Tudi rožice morajo biti!
Pravzaprav uvodničarji ob 8. marcu nikoli niso v kakšni posebni zadregi, kajti v vseh teh letih je bilo ob lakšnih priložnostih napi-sanih že toliko besed, <la vzorcev resnično ne 2manjka.
'. Recept je enostaven. Najprej moraš vseka-kor omeniti, da se je praznovanje dneva žena že dobro izrodilo v praznik cvetličarjev, V ht-navščino, pijančevanje — ter da je vse to izredno grdo in nesprejemljivo. Potem je treba dodati, da o problemih žensk nikakor ne bi smeli pisati le enkrat na leto, torej ob 8. mar-cu, temveč naj bi jim pozornost posvečali vse leto.
V zadnjem času smo se tudi naučili, da ne gre govoriti o ženski enakopravnosti posebej, kajti le-ta je le sestavni del enakopravnosti oziroma osvobajanja delovnega človeka na-sploh — kar je seveda še posebno res.
Nekatere najbolj uveljavljene avtorice ko-rrrentarjev na osmomarčno temo (ena izmed njih je celo tako pridna, da s svojimi izdelki o ženski emancipaciji prostovoljno oskrbi vsa-ko leto najmanj tri tednike, po dve občinski glasili in nekaj tovarniških časopisov) "nikoli ne pozabijo opozoriti spoštovanih tovarišic, da je sramotno, če ob osmem marcu sprejmejo ro-žice   in   drugačna   darila, -kajti   bi   se   morale
predvsem spomniti Klare Zetkin in Roze Lu-xemburg ter revolucionarnega bistva ženskega praznika.
Časopisrbi listi pa vsakokrat znova orume-nijo in z njinii vse besede, natisnjene na njih. Na vrsti so drugi problemi, druge težave.
Delavke v tekstilnih tovarnah — na primer — pa še naprej moledujejo, naj bi jim v de-lovnih prostorih uredili klimatske naprave, da bi lažje prenašale vročino, ki puhti od stro-jev (soveda za kaj takšnega navadno nii de-narja in poznajo za zdaj klimatske naprave le izpisarn uprave). Iste delavke še vedno ho-dijo v nočne izmene ter se zjutraj srečujejo s svojimi otroki, ki odhajajo v šolo — ali v vr-tec, če je otrok še majhen. In če ima prostor v vrtcu. Vrtcev je, kot vemo, še vedno pre-malo! In grozljivo dragi so.
Še vedno se dogaja, da v razpisih za nova delovna mesta najdemo tudi stavek — »pogoj: odslužena vojaščina . . .«
Majhne in drobne so te stvari, prav obrob-ne seveda, če pomislimo na pomembne in vi-soke parole ob prazniku. Toda tudi takšne »ma-lenkosti« so pomembne! A za veliko množico žensk je cvetje edina konkretnost, ki jim osta-ne.
Tudi rožice morajo biti. Naj bodo vsaj ro-žice!