Poštnina plačana v gotovini txhaja v ponedcljek inpetek ob 17. St^ne mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, ia inozemstvo2üDin RaČun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Gena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 94. Celje, ponedeljek 21. novembra 1932. Leto XIV, Sreska skupščina JRKD v Čelju C e 1 j e , 21. novembra. V nedeljo 20. t. m. od pol 9. do pol 12. se je vršila v klubovi sobi v Celj- skem domu sreska konferenca JRKD, ki ji je prisostvovalö okros? 70 pred- sednikov in tajnikov krajevnih orga- nizacij JRKD v cdiskem srezu. 2up«ni in drugi odposlana ter zastopnik sre~ sk«. organizacije JRKD v Laškem. Pred- sednik g. dr Kalan je prisrčno pozdra- vil udeležence ter podal poročilo o po- litičnem stanju in o položaju organiza- cije v celjskem srezu, ki je prav za- dovoljivo. Letos se je vrSilo v srezu mnogo shodov, na katenh so poročali narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in drugi govorniki. Sreska orgamzacija je v stalni zvezi s krajevnimi organiza- c«iami. Srez je popolnoma organiziran. G. predsednik je omenil t.udi razna or- ganizacijslca vprašanja in obravnaval delo stranke v srezu. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je podai zanimivo poročilo o politič- nem poloŽaju v državi in Narodni skup- ščini. Omenil j<.*, da so razprave v po- slanskem klubu v Beogradu po pre- težni večini gospodarskega značaja. Glede načrta zakona o razdolžitvi kme- tov in ureditvi denarnih zavodov je navedel, da so predvsem predstavniki dravske banovine, ki ima danes naj- nižio obrestno mero, za čim večje zni- Žanje obnstne mere. Od zaščite ne morejo bit izvzete übresti in vsaj maj- hno odplačevanje dolga. Z ured;tvijo izvoza živine v Avstriio in Italijo je bil v zadnjem času dosežen porast cen živine, ki bodo še nara^čale. Vlada se trudi za ustvaritev gospodarskih pogodb l drugimi dižavami, četudi ho pogoji težki, samo da omogoči gospodarsko poživljenje. G narodni po lanec je ob- Širno poročal o osnutku novega zako- na o občinah, Povdaril je, da naj ta zakon prepušča občinskim odborom in občanom svobodno odločite* o praša- nju združitve občin. kpremembe, ki jih predvideva novi zakon, nai stopijo v veljavo šele z letom 1934. Za gradnjo obČinskih hiš naj bi bil določen rok 15 let. Določbe o domovinstvu in občan- stvu naj ostanejo iste, kakor so bile doslej. Občine naj bi imele dolžnost, da javijo vsako spremembo bivanja njihovih prebivalcev domovinskim ob- Činam. OmogoCi naj se izvolitev občinskih odbornikov, ki so stari manj kakor 30 let. Volitve v občine naj ne bodo politične, marveč naj bo glavni povda- rek v gospodarstvu Volitve naj se vršijo po proporčnem sistemu. G. po slanec je na koncu svojih izvajanj podčrtal potrebo ustvaritve mofnih organizacij in neustraSnega, požrtvo- valnega dela v prid države in naroda. Po zanimivi, stvarni debati so zboro- valci izrekli narodnemu poslancu g. Uanu Prekoršku iskreno zahvaio za njegovo veliko in težko delo, za katero bo našel v vsej organizaciji vsikdar popolno zaslombo. JAR. TOKAN, §ef »Borze dela«: Kriza, racionalizacija in delovni čas CELJE, 21. novembra. S temi tako pe~ečimi vprašanji in važnimi probiemi se danes pt-ča vsa javnost po svetu, zlasti pa posebej za to poklicani činitelji. Mnogoštevilni ekonomi in praktiki navajajo raciona- lizacijo in razvoj tehnike kot enega glavnih vzrokov svetovntga zastoja v gospodarstvu. Ko zmanjka zlata na svetovnem trgu in se prične dtflacija, obtožujpjo racionalizacijo, da je ona povzroČiteljica vseh porajajočih se za- prek v mehanizmu gospodarstva in tako onemogoča ravnotežie v prospe- rity. Racionalizacija je eno merilo za vsa skupna dejanja, ki imajo za svoj cilj širokopotezne)še izkoriščevanje stalne- ga tehničnega napredka, v splošnem pa boljšo organizacijo dela in pro- dukcije. Razvoj tehmke predstavlja že od nekda) pogoj napredka gospodar- stva. Vsled te^a lahko rečemo, da se je svetovno gospodarstvo razvijalo in krepilo v skrajnih mejah in to samo toliko, kolikor so se izpopolnila sredstva produkcije. Na prvi pogled se sliši oaradok$not da se te tehmČni razvoj pod irneriom racionalizacije danes iah- ko obdolžuje, da je kriv današnje sve- tovne krize z vsemi njenimi posledi- cami, med katerimi je najgroznejši pojav, ko vidirno na svetu milijone brezposelnega delavstva. Obtožitelji racionalizacije vidijo v armadi, ki šteje okoli 50 mUijonov brezposelnega delavstva, njene žttve, češ da je racionalizacija prva začela z redukcijami delavstva v obratih, še predno se je kriza pojavüa v današnji obl'ki. Iz statistiČnih poročil nam je znano, da se je v nemških premogov- nih revirjih z racijonalizacijo v štirih letih, t.-j. od leta 1924.—1928. pro- dukciia premoga povečala za 26 mili- jonov ton, a istočasno se je v znatni meri zmanjšalo število zaposlenih ru- darjev. Vzemimo za primer Ameriko, v kateri ie razvoj tehnike povečal po- vpre(xno produkcijo na vs&kega delav- ca za 27%- Produkcija se je povtčala, toliko pa se je tudi zmanjšal odstotek zaposlenih delavcev. Take rezultate lahko ugoto\'imo v vseh dru>»ih indu- strijskih državah. S ttga se da skle- pati, da raciunahzacija sama po sebi ustvarja brezposelnost, kar je istočasno v zvezi s padanjem konzuma. Delavec, ki tako postane brezposeln, pade v breme razmh secialuih institucij, na- rodove rnilošČine, all pa mora stradati toliko časa, dokler ni deležen kake podpore, ki pa je po večini kratko- dobna. Nasprotniki racionalizacije pravijo, da ustvarja racionalizacija pogoje za cenene produkte, na drugi strani pa se z uvedbo novih popoinejših strojev devalorizira, odnosno postanejo dose- dsnji, stari stroji nepotrebni. Pojav popolnejših strojev v tovarnah, ki imajo to lastnost, da izvedejo večjo produkcijo in to s hitrostjo in izpopolnjenostjo, a hkrati potrebujejo le manjše Stevilo delovnih moči, povzroČa po kraj- šem ali daljäem presledku znatno zni- žanje števila delovnih moči. Razumljivo je, da pred to noviteto v naikrajšem času kapitulirajo vse tovarne, ki ne siede razvoju Casa, ki so pa dotlej zaposlovale tisoče in tisoče delavcev. Nekateri ekonomi obračajo svojo pozornost 5e na eno, dokaj važno posledico racionalizacije; racionalizacija predstavlja povečanje produktivnosti poedinega delavca. Kljub porastu pro- duktov pa znižujejo delavske mezde, kar pomeni, da racionalizacija spravlja mnoge delovne moči ob delo, ooenem pa zmanjSuie splošni dohodek delav- skega razreda. Teh rezultatov racionalizacije ni mo- goče zanikati. Zdrav človeaki razum mora reagirati na predloge, ki siede iz teh dejstev. Vsi ti predlogi se že nekaj let. redno ponavljaio in sirer : da se zaenkrat ta tehnični napredek omeji, ravno tako seveda tudi racio- nalizacija, in sicer v mejah ekonomske mogoČnosti. V zadnjem času se javljajo celo predlogi, da se tehnični napredek, iznajdbe v izpopolnjevanju strojev, dado na razpolago in v odobritev rnednarodni kontroli. Ob teh zahtevah se samo ob sebi pojavlja vprašanje, kako je vse to mogoče in zaradi česa se vrši ta tehnični razvoj, ki je pogoj gospodar- skega napredka, a pride naenkrat v kontradikcije z gospodarstvom ? Ali ni morda krivda ravno v gospodarstvu, a ne v tehniki? To vprašanje se po- javlja, ker nam je jasno, da izpopolnjena sredstva za produkte dajejo možnosti, odnosno predstavljaio predpogoj za po- večanje bogastva. Čim več izpopolnje- nih stroiev imame, tem lažje je človeku obvladati prirodne sile in izkoriščati naravna bogastva v vse veČjem ob- segu. To pa ne more biti vzrok krize v dobro urejenem gospodarstvu. Dasiravno ne izgleda prepriČevalno, da bi se s tem mogla odpraviti kriza, je vendarle v harmoniji z logiko pred- log, ki ga v zadnjem času zelo po- gosto slišimo, zlasti v raznih delavskih organizacijah, da se naj skrajša de- lovni čas v tistem razmerju, v katerem je racionalizacija povečala produktiv- nost vsakega posaineznega delavca. Ta način je popolnorna utemeljen, ker bi se z njim znatno zmanjšala brezposel- nost. Ni nam pri tem treba živeti v iluzijah, ker tudi ta ukrep ne bo po- vsem obviadal krize in odpravil brez- poselnosti. Ako se bo sklenila izvedba tega predloga, pa bo to potrebno sto- riti v mednarodni oDliki. Delo celjskih gasilcev in reševalcev Celje, 21. novembra. lz statistike, ki nam jo je predložilo Prostovoljno gasilno in reševalno dru- štvo v Celju, je razvidno, da so ga- silna vozila v drugem polletju 1931 prevozila 450 km, dva avtomobila, ki sta v službi reševalnega oddelka, pa 1713 km. Pri teh vožnjah z gasilnim orodjem in reševalnima avtomobiloma ob požarih, nesrečah, prevozih in vajah je bilo porabljenih 1084 litrov bencina. V gasilni službi je žrtvovalo 43 mož 698 ur, v reševalni pa 35 mož 882 ur. Društvo ima tudi ambulančno sobo in telefonsko napravo, ki omogoča ta- kojšnji poziv članov bodisi k gašenju požara ali k drugi pomoči. Številni slu- čaji dokazujejo, da se je to zgodilo že v vsakem dnevnem in nočnem času. Ta aparat, ki je tako razSirjen od februarja 1931., zahteva ogromne iz- datke in izgubo časa. Osebno delo čla« nov jebrezplačno, ker je sleherna služba, bodisi podnevi bodisi ponoči, prosto- voljna. Da pa more institucija v redu poslovati, da sta gasilno društvo in reševalni oddelek s svojim orodjem učinkovito opremljena in vsak čas do- segljiva, je potrebna velika nesebičnost in zadostno Stevilo podpornili članov, ki jih je imelo društvo v ). 1931. pri- bližno 320 in ki so skupno vplačali 7122 Din v društveno blagajno. To odgovarja 25 Din za vsakega Člana, maloStevilna preplačila se lahko izra- čunajo; 25 Din letno za vsakega pod- pornega člana pomeni ntkaj nad 2 Din mesečno. Da take vsote ni mogo^e spravitiV sklad s potrebami in delom, mora vsa* kdo uvideti, in bilo bi nemogoče vzdrže- vati aparat, če bi ne bilo poletne ve- selice, danl namesto vencev, podpor V. GABERSKI: Bolniki in simnlanti (Iz zbirko »Brez slave«.) Kdo bi paC nase'l med onimi, ki so vojakovali v" Casu vojne, tistegca, ki ni nikoli prcizkuSal ždravniške vede! Morda so 'bill kateri, ki so voljno prennSali ki'iZo in težave in so ntso pöskuSali "okoristiti s takimi siuCaji bolezni, ko tudi vešč zdravnik ne more dopnati bistva in so sa.m toliko prepiičati, da bi bolniku zabrusil oCitek siinulantstva. Morda. A kje so tisti? Jaz bi jih iskal mod Nomci in Madjari; kajti oni bi bili paČ morali biti ideal ni in pripravljeni vse žrtvo- vati. Pa le niso bili taki vsi brez iz- jeme. Med njimi ije bilo premnogo vz- trajnih simulantov in tako trdno od- ločcnih neborcev, da bi jih bili na- zarenci kaj veseli. Jasno pa jc, da njihovega odpora ne smemo primer- jati z odporom Slovanov, Romunov ali Italijanov. Kajti dofiim smo mi imoli najvišje načelo, neprisiljeno ni- Cesar storiti v prid stari avstro-ogr- ski državi, so se oni protivili zavoljo bojazni za svoje življenje in splošne nevolje do naporov in trpljenja. In priznati moram: Zlogolkih dcfeti- stov in delokvarnih sabotažerjev jo bilo med njimi razmeroma mala. Nc- kako po novem lötü 1918 pa so tudi oni zadvomili in so polagoma skoro brez izjemo prchajali na stran tistih, ki niso imeli nikoli vere in upanja v državo. Ljubezni napram njejpaže celo ne. Tako se je stavba krhala in kru- šila, clokler so ni zrušila. Kdor je droboc odnesel ali ga pa ni prispe- val, je sokriv propasti. Mala krivda je mala zasluga. Pa je vemlar veli- ka: Kajti kako bi bilo, če bi vsi pre- nmogi nuili krivci no bili dclali kri- vice? lniol sem tovariša N.; bil je po po- klicu inženir. Žid je bil, doina nekje na Moravi, ali bival je stalno na I)u- naju. Če je bil kje spor in je bilo tre- ba opredcliti se, je šel vedrio na če- ško, in celo, če Oohov ni bilo, na slo- vansko stran. Bil je poštenjak; čosto sem razmišljal, kje je vzrok za nje- govo slovansko čustvovanje, ko pa ima ncmško ime in mu slovanstvo na Dunaju no more koristiti; pri vo- jakih pa seveda že celo ne. Z njim se je dalo govoriti o vsem, Cisto vsem; prav kakor z domaCinoiu, ro- jakom, ki stremi v slovansko smer. Bila sva pri četi prijatelja od prvega dnc; zaupala sva si vse svoje misli, ki so bile iste: rešiti so in po svoje zmagati. Nekoga jutra — stanovali smo v kasarni — se moj prijatelj ni mo- gol geniti. Zavekal je in izjavil shiž- bujočemu podoficirju, da ne more iz postcljo, pa ne more. Kaj bi? Naložili so si ga in so ga nesli k sdravniku v ordinacijo. Pa si ga je ogledal in ga jo pretipal, ter ga, je dal spraviti v bolnico: hud, nenaden revmaii- xoiii. žo nekaj časa je baje čutil bo- lO/.en, j)a so ni javil., Sedaj pa ne iz- bilo težko, zlasti ko smo morali ob jiižnom vremenu delati telesonske zvezo tor gaziti in se vlačiti po sne- gu, da smo bili vsi mokri. Ko sc jo vreme shladilo in smo lezli domov, drži veC. Nalezti se revmatizma ni jo pa obloka na nas zmrznila. Obiskal sem tovariSa v bolnici, kjer je ležal z eno samo mislijo: čim dalje, tem bolje. Pravil mi je, da ie hudo. In ko sem hitro potem tudi jaz prišel k njemu, da bi se rešil preganjanja in kazni pri polku, je §e vedno trdil, da je res hudo. Nekaj tednov je bilo tre- ba, da si je toliko opomogel, da je šel na rekonvalescenco. Ko se je vrnil k polku, se je zopet vežbal in učil. Zdi se mi, da je prezgodaj zbolel in pre- zgodaj ozdravel. Ko sva se srečaia oktobra 1917 zopet pri isti formaciji na Krasu, mi ie priznal, da se je bil zakalkuliral. »Če bi se me ne bila lo- tila bolezem, bi bil danes of cir, in ne samo praporščak; in moj položaj bi bil dosti bolji.« Torej vendar simulant; jaz pa sem mislil, da je bil vseskoz — poštenjak. V bolnici sem spoznal mladega di- jaka T. iz Šiske. Dečku nikakor ni ugajalo ob telefonskem aparatu, zlasti ker si kot pogojen enoletnik in vojak brez izpitov ni obetal napredovanja. Srečo je imel, ker je bil nekoč zbolel v ušesu. Ob vlažnem vremenu se mu je bolezen zopet oglašaja; iz tega je koval svojo srečo. Nekoč je začel kar na vežbališču tuliti in je dosegel, da so ga poslali domov. Od polka je sei nato v bolnico. Ker se pa ni čutil po- polnoma trdnega v svoji nadlogi, je uprizoril komedijo. Blizu bolnice se mu je v drevoredu naenkrat zavrtelo, da je padel v jarek. Mokrega in blatnega so ga pobrali in so ga spravili na toplo. Tarn je preždel tedne in tedne. Kaj je dosegel in kam je priSel, ne vem. Stran 2. »Nova Doba« 21. XI. 1932. štev. 94. in drugih daril v prid gasilnega in re- ševalnega društva. V času krize pa se vedno bolj čuti izpadek marsikatere podpure. Že prikljuČek na telefon stane 1650 Din in niti ni mogoče misliti, da bi zaradi štednje odklopili telefon kot važen aparat za javljanje. Gasilno !n reševalno društvo je baje že večkrat poskusilo prepričati podpor- ne člane, da je mesečni prispevek v znesku 2 Din za tako instttucijo rnno- go premajhen. Žal je bilo vse zaman in zadnje kasiranje, ki je bilo zaradi krize preloženo na jesenske mesece, je pokazalo, da se je dal le zelo maj- I hen del pregovoriti, da je prispeval malenkostni večji znesek. Želeti bi bilo, da bi podporni člani sami, po svoji zmožnosti in sredstvih, prostovoljno zvišali svoje Članske prispevke. Potreb- no bi bilo tudi, da bi se število pod- pornih članov podeseterilo, da bi bili vzdrževaini stroški tega sploSnosti slu- žečega društva že v naprej vsaj do po- lovice zagotovljeni. Pred dnevi smo čitali o ustanovitvi nove reševalne institucije. Čudimo se, da hočejo ustanoviti še eno tako in- ' stitucijo, čeprav niti obstoj sedanje še | ni zasiguran. Seveda bi ne bilo nepra- vično, če se čutita v mestu obsto- ječe gasilno društvo in reševalni odde- lek prikrajšana, ker se vrši nabiranje za ustanovitev nove rešilne postaje v rajonu gasilnega druStva in reševalne- ga oddelka v mestu, kjer že itak ob- stoji taka institucija. Konto reševalnega oddelka za drugo polletje 1931. izkazuje, da je 25 od- stotkov izdatkov nekritih. Iz lega je razvidno, da zasluži io društvo zares izdatno podporo prebivalstva, ker je daril za to društvo vedno manj. Vzrok je v krizi in v dejstvu, da je darežlji- vo mestno občinstvo vsled številnih drugih zbirk preveč okupirano in po" staja vsled tega nevoljno. Stremljenju po ustanovljanju takih institucij na markantnih točkah, kamor ne sega več območje obstoječe, bi ne bilo mogoče oporekati. To pa se ne sme dogajati na stroške že obstoječe institucije, ker se občinstvo s tern na- vaja k izdatkom, ki bi morali normal- no pripastr že obstoiečim institucijam. Apeliramo torej na občinstvo, da bi prostovoljno zvišalo letne prispevke za Prostovoljno gasilno in reševalno dru- štvo v Celju tako, da bodo odgovar- jali sedanjemu času, ker sta 2 Din mesečno za podporne člane, katerih število ni v sorazmerju s ätevilom pre- bivalstva, zares premalo. Zlasti velja to za one, ki imajo večje premoženje ali posestvo. Tudi drugi, ki doslej niso Veseli otroei« vsaka soiza, ki jo prihranite otroku, je dobiček. Tudi umiva- pje glave in las je otrokom v veselje z upo- rabo očal zoper peno, ki tvorijo omot vsa- Hega zavojčka »Crne glave« in obvarujejo pči in obraz zanesljivo pred vodo in peno. Vaš ljubljenček pri umivanju ne bo več vpil (D jokal, marveč se bo veselo smejal. Sred- ptvo »Haarglanz«, priloženo vsakemu za- vojčku jčme glave«, pa aluži za izpiranje ter napravi lase mehke kakor svila, sveže in blesteö». ' 2 podpirali te institucije, naj se pridru- žijo kot podporni člani. Zvišajte članske prispevke in prido- bivajte nove podporne članel Vsakdo lahko pride v položaj, da mu bodo ti prispevki na drug način poplačani. Občni zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju CELJE, 21. novembra V nedeljo 20. t. m. se je vršil v dvorani Obrtnega doma redni občni zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju. Predsednik Zveze g. Jernej Golčer je otvoril zbor ob 15 30 ter pozdravil navzoča zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in indu- strijo, podpredsednika g. Josipa Rebeka in tajnika g. dr. J. Pretnarja. Ugotovil je, da je zastopanih 14 v Zvezi včlan- jenih društcv po 36 delegatih in da je občni zbor sklepčen. Na njegov pred- log sta bili sprejeti udanostva brzo- javka Nj. Vel. kraliu in pozdravna br- zojavka kraljevski vladi v Beogradu. Podpredsednik Zbornice g. Rebek je v stvarnem govoru obrazložil položaj obrtništva v državi, posebno pa še v dravski banovini, se dotaknil organi- zatoričnega dela obrtniških organizacij in obljubil največjo podporo Zbornice v vseh vprašanjih. Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil soglasno odobren. Nato je podal strokovni tajnik g. Žabkar tajniško poroci'o. Zveza obrt- nih druStev dravske banovine je bila lani skoraj brez vsakih denarnih sred- stev in je bilo njeno delo vsled tega zelo ovirano. Vkljub temu in vkljub velikemu nasprotstvu, ki je nastalo j med obrtniki vsled vpraSanja sistema gospodarskih zborntc, pa je Zveza iz- vršila lepo delo. Priredila je dve večji gospodarski konferenci v Celju, obrt niško zborovanje v Konjicah, preda- vanja o obrtnem zakonu in perečih obrtniških vprašanjih v Ptuju, Go- milskem, Ljutomeru, Brežicah, Lnškem, SrediSču ob Dravi, dvakrat v Laškem in dvakrat v Slovenjgradcu. V Ptuju je priredila lepo uspelo mladinsko pre- davanje. Na vseh teh zborovanjih je poročal strokovni tajnik g. Žabkar iz Celja. Skupno s pripravljalnimi okrož- nimi odbori v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu in z Obrtniškim društvom v Liubljani je Zveza prire- dila veliko obrtniško zborovanje v Ljubliani. Še mnogo več bi se dalo vkljub pomanjkanju gmotnih sredstev izvesti, ako ne bi dela ovirala razdra- panost v obrtniških vrstah. Tajniško poročilo je omenilo vsa važna vpra- šania in vse zahteve, ki jih ima obrt- ništvo in ki se bodo dala uspešno tre- tirati Ie, če bo v obrtniSkih vrstah za- vladala enotnost in solidarnost. Taj- niško poročilo je bilo brez debate in z odobravanjem sprejeto. Blagajniško poročilo je podal g. Ho- lobar. Poročilo ugotavlja, da znaša de- ficit v minulem letu 4398 Din, ki ga bo treba kriti v bodočem letu. Poziva vse članice Zveze, da vplačajo za- J ostalo članarino, ker je vsako delo . brez gmotnih sredstev onemogočeno. Blagajniku je bil na predlog g. Veho- varja izročen absolutorij. Pred volitvijo novega odbora se je razvila precej bur- na debata zaradi postopanja nekaterih funkcijonarjev, ki so kot funkcijonarji Zveze ustanovili posebno obrtno dru~ štvo v Celju in hočejo taka druStva ustanoviti tudi drugod. C lločno in so glasno je bilo tako početje obsojeno. Na predlog žtiričlanskega volilnega odbora je bil izvoljen novi odbor za dobo treh let in sicer gg.: Golčer Jer- nej, sodarski mojster v Celju kot pred- sednik; Iglič Fran jo, krojaški mojster v Ljubljani kot 1. podpredsednik; Novak Franjo, brivski mojster v Marboru kot II. podpredsednik in ostali odborniki. Pri slučajnostih so se obravnavala | razna organizatorična vprašanja, dal je vprašanja mojstrske^a socijainega za- varovanja, ustanavljanja produktivnih in nabavljalnih zadrug, davčne zako- nodaje in smernice bodočega delova- nja Zveze in obrtniSkih organizacij. V debato so posegali skoro vsi delegati. Tajnik Zbornice za TOI g. dr. Pretnar S sredstvom „Haarglanz" j«i stega las popo&na. >cma giava. »Haarglanz« je v zdravstvenem pogledi potrebna okrep&lna in pomlajevalna kopct po umivanju glave. To sredstvo nevtrali. zira pri vsakem umivanju glave v lase'j nabrane alkahje. Nabrekli lasje se s terj sredstvorn spet sti&nejo in zravnajo ij tako hitreje posušijo. S tern pridobijo las, je spet svojo naravno nüadostno prožnost Ta prožnost in popolna čistoča je doka, zana z lephn sijajem. Sredstvo »Haarglanz« je priloženo vsake- mu zavojčku »Crne glave«, zra- ven pa so tudi praktična očala proti peni, da ai lahko umivamo ijlavo z odprtimi očml. 2 je podal \eo in zanimiv rt-ferat o naj- važnejših tekočih zadevah in o delu zavoda za pospeševanje obrta pri Zbor- nici za TOI. Končno so bile sprejete resolucije, v katerih so bile izrečene vse zahteve obrtništva, podana zaup- nica Zbornici za TOI v Ljubljani ter se je pozvalo obrtništvo, da izvede konsolidacijo v svojih vrstah in pre- neha z neznosnim medsebojnim bojem. Delegatsko zborovanje je zaključil pred- sednik ob 18.45. DOMAČE VSSSTI d Novl državnl proračun. Državni proračun za leto 1933/34, ki ga je fi- nančni minister predložil Narodni skup- ščini, je bil izdelan predvsem s ten- denco, da se državni izdatki zmanjSa- jo na najnižjo možno mero in se spravijo v sklnd s sedanjim stanjem narodrega gospodarstva. Skupna vsota | predloženega proračuna znaša 10 mili- jard 438,326.575 Din. Proračun za leto 1832/33 je bil odobren v skupni vsoti 11.323,200 000 Din, tako da znaša raz- lika 844,873.421 Din. V primeri s pro- računom za leto 1931/32, ki je po- tekel letos meseca aprila, pa se ta razlika poveča na vsoto okroglih 3 800,000.000 Din. Proračun splošne državne administrate, ki se pokriva s takozvanimi fiskalmmi dohodki, z javnimi dajatvami in z viški dohodkov državnih gospodarskih podjetij, znaSa 6.989,896.910 Din in je manjši od se- danjega proračun za 585,623 755 Din. Proračun državnih gospodarskih pod- jetij, kj pokrivajo svoje izdatke z last- nimi dohodki kot avtonomne ustanove, znaša v izdatkih in dohodkih 3 mili- iarde 448,429.669 Din ali za 299 mi- lijonov 649.666 Din manj od sedanje- ga proračuna. ViSek dohodkov nad izdatki teh podjetij, ki služi delno tudi za pokritje splošne državne uprave, znaša 525,251.967 dinarjev ali 217 milijonov 702.955 Din manj kakor je v letošnjem proračunu. d Narodna skupščlna. Na seji Na- rodne skupščine, ki se je vršila v pe- tek 18. t. m., so senatorji in poslanci iz dravske banovine z ozirom na ne- kvalificirani napad poslanca Alojzija Pavliča na ministra g. dr. Alberta Kra- merja podali izjavo, v kateri zavračajo Pavličev napad in izrekajo ministru g. dr. Kramerju naslednjo zaupnico: Drugi junak je pa bil iz Ljubljar.e. Bil je že starejši črnovojnik. Brado so mu prepletale sive niti. Vojak prej nikoli ni bil. Je li čudno, da se mu ni dalo služiti, zlasti ker je doma imel kot višji uradnik znane zavarovalnice lepo službo? No, in o prsih je — menda tako radi lepšega — včasi po- tožil. Prizadeval si je priti z vežbališča v bolnico, da bi od tarn našel kako pot domov; pa ni §lo. Nekega dne — bilo je že precej toplo — pa je gonil črnovojnika in več tovarišev podoficir po vežbališču, da jim je bilo prav vro- če. Da bi ne čutil žeje, je R. žvekal suho hruško in se je s sokom in sli- nami svežil. Zdajci pa veli podoficir »stoj!« in potem »voljno!« In tu je R. izpljunil, da bi si oddehnil. Čim pa je podoficir videl na zemlji rdeči plju- nek, je že zaklical: »Za božjo voljo, vi ste bolan!« R. najprej ni vedel, komu gredo te besede, a ko je videl, da misli podoficir njega, se je takoj znašel in je nekako ubito pritrdil, da je res tako. Ko sta ugotovila, da ie bil bolnik že sem in tja pri preiskavi, pa da ga je zdravnik vselej zavrnil, ker mu ne veruje, mu je podoficir mogočno zapovedal, da naj gre na njegovo besedo še enkrat. In sei je: vsi so priča, da pijuva kri ob naj- nanjSem naporu, in da ga komandant sam poSilja. To je pomagalo; R. je bil spoznan za bolnega, sei je v bolnico. I Njegov akt se je daljšali zdravniško mnenje se je vrstilo za mnenjem, pod- pis je prihajal pod podpis, in R. je •— šel domov. On še danes hodi po svetu in zavaruje ljudi, in od groma dom, pa od toče pSenico. Da li pa še žveče suhe hruške, mi ni znano. Žid Blau iz Bratislave, bivšega Po- žuna, je bil tudi bolnik svoje vrste. Mož je bil solan in dober trgovec, ter je imel velik talent za spekulacijo. Ne- glede na njegovo bolezen omenjam, da je že sredi leta 1915. trdil, opirajoč se na znanje slovaSkega jezika, da je — Čehoslovak. Ker je bilo pri nas tudi nekaj zdravnikov Čehov, si je včasi dobil kak češki list in ga je malomarno prebiral, a vedno tako, da so ga videli. Bolezen je pa imel kaj lahko in enostavno: Nobena jed mu ni diSala in ničesar ne bi prenesel. Le kaj prav židkega bi mu šlo. Često so mu pretipavali trebuh in tu sem vi- del, kak umetnik je. Mišice na trebuhu je gibal od samih bolečin po taktu sremskega kola in vsem se je smilil. Ker je bil v obraz bled in bolj mršav, so mu vsi verjeli, da je hudo bolan. Bil je že na rekonvalescenci, a kot neozdravljen je prišel zopet v bolnico. Malo še, pa bi ga bili poslali domov. Ali, ali: Neke noči so ga našli na stranišču, ko je otepal trdi holandski sir. Skril se je, pa je pozabil zapah- niti vrata. Seveda je bilo vse pokonci. Zdranikom je bilo precej nerodno, ker jih je bil že tedne in mesece spretno vlekel. Pa je prišel tudi njihov dan. Še tisto jutro so ga vrgli ven. Odšel je po taktu divjega čardaša. Mnogo bi se dalo povedati o bol- nikih in simulantih in vsak bivSi vo- jak ve iz vojne kaj svojega. Kaj naj o sebi izdam? Majhen je bil povod slabe prebave, močen vzrok je pa bilo preganjanje pri polku. Moja volja je bila, ničesar storiti, kar bi bilo nilm po volji, PriSel sem v bolnico; premi- kali so me sem in tja, dvakrat so me superbitrirali za najmanjšo mero spo- sobnosti; pošiljali so me na rekon- valescenco in zopet v bolnico. Tako je šlo 154 dni neprenehoma, dokler se nisem sam naveličal. Konca vojne ni bilo videti in obupal sem, da bi mogel vzdržati še naprej v bolnicah. Javil sem se zopet k polku ter sem bil deležen še drugih dobrot vojne kakor jih nudi zaledje. Pa smo le vse prebili, ne da bi bil kdo joj dejal. Včasi se spekulacija obnese. Noppa damske in moške rokavice v prvovrstni kvaliteti. Kramar & Mislej — Celje »Ögorceni odklanjamo nekvälif'ciranf napad govornika v Narodni skupščini na uglednega člana kraljevske vlade in naSega poslaruškegs tovariSa, yaradi bolezni odsotnega dr. Alberta Kramerja, ki je s svojim dosedanjim delom ne- sporno dokazal, da je vedno imel v vidu dobro vsega našega naroda. S tern je postal priljubljen ne samo v svoji ožji domovini, temveč tudi v ostalih krajih Jugoslavije: povsod si je s svojim delom pridobil priznanje in zaupanje. Zato izrekamo tudi sedaj ministru g. dr. Albertu Kramenu ne- omajno zaupanje in priznanje.« Govor, ki ga je imel ob tej priliki poslanec g. Lovro Petovar, je motil z medklici poslanec dr. Nikola Nikic. Narodni po- slanec g. Anton Cerer je večkrat opo- zoril dr. Nikica naj ne prekinja go- vornika. Dr. Nikič je reagiral tako, da je povzročil že večje razburjenje. Med poslancema g. Cererjem in dr. Nikičem je nrišlo do ostrega prepira, ki se je končno stopnjeval do dejanskega spo- pada. Drugi poslanci so ju hitro ločili, razburjenje pa je bilo tako veliko, da je moral predsednik skupSčine za ne- kaj časa prekiniti sejo. Po zopetni otvoritvi .seje je bila odobrena kon- vencija med našo državo in Turčijo glede izvoza opija. Na seji v soboto 19. t. m. je predsedstvo Narodne skup- ŠČine sporočilo, da je fmančni minister predložil načrt državnega proračuna in finančnega zakona za poslovno leto 1933/34. Narodna skupščina je z ve- čino glasov verificirala poslanski man- dat dr. Milana Srdjana Iliča za srez Otočac. Prihodnja seja bo v torek 22. t. m. dopoldne. d Glavne prireditve LJubljanskega velesejma v letu 1933. Uprava Ljub- ljanskega velesejma sporoča, da se bo vrSil XIII. ljubljanski mednarodni vzorč- ni velesejem od 3. do 12. junija 1933. Jesenski velesejem »Ljubljana v jese- ni« s priključenimi razstavami gospo- darskega in kulturnega značaja bo od 2. do 11. septembra 1933. (1 Krvno, kožno in živčno bolni do- sežejo z uporabo naravne »Franc Jo- žefove« grenčice urejeno prebavo. Zdravniki specijalisti velikega slove- sa izpričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franc Jožefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh le- karnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. Celje in okolica c Vproslavonarodnegauiedlnjenja priredi Sokoisko druStvo v sredo 30. novembra ob 2015 v celjskem gleda- lišču slavnostno telovadno akademijo z bogatim sporedom. Cene dramske. Vstopnice se dobe v predprodaji v knji- garni K. Ooričarja nasl. — Dne 1.de- cembra ob 10. donoldne se bo vršila v sokolski telovadnicl proslava narod- nega praznika s prisego novega član- stva, petjem in deklamacijami. K obema prireditvima je vabljeno vse narodno občinstvo, zastopniki oblasti, korpora- cij in društev. Štev. 94. »Nova Doba« 21. XI. 1932. Stran 3. EM. LILEK: Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Ker je bila bosanska vlada nezadovoljna z upravo direktorja Jillyja, rojenega Nemca in Nemške Ävstrije, ki je v š. 1. 1882/83 .prevzel upravnc posle namesto odličnega, ali zaradi svojeqa panslavističnega mišljenja odpuščenega prvega direktorja Zocha, in ker se prof. Žnideršič, ki je po Jillyjevi smrti aprila 1884 prevzel vodstvo gimnazije, ni mogel držati vsled neprestanih napadov na konfcrencah od strani svojih kolegov prof. Smodlake in prof. Valetiča, je imenovalo febru- arja 1885 skupno avstro-ogrsko finančno ministrstvo na predlog slavista Miklošiča, učitelja na gimnaziji v Pazinu, Davorina Nemaniča za direktorja Velike gimnazije sarajevske. Nemanič je ostal na zavodu do I 1