin v tujini pa izvedo naše oblikovalke na sejmih v tujini. »Sejmi so obsežni, razstavljenih izdelkov je precej, tako da imamo resnično čas samo za oglede tistega, kar je za nas jimi kolekcijami in posameznimi artikli. Da so delavke iz vzorčnega oddelka želje tržišča večkrat dobro »uganile«, kažejo tudi priznanja s sejmov — KLJUČ za kolekcije iz beograjskega sejma, priznanja iz Leskovca, ljubljanskega sejma mode ... Znanje, volja in veselje, ki ga imajo oblikovalke, so zagotovilo, da uspeh na domačem in tujem tržišču tudi v prihodnje ne bo izostal. Branko Pevec I 8 RED IL.NI Vloga ZK v ustalitvenih prizadevanjih Konec avgusta so tudi v tozdu Predilnica razpravljali o polletnem obračunu in o ustalitvami! načrtih za drugo polovico leta ter naslednje srednjeročno obdobje. Tako je osnovna organizacija ZK na sestanku, ki je bil skupaj z izvršnim odborom sindikata ugotovila, da bo potrebno: 1. Za proizvodnjo uporabljati čimveč domačih snovi in reprodukcijskega materiala ter s čimvečjim izkoristkom in dobro kvaliteto preje omogočiti čim-večji izvoz. 2. Prizadevati si za najustreznejšo dohodkovno povezanost med tozdi in delovno organizacijo. 3. Kvalitetno, odgovorno in realno planiranje letnega plana v letu 1981 in srednjeročnega razvoja TOZD do 1985 z vsemi potrebnimi ustalitvenimi elementi. 4. Še naprej vztrajno razvijati odgovoren odnos do dela, do družbenih produkcijskih sredstev in izkoriščanju delovnega časa. 5. Dograjevati sistem osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. 6. Še naprej razvijati infor- miranje o vseh važnejših dogodkih v proizvodnji, družbenopolitičnih organizacijah v TOZD, DO in občini. 7. Voditi najustreznejšo politiko kadrov za nadaljnji razvoj TOZD. 8. Biti na tekočem s politično varnostno oceno z upoštevanjem učinkov in ukrepov ekonomske stabilizacije in razpoloženja med ljudmi ob danih situacijah. 9. Do konca leta sprejeti nove mlajše člane v ZK. V razpravi je bilo rečeno tudi, da bo treba gledati na to, da bo čimmanj odpadkov, to pa je moč doseči s še boljšo organizacijo dela ter z osebnimi prizadevanji delavcev. Dejstvo je, da na ceno surovin, energije in na druge stroške delavci ne morejo vplivati, lahko pa na to, da je teh stroškov čim manj. Na koncu so ugotovili, da je naloga vseh članov ZK v TOZD, da vsak na svojem področju daje vzgled pri delu, se družben oaktivno vključuje in vpliva na delovno okolje v duhu smernic ustalitvenih gospodarskih ukrepov. B. P. O delu DS »O tem, kaj se govori na delavskem svetu, kaj se tam predlaga, o čem se razpravlja in odloča, so delavci tozda Predilnica dobro obveščeni. Vsakodnevne informacije prinašajo tudi gradivo o sejah delavskega sveta«. Predsednik delavskega sveta Edo Detiček mi je povedal, da so delavci v Predilnici dobro informirani, obveščenost pa je prvi pogoj za uspešno delovanje v samoupravnih organih. V njih so delavci nekje bolj, nekje manj aktivni, petnajst delegatov delavskega sveta je med slednjimi. »Delavski svet obravnava periodične obračune, probleme s področja družbenega standarda, socialna vprašanja, razpravlja o odločitvah pomembnih za TOZD in tudi o nekaterih manjših zadevah, ki še zdaleč niso nepomembne, čeprav se morda tičejo samo enega delavca.« Samoupravno odločanje v njihovi temeljni organizaciji poteka podobno kot v ostalih TOZD Dekorativne. »Vso problematiko, o kateri odloča zbor delavcev, pripravi najprej strokovni kolegij, potem Odtočni kanal Ilovica, kamni, razni drugi odpadki, vse to se je nabiralo v odtočnem kanalu, po katerem voda iz bližnjega potočka in odpadne vode nenehno odtekajo v Savinjo. (Še prej se očistijo v obstoječih čistilnih napravah, še bolje se bodo v novem čistilnem kolektorju, ki je v gradnji). Že omenjeni material pa je v avgustu kanal dokončno zamašil. Ker teče kanal pod pri- se sestaneta osnovna organizacija ZK in 10 sindikata, nato so na vrsti zbori. Zbori delavcev potekajo po izmenah in po obratih. Zbor delavcev o predlogih odloča, delavski svet jih potrdi in pripravi za realizacijo. Tako je pred kratkim delavski svet na svojem sestanku potrdil delitev dohodka, ki so jo zbori delavcev že pred kolektivnim dopustom sprejeli.« Tovariš Detiček mi je še povedal, da je sanacija pozitivno vplivala tudi na osveščenost delavcev. Bolj se zanimajo za proizvodnjo, za to, koliko naredijo in kako, skratka začeli so »živeti s tovarno«. To pa se kaže tudi v večji samoupravni aktivnosti, ki pa v glavnem poteka med malico ali pa pred oziroma takoj po koncu dela. »Popoldne oziroma v prostem času naši delavci ostajajo doma, kjer jih čaka delo na vrtu ali njiva. Večina jih živi v Laškem in krajih v okolici, kjer pa se vključujejo v družbenopolitično delo domačih krajevnih skupnosti.« b. p. pravljalnico, so bili nekaj časa v nevarnosti stroji v njej. Stroji so zaradi zamašenega kanala nekaj časa stali, kar pa pomeni, da je stal tudi del proizvodnje. Ker je kanal že star in na nekaterih mestih precej ozek, je bilo potrebno precej naporov, da so delavci sami in s pomočjo gasilcev kanal le očistili in tako omogočili, da bo zopet opravljal svojo nalogo. 1. v. Delo v skladišču gotovih izdelkov Predno odpremimo tkanine iz Dekorativne se nekaj časa zadržijo v skladišču gotovih izdelkov. Vodja skladišča tov. Lado Štojs me je vodil po skladiščnih prostorih in odgovarjal na vprašanja o delu v skladišču. © Koliko vas dela v skladišču? »Trenutno je zaposlenih 37 delavcev. Z racionalizacijo del smo dosegli, da kljub temu, da nas je nekoliko manj, kot je predvideno, delo normalno poteka. Po potrebi oz. ob konicah pa delamo tudi preko rednega delovnega časa, oz. dobimo pomoč iz drugih oddelkov.« • Kakšne so delovne naloge delavcev v skladišču? »Skladiščnik sprejema naročilnice iz prodaje, jih ureja po karticah, po potrebi dostavi proizvodnji, skrbi za zalogo in za realizacijo kartic. Njegovo delo so tudi rezervacije in dobropisi. Operativno delo vodi in nadzoruje izmenovodja, jaz kot vodja skladišča pa organiziram delovni proces in skrbim, da normalno teče. Do pred nekaj leti ni nihče hotel biti odgovoren za delo po etažah, sedaj odgovarjajo zanj vodje etaže. Skupaj z emhaler-ji bliago dokončno embalirajo, sortirajo po paletah, skratka ga pripravijo za nadaljnjo odpremo. Administratorka I vpisuje dobavnice na kartice, uravnava listo zalog, usklajuje tekoče stanje z zalogami, ureja evidenco prisotnih. Administratorke II pa vpisujejo podatke. Obratni tehnik sešteva dobavnice, popisane tovorne in naslovnikove listke, specifikacije za izvoz. Za čiste prostore pa skrbi poleg skladiščnih delavcev samih tudi snažilka.« ® Kakšne delovne priprave uporabljate? »Bale in pakete je potrebno deloma ročno, deloma z viličarji naložiti na palete. Palete se Sindikalna knjižnica se predstavi V dvorani nad jedilnico je prostor za razne dejavnosti. V njej v hladnejših dneh med odmorom malce posedimo, poklepetamo o tem in onem in mogoče še opazimo ne, da je vsak torek in četrtek med nami tudi Milica Koporc. Med pol deveto in enajsto uro izdaja knjige, po katerih mnogi prav radi segamo. »V omarah je knjig kar precej. Koliko pravzaprav?« »Iz seznama knjig je razvidno, da imamo nekaj čez 600 naslovov, imamo pa jih še okoli 150 s področja družboslovja, ki pa še niso razvrščene. »Koliko knjig pa je izposojenih?« »Ne vodim statistične evidence. Zato točnih podatkov nimam. Lahko pa rečem, da si knjige naši delavci kar precej izposojajo.« »Kdo si lahko knjige izposodi?« »Vsak naš delavec, ki ima voljo in čas, da se oglasi v knjižnici. Izposoj evalnine ni, tako tudi zamudnine ni, čeprav bo potrebno nekaj napraviti, da ne bi imeli nekateri tudi po več mesecev knjig doma.« »Nekateri več beremo, drugi manj, kdo pa si pri nas izposoja knjige?« »Odvisno je tako od delavca v delovnih enotah kot tudi od izmene. Nekdo na primer prebere knjigo, potem pa jo priporoči drugim.« »Ali pa knjige priporočite vi?« »Res je tako. Ko odprem knjižnico, izberem nekaj knjig in jih razstavim po mizi. Glede na želje ponudim to ali ono knjigo. Sicer pa bralci izbirajo po seznamu knjig.« »Knjige z najrazličnejših področij so v tem seznamu, torej tudi v knjižnici, katere pa so najbolj brane?« »Prednost imajo knjige z lažjo tematiko — ljubezen, humor, knjige, po katerih so bile posndte TV nadaljevanke, precejšnje zanimanje pa je za knjige z vojno tematiko.« »Družboslovna literatura je kar dobro zastopana. Pa je tudi brana?« premešča in prevaža z viličarji ali s transportnimi vozički. Te uporabljamo predvsem, ko prepeljemo večje količino blaga iz novega skladišča v skladiščne lope.« ® Kakšno blago pa je v posameznih skladiščnih prostorih? »Blago pride iz pripravljalnice (adjustirnice), kjer ga označijo in zapakirajo v kartone ali pa ga prevzamemo v balah, v pritličju je odpravni prostor, kjer blago dobi oznake: številke za koga je, in druge podatke. V kleti je izvozno blago, razvrščeno po nalogih in no kuncih. Lasne tkanine (pliši) namenjeni za domači trg so v I. nadstropju. Sortirano je no artiklih in barvah ter kuncih. Tam so tudi vzorci (sedaj za seriem v Beogradu) in blaeo za prosto prodajo. Sicer pa je to blaeo uskladiščen'-' v slavnem v skladiščni Ioni. Tam se trenutno (avgusta) zbira tudi blago, ki ga pripravljamo za prevoz po železnici za Sovjetsko zvezo. V starem skladišču pa imamo blago za stranke, kjer je razstavljeno tako, da si ga lahko same ogledajo in se laže odločijo za nakup.« ® Kam prodajate blago? »To je sicer vprašanje prodajni službi, lahko pa povem, da ga izvažamo največ v Sovjetsko zvezo, v Avstralijo, Šved- sko, Finsko in drugam, pa tudi v dežele tretjega sveta (trenutno v Kamerun). Večji domači kupci pa so: Meblo, Stol, Šavrič, Oriolik in Mobilia in drugi.« ® Koliko blaga dnevno uskladiščite? »Okoli 30.000 m.« ® Kako pa poteka prevoz blaga do kupca? »Približno polovico blaga prepeljemo po železnici in to kosovno ali vago-nsko, druga polovica pa je osebni prevzem delovne organizacije kupca.« • Kako tudi pri vas prihranite kakšen dinar? »Varčujemo pri gorivu, tako da uporabljamo povezane transportne vozičke za večje količine tovora in sploh s tem, da viličarje čimbolj racionalno uporabljamo. Pazimo pa tudi, da čimmanj embalaže zavržemo. Delamo tako, da poteka delovni proces čimbolj racionalno.« ® Kakšne pa so težave oz. problemi? »Kljub temu, da imamo nove skladiščne prostore, so že premajhni ker smo v zadnjih letih bistveno povečali proizvodnjo. Manjši problemi so tudi z delavci, saj je precej bolniških, kar je glede na naravo dela (prepih in fizično delo) tudi delno razumljivo«. b p. »Vedno več delavcev si izposoja knjige s tega področja. Samoupravljanje se razvija, aktivnost v raznih organih zahteva dodatno izobraževanje. Pri tem vloga knjižnice še zdaleč ni nepomembna.« »V seznamu knjig je precej avtorjev, pri katerih pogrešam njihova novejša dela. Kje je vzrok temu?« »2e nekaj let — razen družboslovnih — nismo nabavili novih knjig. Tudi bralci me povprašujejo, kdaj bo kaj novega. Nekaj denarja imamo, tako da upam, da bomo kmalu kaj nabavili.« Marsikaj bo treba še napraviti, nabaviti nove knjige, jih oviti, urediti po vrstah, narediti seznam družboslovnih knjig, urediti kataloge. Tega pa Milica Koporc sama ne more narediti. Na pomoč bo moral priskočiti sindikat in mladina, imamo pa še kulturno komisijo, ki bi tudi lahko storila kaj, da bi se izbor knjig še povečal pa -tudi, da bi delavci po knjigah še bolj segali kot doslej. Branko Pevec ■ INI ikO Mladinska poletna politična šola V smislu načrtnega in sistematičnega idejnopolitičnega usposabljanja v ZSMS je republiška konferenca ZSMS tudi letos organizirala mladinsko poletno politično šolo, ki je trajala od 18. do 23. avgusta v Vikrčah. Letošnja politična šola ima v času priprav na novo mandatno obdobje pomembno - nalogo dati, osnovna teoretična znanja in nekatere praktične sposobnosti, istočasno pa nas je pripravila za delo v naslednjem mandatnem obdobju. V šoli smo na plenarnih zasedanjih in javnih tribunah poglabljali znanje in spoznanja iz marksistične teorije in prakse našega socialističnega samoupravljanja, jih dopolnjevali z aktualnimi vprašanji našega družbenega razvoja in s področja mednarodnih odnosov. Predavali so najvidnejši družbenopolitični delavci: Franc Kimovec —• Žiga o razvoju družbenih organizacij in društev na Slovenskem, organiziranje in vključevanje v družbenopolitični sistem. Stane Dolanc o zgodovinskem razvoju naše države od leta 1948 pa vse do danes. Mitja Ribičič o mednarodni politični situaciji in medsose-skih odnosov. France Popit o aktualnih družbenoekonomskih in političnih razmerah v SRS. Vlado Janžič o sodobnih tendencah v komunističnem in delavskem gibanju. Milan Kučan o ustavnih spremembah v SFRJ in SRS Franc Šetinc o socialističnih silah, religiji in cerkvi. Dr. Vasil Tupkovski o vlogi ZSMJ v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. V dopoldanskem času so potekala predavanja po programu dela po skupinah glede na tekočo problematiko na različnih področjih. Razdeljeni smo bili v devet skupin, od katerih sta bili najštevilnejši skupina predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc in skupina predstavnikov konferenc mladih delavcev. Prepričana sem, da je takšno idejnopolitično usposabljanje zelo pomembno tudi za spoznavanje mladih med seboj, izmenjavo mnenj in izkušenj, dajanje novih predlogov, ki so zelo dobrodošli. Milica Koporc Mladinski piknik Mladi iz Litostroja in Dekorativne so se zadnjo soboto v avgustu zbrali na srečanju ob Sori. Bilo je poskrbljeno za lepo vreme, jedačo, pijačo, glasbo — samo za večjo udeležbo naših mladincev ne! MLADI — Bilten delovne mladine DO Dekorativna Ljubljana V maju je izšla prva številka glasila mladih iz naše Dekorativne. V njem so se mladi spomnili predsednika Tita, daljša sta prispevka o mladinski politični šoli ter zgodovini ZSMS. Prostor v glasilu imata kultura in šport, da so mladi tudi delovni je razvidno iz zapisa o očiščevalni akciji, udeležujejo pa se tud pohodov. Mladina sodeluje tudi s krajevno skupnostjo, čemur je namenjen en prispevek. Po vročih poletnih dneh naj bi glasilo »Mladi« začelo izhajati enkrat mesečno. Kar največ uspeha želimo! bilten delovne mladine DO DEKORATIVNA ljubljena 1980 MLADI! DOPISUJTE V NAŠE GLASILO! Gibanje nesreč pri delu v prvi polovici leta 1980 Ce o stanju varstva pri delu v prvi polovici 1980. 1. sklepamo po metodi stališča analize nesreč, ki so se pripetile v tem obdobju, potem je nedvomno, da se je z ozirom na stanje iz prejšnjega leta bistveno izboljšalo (glej tabelo). Pogostost nesreč je v vseh obratih občutno padla in na nivoju DO znaša 3,8 odst. vseh zaposlenih, kar glede na 6 odst. pogostost iz 1979. 1. pomeni napredek vreden pozornosti. Resnost teh nesreč se je zmanjša- la v vseh obratih razen v tkalnici, kjer se je zaradi resnejših nesreč na poti v službo ali iz službe zvišala za ca. 3 dni po poškodbi, kljub temu pa se je v celoti tj. na nivoju DO resnost nesreč pri delu zmanjšala za 0,5 dni po poškodbi. Iz teh rezultatov, zlasti če upoštevamo, da se varstvo pri delu iz leta v leto postopoma izboljšuje, se da sklepati, da so prizadevanja vseh, ki skrbijo za preventivno in kurativno varstvo rodila sadove. Toda, ugotovljeno nas ne sme zapeljati na krivo pot, kajti vsaka nesreča, ki se pripeti delavcu dokazuje, da je na tem delovnem mestu v tem času bilo nekaj narobe. Zavoljo tega in pravice delavca do moralne in fizične integritete 3,8 odst. poškodovanih na leto in povprečno zdravljenje poškodbe 11,7 delovnih dni, je treba še zmeraj skrajno vestno obravnavati in temu ustrezno ukrepati. Poglabljanje v statistične ter GIBANJE NESREČ PRI DELU V PRVI POLOVICI LETA 1980 V PRIMERJAVI S ŠTEVILOM NESREČ V LETU 1979 Izgubljeno Pogostnost Resnost DELOVNA S .Nesreče pri delu delovnih dni nesreč 3 ENOTA 2 'o; "o; cd O '51 O ’cd % "o ’cd O '51 OJ -S a £ tt £ TS £4 £4 £ O 03 o3 05 03 M o3 cd M cd cd ti £ £ c/3 £ £ c/3 £ £ c/3 £ £ cn 1 Pripravljalnica 80 3 2 5 40 14 54 2,3 1,5 3,8 13,2 7 10,8 79 13 2 15 143 40 185 4,4 0,6 5,0 11 20 12,2 80 1 1 11 _ 11 5,8 5,8 11 11 2 Barvarna preje 79 2 — 2 24 — 24 5,6 — 5,6 12 — 12 3 Tkalnica 80 4 2 6 63 36 99 2,8 1,4 4,2 15,7 18 16,2 79 13 6 19 180 74 254 4,3 2,0 6,3 14 12 13,4 A TOZD — A 80 8 4 12 114 50 164 2,6 1,3 3,9 14,2 12,5 13,0 79 28 8 36 479 141 620 4,7 1,9 6,6 14,5 10,8 13,4 1 Apretura 80 2 2 18 18 6,0 6,6 9,0 9,0 79 65 3 8 80 15 95 7,5 4,4 11,9 16,0 5 11,8 2 Šivalnica 80 79 4 8 1 4 9 43 83 25 43 108 4,2 4,1 0,5 4,2 4,6 10,7 10,4 25 10,7 12 80 6 6 61 _ 61 3,6 _ 3,6 10 _ 10 B TOZD — B 70 19 7 26 258 55 313 5,7 1,4 7,2 12,9 11 12,5 C TOZD — C 80 4 4 33 33 1,7 1,7 8,3 8,3 79 12 — 12 117 — 117 27,3 — 27,3 9,7 — 9,7 Z DO »D« 80 18 4 22 208 50 258 3,1 0,7 3,8 11,6 12,5 11,7 79 61 13 74 733 169 902 5,0 1,0 6,0 12,0 13,0 12,2 posamezne kazalce in značilnosti nesreč pri delu nas še bolj opozarja na tako resnost, ker nam razkriva in dokazuje omenjene napake in pomanjkljivosti pri izvajanju in zagotavljanju resnega dela delavcev. Zato se moramo vsi zavedati značilnosti ugotovljene ob analizi nesreč in kaj te pomenijo. 55 odst. vseh nesreč so poškodbe ob strojih. Od teh se jih je 23 odst. pripetilo na gibljivih in vrtljivih (najbolj nevarnih) delih stroja, 32 odst. pa na statičnih delih. Gibanje pri delu z ročnim transportom materiala med poškodbami nastopa najbolj množično v tovarni s 33 odst. Preostalih 12 odst. odpade na orodja, materiale in druge ovire. Nepazljivost pa je še zmeraj najbolj pogost vzrok nesreč pri delu tj. 50 odst. Od tega 2 odst. nesreč sodijo v grobo nepazljivost oz. malomarnost, kar je pri delu lahko vzrok hudih in najhujših nesreč. 23 odst. vseh poškodovanih izvaja svoje delo na nepravilen in zato zelo nevaren način. Ostali vzroki nesreč pri delu so: neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, pomanjkljivosti v organizaciji dela, vzdrževanju in drugo. Med poškodbami je registrirano 13,5 odst. transportnih delavcev, 9,5 odst. apreterjev, ter ravno toliko preddelavk, tekstilnih mojstrov in mehanikov. Drugi poklici so med poškodovanimi zastopani le posamično. Nesreče pri delu nas opozarjajo ne glede na to ali opravljamo vodeno ali nadzorovalno delo, da je varstvo pri delu oz. skrb za zdravje in življenje človeka, sestavni del vsakega delavca, ki ga nekateri še zmeraj ne upoštevajo in ne cenijo zadosti. Vasilije Petronijevič Muzej ljudske revolucije 2e med vojno se je pokazala potreba po zbiranju dokumentov in podatkov z vseh področij narodnoosvobodilnega giba-ja. S tem namenom so 12. 1. 1944 z odlokom OF ustanovili »Znanstveni inštitut pri IOOF«. Delo tega inštituta je 1948 prevzel novoustanovljeni Muzej narodne osvoboditve, ki se je 1955. leta preselil v obnovljeni Cekinov grad, bivši Lambergov dvorec s konca 18. stoletja. Čez sedem let se je preimenoval v Muzej ljudske revolucije Slovenije, razširil svoje delovanje še na predvojno obdobje in pripravil stalno razstavo. Danes muzej hrani v svojih depojih okoli 12.000 muzejskih predmetov in 180.000 fotografij. Tu je tudi edinstvena zbirka umetniških del, nastalih med vojno, najbolj znana je zbirka partizanske grafike in risbe (okoli 17.000). Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Uveljavitev načela delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela ima zelo velik pomen za povečanje zavzetosti delavcev za delo ter smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Dosedanja družbena praksa in prizadevanja za uveljavitev načela delitve po delu in rezultatih dela sta pokazala zelo različne in marsikje nezadovoljive (Nadaljevanje z 8. strani) Muzejski delavci obdelujejo gradivo predvojnega, vojnega in povojnega obdobja v SR Sloveniji. Poleg inventariziranja in zbiranja podatkov se ukvarjajo še z raziskavo vseh treh obdobij na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Iz svojega bogatega gradiva pripravljajo razstave, ki potujejo po- domovini in tujini, v posebej pripravljeni dvorani pa se vrstijo gostujoče razstave. Stalna razstava, ki je postavljena v petih dvoranah, nas popelje z bogatim slikovnim gradivom in muzejskim materialom od prvih predvojnih začetkov delavskega gibanja do prvih organiziranih poskusov vstaje, okupacije, narodnoosvobodilne borbe in nasilja okupatorja. V četrti dvorani si lahko ogledamo o-ris kulturnega in likovnega življenja med vojno. V ostalih dvoranah je prikazano še partizansko šolstvo, v avlah pa partizanska saniteta, partizanska tehnika in tiskarne ter partizanske delavnice, kurirske zveze in denarni zavod. Muzej ljudske revolucije Slovenije je odprt: rešitve, hkrati pa neučinkovite in neusklajene z zakonom o združenem delu. Vse to je zahtevalo izdelavo družbenega dogovora, v katerem se udeleženci dogovorijo za skupne osnove in merila oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter skupna izhodišča in naloge za nadaljnje delo. Zaradi tega so se Zveza sin- torek in četrtek od 9. do 13. ure, sreda, petek, sobota in nedelja od 9. do 13. ure in od 15. ure do 18. ure. Vstopnina za otroke, dijake in študente je 3,00 din, ostali 5,00 din. V sklopu Muzeja ljudske -revolucije Slovenije pa še spadajo-: Baza 20 na Kočevskem Rogu — kjer je stalna razstava o delovanju vodstvenih organov osvobodilnega boja, Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici —• kjer so prikazane priprave in potek nacističnega izganjanja Slovencev med okupacijo in njihovo življenje v izgnanstvu, Trebče pri Podsredi, spominska soba Tito v Sloveniji — kjer je prikazano življenje in delo Tita v mladosti in njegovo revolucionarno delovanje v Sloveniji, Goričane pri Medvodah — kjer je spominska soba pokrajinske konference KPJ za Slovenijo. Vabimo vse delavce, da si Muzej ljudske revolucije Slovenije ogledate. dikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet skupščine-Slovenije odločili, da Sklenejo »Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.« V ta namen so udeleženci dogovora imenovali komisijo za pripravo tega družbenega dogovora. Komisija je pripravila več tez in -osnutkov. Na osn-ovi danih pripomb in priporočil je bil izdelan »osnutek«, ki so ga obravnavali in sprejeli: — predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije — izvršni odbor Gospodarske zbornice Slovenije — izvršni svet Skupščine Slovenije. Osnutek je bil dan v javno obravnavo 31. 7. 1980. Družbeni dogovor ima sedem poglavij. I. Udeleženci, cilji in vsebina dogovora Zveza sindikatov Slovenije je udeleženec družbenega dogovora zaradi zagotavljanja družbene vloge delavcev na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo še posebej pri določanju skupnih osnov in meril za uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Njena naloga je, da daje pobude, neposredno sodeluje pri oblikovanju osnov in meril in sopodpisuje samoupravne splošne akte s področja razporejanja dohodka. Gospodarska zbornica je udeleženec tega dogovora zaradi izvajanja z ustavo, zakoni in njenim statutom določene vloge pri pospeševanju dela, upravljanja in poslovanja organizacij združenga dela in samoupravnega urejanja. Izvršni svet SR Slovenije je v okviru pravic in odgovornosti republike odgovoren za stanje in izvajanje politike in zakonov na tem področju. Namen udeležencev tega dogovora na podlagi sprejetih skupnih nalog in usmeritev je: 1. ustaliti in razviti podlago za samoupravno urejanje odnosov na tem področju, 2. razviti podlago za stalno večanje prizadevanj in odgovornosti delavcev za povečanje do- hodka na podlagi povečanja produktivnosti dela in boljšega gospodarjenja, racionalnega gospodarjenja z dohodkom in vlaganja v izboljšanje in razširitev materialne podlage dela. 3. razviti in utrditi podlago za trajno in neposredno odvisnost rasti sredstev za osebno in skupno porabo od povečevanja dohodka kot rezultata svojega in celotnega družbenega živega in minulega dela ter razviti podlago za ugotavljanje tistega dela dohodka, ki je rezultat dela v izjemnih naravnih, tržnih in drugih pogojih, 4. ustvariti trdno podlago za uveljavljanje socialističnega načela za približno enako delo in rezultate dela, približno enak osebni dohodek v sedanjih pogojih tržnega gospodarjenja, Še posebej pa s tem družbenim dogovorom udeleženci urejajo zlasti: 1. cilje in vsebine družbenega dogovora, 2. skupne osnove za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pri razporejanju čistega dohodka, 3. skupna izhodišča za delitev osebnih dohodkov, 4. skupne osnove in merila za ugotavljanje udeležbe delavca v sredstvih za osebne dohodke, 5. izhodišča za oblikovanje in porabo skupne porabe, 6. izhodišča za samoupravno sporazumevanje o razporejanju čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohoke in skupno porabo, 7. delovanje skupnega organa in naloge udeležencev. II. Skupne osnove za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pri razporejanju čistega dohodka Udeleženci so se sporazumeli, da pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke uporabljamo naslednje opredelitve skupnih kazalnikov: 1. kazalniki delavčeve produktivnosti in uspešnosti dela so: —- fizični obseg proizvodnje na delavca, — število delovnih ur v enoti proizvoda, — doseženi dohodek na delavca, —proizvodni stroški na enoto proizvoda. 2. kazalniki produktivnosti in uspešnosti dela vseh delavcev v temeljni organizaciji in delovni skupnosti, ki so združili delo in sredstva za skupno ustvarjanje dohodka, so: — število delovnih ur na enoto skupnega dohodka, (Nadaljevanje na 10. str.) (Nadaljevanje z 9 strani) — dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva, — celotni prihodek v primerjavi s proizvodnimi stroški, — stopnja izrabe proizvodnih zmogljivosti, — skupni stroški na enoto proizvoda, — povečanje dohodka na delavca. 3. kazalniki uspešnosti upravljanja in gospodarjenja s sredstvi v temeljni organizaciji in z združenimi sredstvi so: — časovna, količinska in celotna izraba proizvodnih zmogljivosti, — količnik obračanja obratnih sredstev, — proizvodni stroški na enoto posameznih vrst proizvodov, — dosežena akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. 4. uspešnost uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnem procesu in v organizaciji poslovanja bomo ugotavljali s primerjavo: —• rezultatov inovacij, racionalizacij in izumov v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so delavci združili delo in sredstva, —■ rezultatov ustvarjalnih dosežkov v združenem delu kot celoti, — rezultatov, dosežnih z vključevanjem v mednarodno delitev dela, — drugih dosežkov, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnega procesa, organizacije poslovanja, boljšim pogojem dela in k boljšim dohodkovnim rezultatom. Oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ob motnjah v gospodarstvu. V družbenem dogovoru udeleženci dajejo delavcem pobudo, da se s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev dogovorimo: — v katerem primeru bomo z združevanjem sredstev zagotavljali izplačevanje osebnih dohodkov in skupne porabe delavcem v temeljni organizaciji, ki ima motnje v poslovanju, — o pogojih, pod katerimi bomo združevali sredstva za te namene. S skupnimi programi ukrepov za odstranjevanje motenj oziroma s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v sanaciji pa naj določimo: — obseg združevanja sredstev za osebne dohodke in za posamezne namene skupne porabe, — osnove in merila za določanje višine osebnih dohodkov in višine izplačil za posamezne namene skupne porabe, ki jo zagotovijo z združevanjem sredstev, — pogoje vračanja združenih sredstev za te namene. III. Skupna izhodišča za delitev sredstev za osebne dohodke Organiziranje del in nalog delavcev je odvisno od ciljev temeljne organizacije, pri čemer je treba upoštevati delitev dela v njej. —• Razvid del in nalog je razčlenitev dejavnosti temeljne organizacije in delovne skupnosti na dela in naloge tako, da je omogočen in ugotovljen najprimernejši učinek vsakega in vseh delavcev v neposrednem povezovanju dela z delovnimi sredstvi, predmeti dela in z delom drugih delavcev. —■ Dela so splet uporabnih delavčevih spretnosti in znanj, ki so potrebna, da bi v združenem delu z določenimi sredstvi za delo v določenih pogojih dela opravljal določena opravila, ki so potrebna pri izdelavi proizvoda ali storitve skupnega dela združenega dela. —• Naloge so konkretno določena opravila, ki jih je dolžan opravljati delavec v okviru svojega dela v skladu s sprejetim programom pri izdelavi proizvodov ali storitev skupnega dela združenega dela. — Delovno področje (delokrog) so dela in naloge iz razvida, za katere se delavec ob sklenitvi delovnega razmerja zaveže, da jih bo opravljal v skladu s svojo sposobnostjo z delovnimi izkušnjami, z dopolnilnimi znanji, s potrebnimi spretnostmi in podobno. Delavec se lahko med opravljanjem dela v temeljni organizaciji zaveže, da bo opravljal tudi druga dela in naloge in tako spremenil svoje delovno področje, kadar se v temeljni organizaciji zaradi spremenjenih ciljev ali nove tehnologije organizirajo nova dela in naloge, ki jih je delavec sposoben opravljati. IV. Skupne osnove in merila za ugotavljanje udeležbe delavca v sredstvih za osebne dohodke 1. Prispevek iz živega dela Osnova za ugotavljanje delavčevega prispevka na osnovi živega dela sta količina in kakovost dela. Zahtevnost del in nalog ugotavljamo analitično kot so odvisne sestavine naslednjih elementov: —- sestavljenosti dela, to je delavčevih znanj in spretnosti, — odgovornosti pri delu, — umski in fizični napor pri delu, — pogojev dela, v katerih se delo opravlja. Podrobnejše opredelitve posameznih elementov zahtevnosti dela in način njihovega ugotavljanja bodo priloga tega sporazuma. 2. Delitev osebnih dohodkov na osnovi minulega dela Delavčev osebni dohodek na osnovi minulega dela je odvisen od prispevka k rezultatom gospodarjenja temeljne organizacije, ki jih ustvari: — is smotrno uporabo delovnih sredstev in predmetov dela v procesu dela, proizvodnje in poslovanja, — z naložbami sredstev, s katerimi razpolagajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela, v razvoj materialne podlage dela v lastni temeljni oziroma delovni organizaciji ali s skupnimi naložbami v druge temeljne organizacije. 3. Posebni pogoji dela Pri občasnem ponavljanju posebnih pogojev dela je dan predlog, da za vsak posamezni pogoj iz družbenega interesa delavci v samoupravnih aktih določijo poseben dodatek. 4. Nadomestila osebnih dohodkov Nadomestilo za osebni dohodek ne sme biti v nobenem primeru odsotnosti višje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec dosegel, če bi delal in dosegel normalni delovni učinek. Kot nadomestilo za osebni dohodek za: letni dopust, praznične dni, opravljanje delegatskih in samoupravnih funkcij, vojaške vaje, usposabljanje in pouk za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, udeležbo v civilni zaščiti, zaradi pozivov vojaških in drugih organov ter za udeležbo v mladinskih delovnih brigadah se obračuna akontacija osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih njegovega dela. Nadomestilo dohodka za čas bolezni do 30 dni ne sme biti manjše od 70 odst. in večje od 90 odst. povprečnega OD delavca, izplačanega v preteklem letu. V. Izhodišča za oblikovanje in porabo sredstev skupne porabe Udeleženci bodo vsako leto dajali družbene usmeritve za oblikovanje iin porabo sredstev skupne porabe. Sredstva se morajo predvsem uporabiti za organiziran obrok prehrane med delom, za zadovoljevanje planiranega obsega stanovanjskih potreb, za izobraževanje in za organiziran letni oddih. Delavcem, ki opravljajo težje fizično delo je potrebno zagotoviti sorazmerno višjo kalorično vrednost obroka, pri višini regresa je še zlasti važno upoštevati materialni in socialni položaj delavcev in njihovih družin, težje pogoje dela in zdravstveno stanje. Nagrade ob upokojitvi ne smejo presegati trikratnega povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. VI. Samoupravno sporazumevanje o razporejanju čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Sindikat kot udeleženec samoupravnega sporazuma bo zagotovil, da se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pri sklepanju samoupravnega sporazuma sporazumejo zlasti o: — skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti poslovanja temeljnih organizacij, —• medsebojnih pravicah in obveznostih temeljnih organizacij za odpravljanje motenj v poslovanju, — skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v temeljnih organizacijah, — skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje izjemnega dohodka v temeljni organizaciji in v porabi izjemnega dohodka, — enotni metodologiji za določanje razvida del in nalog, — skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, še posebej za dela in naloge, ki se opravljajo v vseh ali več temeljnih organizacijah, — skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje prispevka delavcev k uspehu poslovanja v temeljnih organizacijah na podlagi živega dela, —- Skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje delovnega prispevka delavcev na podlagi ustvarjalnosti, — skupnih osnovah in merilih za določanje osebnega dohodka iz minulega dela, — Skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov za socialno in materialno varnost, predvsem pa določajo: — višino zajamčenega osebnega dohodka, ki je višji od zakonsko določene najnižje višine in pogoje, pod katerimi je mogoče izplačevati tako določene zajamčene osebne dohodke, — pogoje, pod katerimi bodo delavci iz drugih temeljnih organizacij iz svojih rezervnih in drugih sredstev solidarnostno zagotavljali sredstva za izplačevanje samoupravno dogovorjenih osebnih dohodkov delavcev v tisti temeljni organizaciji, ki posluje z motnjami oz. ima izgubo, Naše sodelavke gredo v pokoj MALČI ŠKRBINA Pri Eiflerju sem se zaposlila leta 1956. Od samega začetka sem delala v skladišču materiala. Najprej kot raznašalka, potem kot disponer materiala. V okolju, kjer sem delala, so vladali tovariški odnosi. Ce primerjam delo takrat in danes, potem lahko rečem, da je bilo takrat delati veliko težje. Kljub temu sem rada prihajala v službo. Zaradi otrok sem delala tudi samo popoldne. Ko se je obrat B preselil na Celovško cesto, sem se v novem okolju zelo težko vživela. Srečevala sem se z nepoznanim ljudmi, vendar nas je delo vse bolj zbliževalo in ta- ko so tudi začetne težave bile premagane. Delo, ki sem ga sedaj opravljala, ni bilo ravno lahko. Zahtevalo je zbranost in doslednost, če sem hotela zadovoljiti in opravičiti to, za kar sem bila zadolžena. Na koncu bi želela celotnemu kolektivu veliko sreče pri uresničevanju vseh zastavljenih ciljev in da bi naloge, ki so še pred vami, kar najbolj vestno izpolnjevali. KARMELA ČUZELA Zadnje ure, ki jih je tov. Karmela Čuzela prebila na delu v šivalnici, sva se pogovarjala o času, ki ga je prebila v naši delovni organizaciji. Tov. Čuzela je povedala, da je v Slovenijo prišla leta 1959 in da se je v Dekorativni zaposlila 1963. leta. S sodelavci se je vedno dobro razumela, tako da ima na vsa ta leta lepe spomine. Včasih so bili tudi kakšni problemi, ki pa so se z dobro voljo prizadetih rešili. Na delu se je dobro počutila in sedaj ne ve, kako bo, ker tega ne bo več. Vsekakor pa bo najprej šla v rodno Dalmacijo, v kraj kamor je dolga leta odhajala samo na dopust. Sedaj se ji bo najbrž izpolnila tudi želja, da bi si ogledala naše otoke, kar ji tudi mi želimo. Na koncu je tov. Čuzela zaželela celotnemu kolektivu še veliko uspehov in obljubila, da se bomo še videli. ANA BAČNIK Po osvoboditvi, točneje 6. septembra 1945, sem se zaposlila v takratni Stori. Že tedaj sem prišla v tkalnico na delovno mesto tkalke. Spominjam se še, kalko je takrat teklo samo devet statev. Imele smo po en stroj in smo pri takratni organizaciji same vezale osnove, napeljale galirne vrvice in tkale. Če pa ni bilo materiala ali dela v tovarni, smo odšle delat na ekonomije, ki jih je imela Štora. Večkrat smo odšle pomagat udarniško graditi porušeno domovino. Tkala sem tudi na nemških strojih. Delo na njih je bilo izredno težko. Najtežje je bilo dviganje uteži pri vrvnih zavorah, ko smo morale parati. Začetek prostih sobot nas je izredno razveselil. Tako se spominjam sobotnega jutra, ko sem prišla pomotoma v tovarno. Ker v tkalnici ni bilo nikogar, sem zvezala tri zanka-ste osnove, ki so ostale od prejšnjega dne in šele opoldne odšla domov. Navada je pač železna srajca. Iz Glince, kjer stanujem, sem se vsa leta vozila s kolesom. In sicer sem zamenjala že tri kolesa in tretje me je pripeljalo tudi do zaslužene pokojnine. Vsem sodelavcem želim veliko zdravja in skupne sreče, predvsem pa dobrih odnosov, ki so tako potrebni za uresničitev skupno zastavljenih ciljev. (Nadaljevanje z 10. strani) — osnove in merila za delitev sredstev za zajamčene osebne dohodke, pri čemer je treba upoštevati zlasti zahtevnost del oziroma nalog, delovni prispevek posameznika pri odpravi izgube TOZD, .—. dogovorjeni obseg delitev sredstev skupne porabe in posameznih namenov porabe, zlasti pa tistih, ki jih solidarnostno zagotavljajo delavci v temeljnih organizacijah, — obveznosti oblikovanja tolikšnih rezerv sredstev pri vseh udeležencih sporazumevanja, da bo zagotovljena dogovorjena materialna in socialna varnost delavcev, — skupne osnove in merila za opredeljevanje pravice in višine posameznih nadomestil in dodatkov. VII. Organi in naloge udeležencev Za uresničevanje tega družbenega dogovora udeleženci oblikujemo odbor udeležencev. V odbor udeležencev imenuje vsak udeleženec 3 delegate. Sindikat bo na konferenci Zveze sindikatov Slovenije sprejel poseben sklep o nalogah organov in organizacij zveze sindikatov Slovenije za uresničevanje tega družbenega dogovora. Gospodarska zbornica Slovenije bo skupaj s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami pripravila opredelitve o vsebini razvida del in nalog, izdelala strokovne podlage za merila razporejanja čistega dohodka v organizacijah nekaterih dejavnosti, izdelala konkretna merila za ugotavljanje kakovosti in gospodarnosti za določena dela in naloge. Izvršni svet bo usklajeval delo upravnih organov, pri izvajanju tega dogovora, usklajeval aktivnosti, zbiral podatke, potrebne za spremljanje tega sporazuma in analiziral zbrane podatke. Viktor Poličnik SEPTEMBER Od 11. do 17. Lepo vreme s sončnimi dnevi s poletno temperaturo. Od 18. do 22. Polagoma nastopajo megle, ponoči ohladitve s hladnimi vetrovi brez bistvenih padavin. Polagoma nastopa poslabšanje vremena. Od 23. do 28. Sprememba zračnega tlaka pogojena iz Skandinavije bo močno vplivala na vreme pri nas. S polno luno bo nastopilo deževje z viharji, v gorskih predelih bo snežilo. Z nočmi slana. Od 29. do 30. Po urniku viharnih front, porast zračnega tlaka. Sončno a hladno. OKTOBER Od 1. do 8. Umirjanje vremenskih prilik. Opoldne dvig temperature do 20 °C. Od 9. do 13. Severovzhodni predeli bodo pod vplivom viharjev, ki bodo prišli preko morja in bodo delno vplivali na vreme pri nas. Vlažen in moker zrak bo delno vplival na dvig temperature. Od 14. do 18. Z naraščajočo vlago se bo razvilo deževno območje. Zaradi severozahodnih vetrov bodo temperature padle ponoči pod ničlo. Nestanovitno in menjajoče se vreme. Od 19. do 22. Nekoliko toplejše vreme, a še vedno neprijetna megla se krepi. Okrog 21. deževje. Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD »Energetika in vzdrževanje« 1. Skrbinšek Stanislav — elektro delavnica 2. Sečnik Franci — učenec v gospodarstvu 3. Pušnik Stanislav — učenec v gospodarsvu DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. Pevec Branko — KSS 2. Pezdir Janez — ravojna služba DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD »Surova taknina« 1. Musič Miiirzeta — izjava delavca 2. Krese Jožica — izjava delavca 3. Smrekar Anica — izjava delavca 4. Okorn Slavica — izjava delavca 5. Vencelberger Boris — izjava delavca 20 LET Tavčar Ivanka Kemperle Viktor Rakovic Dragica Zupan Jaki Frece Rafaela Gorišek Gabriela Mačkovšek Karel Vodišek Ana 25 LET Kudus Ivanka Drožina Kristina Ojsteršek Štefanija Sušnik Matilda ^ij^^poROKE Mijatiovič Hanija por. MINDJEK Mindjek Dragu-tiin Novaik Nada por. STOJKOVIČ NOVAK Murije Ismet ROJSTVA Kahrimanovič Milka — hči Klobučar Milka — hči ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice za lepo darilo in tople besede ob slovesu. Posebna zahvala tov. Vikici za ves njen trud, ki ga je imela z mojim odhodom. Še enkrat hvala vsem, celotnemu kolektivu pa želim veliko uspehov pri delu ter medsebojnega razumevanja. Tilka Meze ZAHVALA Ko se poslavljam od kolektiva in odhajam v pokoj, bi se rada še enkrat zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem za dobre želje. Posebno pa hvala za prelepo darilo, katero me bo vedno spominjalo na dneve, ko sem še delala med vami. Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov. Anica Kucler ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se vsem sodelavcem in sodelavkam iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za podarjeni denar namesto venca. Marija Bricelj TOZD »Gotova tkanina« 1. Jovanovič Zoran — izjava delavca 2. Strle Marija — upokojitev 3. Kovačevič Miroslav — izjava delavca 4. Cuzela Karmela — upokojitev Predilnica Laško 1. Skoberne Angela — družinska updkojiltev DELOVNI JUBILEJI 10 LET Dralbik Marija Rožič Marija Grebenc Angela Pečenih Ana CuniliO Draga Ornik Terezija Sčopoljevič Draga Galič Ibrahim Malovrh Antonija Bestjanič Ana Skorjanec Irma Karič Nada Živojiiinovič Olga Potočnik Marija 15 LET Tomc Jože Obisk Konec avgusta je našo delovno organizacijo obiskala skupina borcev SWAPO iz Namibije, ki se borijo za neodvisnost od Južnoafriške republike. V naši državi se strokovno izpopolnjujejo, da bodo v miru in svobodi lahko opravljali delovne obveznosti in aktivno sodelovali pri izgradnji svoje domovine. V Dekorativni so si ogledali proizvodne obrate in se seznanili s poslovnimi rezultati ter samoupravnim in družbenopolitičnim delovanjem. OB SLOVESU! Ko se po 32 letih dela poslavljam od »Dekorativne« in od vas, dragi sodelavci, težko opišem počutje, ki me spremlja v teh dneh — Vem le to, da sem vedno z veseljem hodila na delo, da mi je ta kolektiv dal vse možnosti za moj osebni razvoj, da sem živela s tem kolektivom in končno, da sem vas vse imela rada. Živeti med vami in delati z vami je bilo vsa leta prijetno in nepozabno. Mnogi razgovori, skupni načrti in uspehi mi bodo ostali vedno v prijetnem spominu. Moje delo med vami je bilo izredno zanimivo in pestro. Mnogi ste mi pri tem pomagali s številnimi nasveti, naklonjenostjo in razumevanjem. Vsem in vsakomur posebej moja iskrena hvala za vse, kar ste mi pomagali pri mojih uspehih in dobrem počutju. Posebno zahvalo izražam članom strokovnega kolegija in mojim najožjim sodelavcem za iskreno tovariško sodelovanje v vseh letih mojega dela, kakor tudi za prijetno pozornost ob slovesu. Vsem srčna zahvala za prelepa darila, ki mi bodo vse življenje najdragocenejši spomin. Tudi vnaprej bom z velikim veseljem in pozornostjo spremljala uspehe mojega kolektiva. Srčno želim, da bi v teh težkih gospodarskih časih dobro poslovali, da bi še vnaprej ostali enotni v gospodarskih načrtih, da bi s sadovi pridnega in gospodarnega dela modernizirali proizvodnjo in se razvijali ter s tem še izboljšali življenjski standard članom kolektiva. Jožica Krmelj ŠALE Moj praded je praznoval stoti rojstni dan. »Kako se počutite?« ga je vprašal časnikar. »Imenitno,« je odgovoril. »Danes hodim celo bolje kot pred 100 leti. Ko je bil Peter Veliki v Parizu, je dolgo stal pred podobo pokojnega državnika Richelieuja in čez nekaj časa vzdihnil: »Če bi bil še živ, bi ti ponudil polovico svoje dežele, da bi me naučil upravljati ono drugo polovico!« Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, Celovška 280, n. sol. o., tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Lapajnar, Janez Tomažič — odgovorni urednik, Mira Dobravec — urednik. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1-72) je glasilo oproščeno davka na promet.