Poštnina plačana v gotovini
K
ŠTEVILKA 9 LETNIK XXXVIII
K
H
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. SEPTEMBRA 1937
VSEBINA:
Dr. Joža Basaj: Zadruge za nabavo in vnovčevanje in naše kmetijsko gospodarstvo. — Zadružništvo in gospodarsko življenje. — Poučen zgled. — Zadružništvo je državi potrebno. — Zavarovanje za onemoglost, starost io smrt. — Zvezine objave. — Gospodarstvo. — Literatura.
Priloga „Narodnega Gospodarja” štev. 9,1.1937.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol nre kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Redni letni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Braslovčah, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo, dne 36i septembra 1937 ob 3 popoldne v posojiluienih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjen je dveh računskih zaključkov: a) od 25. 9. 1936, b) od 31. 12. 1936. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobovi, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. septembra 1937 ob 3 popoldne v posojilničnem prostoru pri Jožefu Megovcu v Dobovi. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskih zaključkov za leto 1936. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dramljah, r. z. z n. z., se bo vršil 10. oktobra 1937 ob 8 zjutraj v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Potrjenje računskega zaključka za leto 1936.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti in predlogi.
Občni zbor Prekmurske gospodarske poso-sojilnice v Dobrovniku, r. z. z n. z., se vrši dne
3.	oktobra 1937 ob 11 dopoldne. Dnevni red: ,1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1936. 3. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu, r. z. z n. z., bo 26. septembra ,1937 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Ohčni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjem gradu, r. z. z n. z., se vrši 26. septembra 1937 ob pol 8 v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leta 1936.
5.	Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Izlakah, r. z. z o. z„ se vrši 26. septem-
bra 1937 ob K-8 v dvorani Zadr. doma. Dnevni red: L Poročilo o stanju in prometu zadruge.
2.	Odstavitev načelstva in nadzorstva in sklepanje o njih materijelni odgovornosti. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sklepanje o uslužbencih in njih odgovornosti. 5. Slučajnosti.^ — Ako ob navedeni uri ne bi bilo dovoljno število članov za sklepčnost navzočih (več kakor desetino), se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočih oziroma zastopanih zadružnikov.
Ohčni zbor Vinarske zadruge v Kostanjevici, "r. z. z o. z., se vrši 26. septembra 1937 ob 3 popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Dnevni red: • 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1936. 4. Slučajnosti.
Občili zbor Hranilnice in posojilnice v Leskovici, r. z. z n. z., se vrši 1. oktobra 1937 ob 7 zjutraj v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1936. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sklepanje o podporah. 6. Slučajnosti.
Redni občili zbor zadruge »Lastni dom« v Ljubljani, r. z. z o. z., se vrši v ponedeljek 27. septembra 1937 ob 5 popoldne v prostorih Prosvetne zveze. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev rač. zaključka za leto 1936. 5. Volitev načelstva in volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Markovcih, r. z. z n. z., bo 3. oktobra 1937 ob 11 v poslopju Narodne šole. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Eventuclnc nadomestne volitve. 5. Slučajnosti. — Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, sc vrši 1 uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo 3. oktobra 1937 ob %9 dopoldne v lastnih j)postorili. Dnevni red: 1. Poročila: a) načelstva, b) nadzorstva. 2. Odobritev računskih zaključkov z dne 25. septembra in 31. decembra 1936.
3.	Slučajnosti.
Kako pa je z zadrugami za nabavo in viiovčevanje v drugih pokrajinah države?
V Sloveniji je glede teh zadrug, kot smo videli, še mnogo pomanjkljivega, še mnogo treba popraviti in še vee treba zgraditi. Tem bolj velja pa to za druge pokrajine. Organizacij, zlasti centralnih, je sicer mnogo, uspehi pa niso veliki, ker je zadrug na terenu mnogo premalo in še pri teh organizacija prerahla. V Belgradu imajo Glavno nabavljač-ko zadrugo, ki zadnjih G let po načelu strogega centralizma ustanavlja veliko število zadrug in vzdržuje njih poslovanje. Dosegla je 1. 1936. promet 42 milijonov dinarjev. V Zagrebu vlada velika razcepljenost in so nič manj kot 4 centrale za vnovčevanje in nabavo. V Splitu obstojata dve centrali in v Novem Sadu ena, ena pa še za srbske zadruge v Sarajevu. Zadnja leta delajo te centrale blagovnih zadrug malo živali ne j e, ker dobivajo kontingente za izvoz živine, prašičev, sadja; deloma dobave za vojsko, deloma še dobavljajo pridelke Pri-
vilegovani družbi za izvoz. Z novim zadružnim zakonom upamo, da sc bo tudi organizacija zadruge za nabavo in vnov-čevanje izpopolnila in ojačala.
Delavstvo in uradništvo ima svoje konsuinne zadruge, kmetje svoje prodajne zadruge. Kaki pa so poslovni odnosi med tema dvema skupinama zadrug ?
Pričakovati bi bilo, da bodo poslovni odnosi med zadrugami konsumentov in zadrugami producentov zelo živi. Stvar pa žal ni taka. Temu je krivo predvsem pomanjkanje zadružne zavednosti na obeh straneh. Pri zadrugah konsumentov se izgovarjajo, da morajo' pač kupovati po načelu konkurenčnosti od tistega, ki ceneje nudi. Zadruge producentov sc izgovarjajo, da je potreba konsumnih zadrug v onem predmetu, ki ga imajo kmečke zadruge, zelo majhna. Gotovo se dajo na polju vzajemnih poslovnih odnosov doseči znatno večji uspehi. Zato pa je potrebno, da predstavniki obeh vrst zadrug stopijo skupaj in se pogovorijo, kako doseči ožje poslovne odnose.
Zadružništvo in gospodarsko življenje.
Takoj v začetku te razprave bi lahko postavili vprašanje: Ali je gospodarstvo naša usoda? Za modernega človeka je težko napraviti si nepristransko sliko o gospodarskem življenju, kakršno se je razvilo v zadnjem stoletju. Težko pa zaradi tega, ker se je to gospodarsko življenje vrinilo v vse druge panoge našega socialnega bitja in je na ta način zadobilo znak, da se ne da pregledati. In vendar je tako, da stoji vsakdo izmed nas v vrtincu tega gospodarskega živ-
ljenja, samo da mnogokrat ne more delnih funkcij, ki jih pregleduje, razširiti in združiti , v cejoto. Marsikdo utegne dobiti vtis, da vpliva nanj gospodarsko življenje od zunaj. Ta vtis o vse obsegajočem gospodarskem življenju je bil do pred nekaj let tako globok, da so v krogih politikov in znanstvenikov priznavali mnenje, da je gospodarstvo postalo naša usoda. Tako mnenje se je tem lažje razvijalo, ker je vladalo naziranje, ki je bilo zaradi raz-
voj a naravoslovnih ved pripravljeno, vse življenjske pojave pronicati na mehaničen način in v veri, da sc v svojem učinkovanju objektivno podana vzročnost v zakonitostih da ugotavljali enako kakor pri. naravnih zakonih. Bili so uverjeni, da se more tudi gospodarsko življenje umevati kot socialna tvorba, ki je določena po kavzalnih zakonih. Kako zelo je trda resničnost korigirala take misli, nas uči razvoj gospodarstva samega s svojimi nepreračunljivimi depresijami in konjunkturami, s svojimi konstelacijami, ki se na mah izpremene, in slednjič s.socialnimi erupcijami, ki so se tako stalno pojavljale v zadnjih desetletjih. Tako mišljenje se je moralo izkazati tem preje kot napačno, ker je v svojem stremljenju po objektivni zakoni (osti imelo tendenco, da bi spravilo človeka v položaj, ki je odvisen od zunanjih dejstev. Uspehi tega naziranja so se pokazali v tem, da se je gospodarsko pojmovanje ob takem mišljenju dejansko ločilo od človeka in da je začelo vladati zaradi samega sebe; dalje v tem, da se je v gospodarstvu razvila avtomatika, ki je potisnila človeka v svojo službo. Kako je tak razvoj gospodarskega življenja potem s silo odprl vse one socialne probleme, pred katere nas je postavil novi čas, je obče znano.
Potem je prodrlo mišljenje, da je človek tisti, ki stoji v središču vseh teh zamotanih vprašanj. Šele to novo' mišljenje, ki gleda v človeku edinega oblikovalca svoje socialne okolice, je v stanu,- da razkrinka kot neresnično tisto naziranje, ki ga vsebuje trditev, da je gospodarstvo naša usoda in da je gospodarstvo tisti faktor, ki edini odločuje. Šele takšno naziran j e, ki pojmuje socialno sožitje ljudi in s tem tudi gospo-
darstvo kot dejanje volje, ki se odteguje od mehanističnili zakonov, šele takšno mišljenje more dobiti smisel za to, da se mora tudi v gospodarskem življenju človek postaviti v ospredje, če naj gospodarstva ne smatra kot svojo usodo. Vse, karkoli živi danes kot zdrava zahteva novega gospodarskega oblikovanja, nosi v sebi spoznanje, da mora gospodarstvo služiti človeku, človeški skupnosti. V vrstah potrošnih zadrug lahko razumejo, kaj je priganjalo prve ustanovitelje teh zadrug k organiziranju konsumentov. Tudi potrošne zadruge so poskus, v času vladanja najbolj brezobzirnega gospodarstva postaviti človeka zopet v njegove pravice, so poskus, oblikovati gospodarsko življenje tako, da bo stalo v službi človeka. S tem stojimo že v sredini zahtev novega časa, če oživljamo ta duh v naših potrošnih zadrugah.
S tega izhodišča si oglejmo nekoliko bliže, kakšno bodi naše stališče v gospodarstvu. Pri tem je treba upoštevati, kako naj se gospodarsko življenje oriše v svojih mejah s stališča človeka. Šele s tega stališča bo mogoče pregledati zamotano mnoštvo gospodarskih pojavov, kajti samo na ta način more človek v samem sebi dobiti oporno stališče, s katerega more gospodarsko življenje pojmovati kot eno stran svojega udejstvovanja v socialnem sožitju.
Kako pojmuje gospodarstvo konsu-ment? Vse gospodarstvo ima svoje izhodišče v eksistenci človeka. Človek se more kot duševno in z duhom obdarjeno bitje (po tem se razlikuje od živali) ohraniti v svetu, ki nas obdaja, le tako, da zadosti potrebam svoje fizične človeške narave. Za gmotno podlago, ki jo potrebuje, da se more kot človek kulturno razvijati, gre torej, če hočemo do-
°ti(i okoliš, v katerem nas srečajo na-()Se gospodarstva. Iz te nujnosti, zado-!l°vali potrebam, se razvija sleherno go-'Ndarsko delovanje. To je prav za prav N umljivo samo po sebi, vendar nas pš'led na razvoj gospodarskega življe-'•la pouči, da je prišlo to izhodišče čisto Pozabljivost in da si je zaradi tega r°rul nujno odpreti pot nesocialni in 'človeški razvoj gospodarskega življe-Dandanes je potrebno, da se dej-:lv°» da so gmotne potrebe človeka iz-^ilišče gospodarstva, zopet zanese v 'Silko dejanje in delovanje v gospodar-1 eni življenju. Zopet je treba spo-rati in priznati, da se mora gospodar-
iK
življenje oblikovati po konsumciji.
. parnve svoje človeške organizacije, Zlvi v vsem, kar si predstavljamo pod ^'uzoin konsumcija, dobiva človek po-lll,l°, ki ga priganja k gospodarski de-|lvuosti na zunaj. V obdelovanju nara-ki ga obdaja, začne pridobivati ti-’ cesar mu je treba za njegove po-1'‘uščine. Če leži v notranji naravi elo-
"ek
Mr,
nagon h gospodarstvu, je zunanja ilva podlaga za produkcijo v gospo-
,ll,'skem življenju. Toda to produktivno , °vanje, ki ga izvršuje človek, je tre-ll’ na vodi individualni človeški duli, ki '' šele daje smisel in čigar v|iliv se ma-cstira v modernem gospodarstvu po i'Titalu. Kapital, s čigar pomočjo mo-, l|(> svoje individualne zmožnosti pre-Illvhi v resničnost, nam daje možnost, fj^lukcijo oblikovati v skladu z našimi I^Jami. Potrebno pa je nadalje še delo, I Proizvaja blago za gospodarsko kro-C|'i(- ali kake druge storitve. Delo šele ■ uobiva iz narave tisto individualno 'ko naravnih snovi, ki more zadostiti potrebam. Iz tega zelo kratkega ! Sit je razvidno, da se gospodarsko
življenje rasteza med konsnmcijo na eni strani in produkcijo na drugi strani, pridelano blago in storitve pa sc dovajajo porabi po cirkulaciji. V tem krogotoku deluje kapital kot pomožno sredstvo za človekove zmožnosti in uresničevanje idej, po delu pa doseže narava kot podlaga produkcije tisto porabim sposobnost, ki se zahteva za zadostitev potreb, pri čemur se delu v njegovi organizaciji, ki jo izvrši človeški duh, postavijo določeni cilji. Če pregledamo to gospodarsko življenje v celoti, vidimo, da izhaja od človeka in da se obrača na naravo. Po delovanju kapitala in dela se vrača njegova vsebina kot blago in storitve človeku nazaj.
Iz tega splošnega razmotrivanja sc vidi, da je za potrošne zadruge naj bližje važnosti, da sc naše gospodarsko- življenje pričenja na izhodišču gospodarjenja. Obenem je s tem opisano, da imamo v delu neposredno opravka z gmotnimi interesi človeka. Delovanje potrošnih zadrug leži torej na pomembni prehodni stopnji, na kateri prehaja čisto gospodarsko področje v negospodarsko področje. Oziraje sc na ta prehod mora torej potrošna zadruga v stvarnem interesu potrebščinekonsumentov upoštevati kot osnovo svojega gospodarskega delovanja. To pomeni, da mora biti njen ustroj tako oblikovan, da se morejo v njej izražati individualni interesi konsumentov. Nič drugega pa tudi ni najti v volji, ki so jo pred sto leti kazali ljudje, ki so- ustanavljali potrošne zadruge kot sredstvo, v katerem so mogle živeti njihove individualne konsumentske potrebe. Saj se jc splošno gospodarsko življenje v prošlem stoletju razvijalo tako, da je pozabilo svoje naročilo s strani konsumentov. Ni sc produciralo tega,
kar je bilo potrebno in je tvorilo potrebo konsumentov, ampak je stala produkcija enostransko pod splošnim vidikom, pomnožiti kapital in kot edino znamenje, če je bila zn kak izdelek dana potreba, se je pojavljal profit. Ta način gospodarstva, način gospodarstva zaradi profita, pa je izročil produkcijo in kroženje blaga naključju trga, pri čemer so se prezirale opravičene zahteve konsumentov.
Potrošne zadruge moramo smatrati za poskus, ki so ga napravili ljudje, da bi profit kot edini znak za potrebe človeka odpravili na ta način, da so pritegnili konsumenta samega. V potrošnih zadrugah nudijo konsumenti kot zastopniki svojih potreb zadružnim voditeljem možnost, da po stvarnih interesih vodijo produkcijo in cirkulacijo blaga in jo prilagode konsumu in samo tako se morejo z res pametno ureditvijo k on s n m a in produkcije premagati naključja tržišča. Tu leži za zadružne voditelje naloga, skrbeti za to, da bodo konsumenti tako živeli v zadrugi, da bodo mogli svoje potrebe izražati na stvaren način. Če je in če naj bo tako gospodarstvo, ki krije potrebe, posebna oznaka zadružnega gospodarstva, se mora potrebam dati dovoljno prostora za zastopstvo v zadrugi.
Potreben je organ konsumentov. Če se nasproti temu ugovarja, da se v sedanj i dobi produkcija in cirkulacija oblikujeta po sili sedanjih razmer in da naj sc konsumentje po njih ravnajo, potem tudi tukaj ne more škodovati, če se jim da priložnost, da morejo svoje individualne potrebe izražati nai stvaren način. Časovne razmere so take, da je potrebno, da postane zadruga živ organ konsumentov.
Na drugi strani pa bi bilo tudi prav koristno, če bi konsumentje spoznali nujnosti, ki jim je podvržena produkcija. Samo na ta način se da izoblikovati stvarna sodba, zaradi katere bi se dah odpraviti predsodki. Tudi tu zamore potrošna: zadruga konsumentom, ki so v nji združeni zaradi stvarnih interesov, dajati na pravilen način pouk o problemih produkcije in cirkulacije, ki se jih t ičejo.
Vprašanje je, kako bi se dala dobit i v potrošnih zadrugah možnost, obravnavati interese konsumentov. Take možnosti gotovo ni najti tam, kjer potiskajo v ospredje profit, kjer se zadostuje potrebam edino le s stališča pomil ožitve kapitala. V potrošni zadrugi se kaj takega ne more dogajati, ker posestniki in upravniki kapitala tu niso identični in ker donos ne pripada posestnikom kapitala kot pomnožitev kapitala, ampak le osebno sodelujočim (povračilo izkupička).
Zadružni voditelj mora zaradi teg| interese konsumentov stvarno varovati, ker ni navezan na kapital, ampak se njegovo delovanje opira na zaupanje, ki ga izkazujejo člani njegovim individualnim zmožnostim. Le če razvije vse svoje zmožnosti, mu je zagotovljene mesto zadružnega voditelja. Ta pobuda nadomešča stremljenje po pridobivanju, kar dokazuje skoraj stoletni razvoj zadružništva. Če sc naj dela praktično, je treba priznati tudi tistega, ki izvaja svoje pobude iz socialne odgovornosti in iz socialnega zaupanja. Konsumeid bo tedaj imel zaupanje v zadružnega voditelja, če je prepričan, da se v zadrugi gospodari zaradi konsuma in iK’ zaradi dobička. Ravno zaupanje, ki se no da izraziti v številkah, je realni
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
Plani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12-50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.
Ph'. Jo/a Bas a j:
Zadruge za nabavo in vnovčevanje in naše kmetijsko gospodarstvo.
(Predavanje v Radio Ljubljana 8. sept. 1937.)
Kakšne so naloge zadrug' za nabavo •n vnovčevanje?
Da moremo odgovoriti na to vprašanje, moramo seči nekoliko nazaj. V naturalnem gospodarstvu je bil kmet neodvisen od trga. Kar je potreboval on Ri njegova družina, to je tudi sam s svojo družino doma pridelal, oziroma izdelal. Le v manjši meri se je tedaj razvijala menjalna trgovina, pri kateri se Je dalo blago za blago, kmetov pridelek z‘i obrtnikov izdelek.
V denarnem gospodarstvu pa kmet začenja proizvajati pridelke za trg zato,
more kupovati za svoje gospod in j-■dvo in gospodarstvo razne potrebščine R> izdelke. Povezanost kmeta s trgom pa Prinaša s seboj odvisnost kmeta od trgovskih posrednikov. Trgovski posredniki se vrinejo kjer le mogoče, da za kmeta vnovčujejo njegove pridelke, da kmetu posredujejo nabavo potrebščin in •zdelkov. To posredništvo je postajalo vediK) dražje, ker ga je bilo vedno več. Ustalilo se je več stopenj posredništva, diko da so mnogokrat šli kmetski pri-(lelki od proizvodnika do konsumenta
skozi roke dveh, treh in tudi več posrednikov. Tako je posredništvo postajalo vedno dražje in vedno težje za kmeta. Iz posredništva s poštenim zaslužkom se je sčasoma razvilo blagovno oderuštvo, ki je brezobzirno izkoriščalo nepoučenost in neorganiziranost kmeta. Kot reakcija proti oderuškemu posredništvu se je pri kmetih pokazala težnja za združevanje, da se kmet po svoji zadrugi otrese dragih posrednikov, da v svoji zadrugi postane sam svoj trgovec.
Kaj nas uči zgodovina prodajnih zadrug?
Kmetijske zadruge za nabavo in vnovčevanje so začeli ustanavljati na Nemškem, kjer je prav za prav domovina kmetijskega zadružništva. Reifei-sen je začel ustanavljati ne le kmetijske kreditne zadruge, ampak tudi kmetijske zadruge za nabavo in vnovčevanje. Seveda je Reiffeisen združil kreditno in blagovno poslovanje v eni zadrugi. V Nemčiji so te vrste zadrug dosegle tudi izredno lepe uspehe. Toda po zgledu Nemčije so se nabavne in prodajne zadruge za kmete začele ustanavljati tudi
9
pri drugih narodih. Češkoslovaška je po svetovni vojni z ustanovitvijo lastne narodne države silno razvila kmetijsko zadružništvo, posebno tudi zadruge za nabavo in vnoveevanje. V Ameriki se je kmetijsko zadružništvo najmočneje razmahnilo in razširilo po strašni krizi ameriškega gospodarstva leta .1929. V Ameriki se je razvilo kmetijsko zadružništvo za nabavo in vnoveevanje do take višine, da po številu članov kakor tudi po prometu zadruge ameriških farmarjev prednjačijo pred kmetijskimi nabavnimi in prodajnimi zadrugami drugih narodov. Tako so' imele Združene države Severne Amerike leta 1935./36. 10.500 delujočih zadrug s 3,660.000 člani in z 1.848 milijoni dolarjev prometa. Od tega prometa odpade 86% na zadruge za vnovčevanje in le 14% na zadruge za nabavo.
Zanimive so številke, ki nam kažejo, koliko prometa kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug odpade v omenjenih državah povprečno na enega prebivalca, ker le to more biti merilo, koliko je zadružno vnovčevanje pridelkov in zadružna nabava potrebščin za kmeta pri kakem narodu razvita. V Združenih državah pride od prometa nabavne in prodajne zadruge povprečno na prebivalca 520 din, v Češkoslovaški 464 din in v Nemčiji 312 din. Vidimo torej, da sta Nemčijo, domovino kmetijskega zadružništva, že znatno prehiteli Češkoslovaška, še bolj pa velika ameriška Unija.
Kako pa je s kmetijskimi nabavnimi in prodajnimi zadrugami v Sloveniji?
Tukaj nam je težko podati točno sliko v številkah, ker nam manjka dobra statistika. Nabavnih in prodajnih zadrug je pri nas približno 125 z nekako
45.000 člani. Toda v teh nabavnih in Pr dajnih zadrugah so vštete tudi konsiuU zadruge. Glede na razvito industrijo 1 delavsko konsumno zadružništvo v Sl; veniji precej razvito. Žal pa nim811 statistike, ki bi ločila točno kmetij5' zadruge od delavskih. Nasprotno im81' celo konsumne zadruge mešanega z" čaja, pri katerih so včlanjeni kmetj6 delavci. Skupni promet nabavnih in P' dajnih zadrug v letu 1935. je bil P bližno 95,000.000 din, tako da prid® Sloveniji povprečno na enega prebival 95 din prometa. Če primerjamo to ll| v p reč no številko s povprečnimi štev kami, ki smo jih zgoraj navajali 1 Združene države Severne Amerike, Češkoslovaško in Nemčijo, potem 51 vidimo, kako smo daleč zadaj. Naspr' Češkoslovaški s 464 din predstavlja i'1' povprečna številka prometa 95 din prebivalca le dobro petino.
Drugo, kar moramo poudariti, j1' to-le: Pri naših kmetijskih zadrugal1 poudarek na nabavi, dočim je veli manj prometa z vnovčevanjem pri^ kov. Tako je na primer 82 zadrug ' družne zveze s 30.200 člani v letu P nabavilo za svoje člane za 59,600.000 raznega blaga, lako vsaj kaže statist Pri isti zvezi včlanjenih 34 mleka h* in 9 vinarskih zadrug s 5.800 člani j6 vnovčilo le za 11,150.000 din prideš Razmerje nabave nasproti vnovčevi'1 je torej nekako 60:11, tako da odp‘ na nabavni posel šest sedmin pron'1 na vnovčevalni posel pa le ena sede'1 prometa. Seveda pa tudi tu manjka " listike. V prometu nabavnih in prt^ nih zadrug ni posebej izkazan prd1 za nabavo ločeno od prometa za vi*1 čevanje. Zato predpostavljamo, da j1' kazani promet le nabava potrebščin.
— 131 —
kmetijskih zadrugah v Ameriki pa smo slišali nasprotno, tla je bilo le 14 % prometa z nabavo kmetijskih potrebščin, 86 % prometa pa z vnovčevanjem kmetijskih pridelkov.
Ali so pri nas v organizaciji kmetijskih zadrug napake, ki bi jili bilo treba odpraviti?
Brez dvoma je pri naši organizaciji kmetijskih zadrug marsikaj pomanjkljivega, marsikaj, kar je treba izboljšati.
Predvsem je število kmetijskih zadrug za nabavo in vnovčevan j e veliko premajhno. Štajerski del Slovenije ima minimalno število teh zadrug.
Drugo, kar moramo grajati pri mnogih naših nabavnih zadrugah, je to, da so postale navadne trgovinice za gospodinjske potrebščine, mesto da bi imele prvo in glavno brigo za to, da nabavljajo za kmete kmetijske potrebščine in da vnovčujejo njegove pridelke.
Mnogo je trpelo kmetijsko zadružništvo zaradi tega, ker so nabavne in prodajne zadruge hotele biti univerzalne trgovine za galanterijo in manufakturo, za kolonijah) in špecerijo, za železo in usnje itd., pri čemer so pa zanemarjale ali celo popolnoma pustile v stran svoj poglavitni namen.
Mnoge nabavne zadruge so že od začetka vzele premajhen okoliš, tako da promet, ki ga naredijo s člani v svojem področju, zdaleč ne zadostuje, da bi se iz tega prometa mogle pokrivati režije.
Velika pomanjkljivost naših kmetijskih zadrug je tudi v tem, da nimajo dobrih poslovodij, ki bi bili posebno vpeljani v vnovčevan je kmetijskih pridelkov in ki bi jim bila posebno na srcu povzdiga kmetijstva s skupno nabavo
kmetijskih potrebščin, kot so semena, gnojila, krmila, orodje itd. Vzgoja in izobrazba dobrih poslovodij je pogoj, k! mora biti izpolnjen, ako hočemoi priti do dobrih kmetijskih zadrug.
Naposled pogrešamo pri naših zadrugah za nabavo in vnovčevanje organizacijo v močni blagovni centrali na podlagi strumne zadružne discipline. Naše zadruge za nabavo in vnovčevanje so, mogli bi trditi, neorganizirane, zato pa brez moči.
Res, da je pri nas privatna trgovina zelo razvita in zaradi konkurence zaslužek v trgovini zelo umerjen, vendar pa bi organizacija, izobrazba in zavednost kmetovalcev mogle ustvariti močne kmetijske zadruge, ki bi kmetom prinašale ogromne koristi.
Navedli ste nekatere pomanjkljivosti v organizaciji naših kmetijskih zadrug. V katero smer pa bi morala iti organizacija, da se pomanjkljivosti odpravijo in pridejo naše kmetijske zadruge do moči in veljave?
Pogledati moramo predvsem, kako je sestavljeno kmetijsko gospodarstvo pri nas, pa bomo iz tega že tudi videli, v katero smer moramo razvijati organizacijo naših kmetijskih zadrug.
a)	Slovenija je, kar zadeva pridelek žita, visoko pasivna pokrajina. Navajajo, da letno uvozimo 6 do 7 tisoč vagonov koruze, žita in moke. Celo velik del naših kmetov ne pridela toliko žita, da bi ga bilo zadosti za vse leto za domačo porabo. Zato so navezani, da vsaj na pomlad kupujejo moko ali koruzo za prehrano. Tu je prvo mesto za naše nabavne zadruge, da po svoji blagovni centrali preskrbijo svojim članom najugodneje
9*
potrebno moko, žito in koruzo. Trgovski zaslužek pri teli tisočih vagonih ne bi smel iti v žepe trgovcev, temveč bi moral ostati pri zadrugah, torej v žepih naših kmetov samih.
b)	Naše vinogradništvo preživlja težke čase glede na hudo konkurenco južnih vin. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da se vse naše vinogradništvo organizira v zadrugah. Galico, žveplo, vinogradniško orodje in kletarske potrebščine bi morali vinogradniki nabavljati izključno po svojih zadrugah. Koliko zaslužka, ki gre sedaj v žep privatnega trgovca, bi bile deležne potem zadruge in s tem seveda vinogradniki sami! Prav tako je vnovčevanje vin, posebno pa izvoz naših kvalitetnih vin iz haloških in ljutomerskih goric mogoče uspešno in koristno za vinogradnike izvesti le po dobro organiziranih vinogradarskih zadrugah, ki bi prevzemale od članov grozdje, ga sortirale, prešale in kletarile po načelih modernega kletarstva. Le tako bi se ustvarili tipi vin, ki bi mogli voditi uspešno borbo proti navalu cenenih južnih vin na domačem trgu, ki bi pa tudi bili v dobri kvaliteti in zadostnih množinah sposobni za izvoz.
c)	Slovenijo odlikuje mala gozdna posest, tako da mnogo kmetov del dohodkov prejema iz gozda. Toda na malem gozdnem proizvodniku težko bremeni lesna trgovina in industrija, ki glede višine zaslužka ni ravno skromna. Saj imamo med lesnimi trgovci prave bogataše in veleposestnike, ki v svojih mladih letih niso imeli drugega kot željo in voljo obogateti z lesno trgovino. Tudi v tej gospodarski panogi bo(h> mogli gozdni proizvodniki priti do pravične cene, ako bodo vnovčevanje lesa prepustili svojim kmetijskim zadrugam. Če
smo prva leta po prevratu z nekaterimi lesnimi zadrugami doživeli neuspeh, so pa vendar druge prav lepo poslovale, dokler je še trajala konjunktura v lesni trgovini. Tudi sedaj, ko se je zopet začela ugodna konjunktura v lesni trgovini, se je na novo osnovalo nekaj zadrug, ki imajo upanje na uspešno poslovanje.
č) Slovenija ima lepe pašnike in livade in prideluje dosti dobre živinske krme. Zato je živinoreja ena najvažnejših gospodarskih panog. Za vnovčevanje in predelovanje mleka imamo res že precej mlekarskih in sirarskih zadrug. Nimamo pa prav nič poskrbljeno za zadružno vnovčevanje živine. Tu nastaja živinorejcem velika škoda, ker ravno pri vnovčevanju živine posredniška trgovina bogato služi, pa najsi bo to vnovčevanje z zakolom ali pa izvoz žive živine. Res je to težja naloga za zadružno obliko, ali vendar ni nerešljiva. In kot glede živine in mlekarstva, velja glede perutnine in jajčarstva. V tej panogi zadružne organizacije proizvodnikov sploh nimamo. Imeli smo sicer zadrugo za izvoz jajc, a to je bila zadruga trgovcev. Tu je torej panoga gospodarstva, v kateri niti poskusili nismo z zadrugami producentov za prodajo perutnine in jajc.
Ali naj navajamo še druge pridelke, ki jih naš kmetovalec prideluje za trg, zlasti za izvoz: hmelj, krompir, fižol, zelje. Povsod vidimo, da bo moralo naše zadružništvo še veliko, veliko delati, da zagotovi kmetu ugodne cene pri nabavi potrebščin in ugodne cene pri vnovčevanju pridelkov. Ugodnosti zadružne nabave in vnovčevanja je doslej deležen prav majhen odstotek slovenskih kmetov.
Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt.
S 1. s e p t e m h r o m 1937 prične izvaja n j e z a v a r o v a n j a za on e -m o g l o st, sta r ost in s m r t.
Delodajalce in delavce prosimo, da preči lajo in n važu jejo sledeča navodila:
L
Kdo bo zavarovan za onemoglost, starost in smrt?
Praviloma se bo izvajalo zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse ono osebe, ki so zavezane zavarovanj n za bolezen, vendar s sledečimi izjemami.
Od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt so izvzete osebe:
1.	ki so dne 1. septembra 1937 že dopolnile 70. leto starosti;
2.	osebe, ki bodo prejemale 1. septembra od države, samoupravnih teles, iz fondov in naprav javnopravnega značaja ali od Pokojninskega zavoda rento vsaj v znesku 1.500 dinarjev na leto;
3.	osebe, ki so zavarovane pri Pokoj n inskem zavodu za nameščence v Lj ubijani.
Delodajalci morajo zato prijaviti uradu pravočasno, najkasneje pa do
1.	septembra vse one osebe, ki so pri njih zaposlene, pa so že prekoračile 70. leto starosti, kakor tudi osebe, ki bodo
1.	septembra prejemale rento od ene gori navedenih ustanov. Te prijave so potrebne zaradi tega, da zanje urad ne bo predpisoval prispevkov.
Za osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, bo Pokojninski zavod sam predložil Okrožnemu uradu prijavo in
za prijave teli oseb ni treba skrbeti delodajalcem.
Prijave glede starosti in uživanja pokojnine naj delodajalci izvrše tako, da bo urad lahko na. podlagi poslanih podatkov v svojih evidencah to dejstvo zabeležil.
Izrecno pa pripominjamo, da morajo to delodajalci prijaviti, ker sicer po uredbi urad ne sme vrniti delodajalcu prispevkov, ki se bodo predpisovali, ker ni bil podan pravočasno dokaz o tem, da je v bolniško zavarovanje prijavljena oseba izvzeta od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Oseb, ki so pri Okrožnem uradu že zavarovane, ni potrebno samo zaradi zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ponovno prijavljati.
II.
Izvzetje iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt je treba dokazati z listinami.
Uredba zahteva tudi, da delodajalci dokažejo z izkazih, da je oseba resnično izvzeta iz zavarovanja, bodisi ker je stara nad 70 let, bodisi da uživa starostno preskrbo. Kot dokaz teh činjeni c morajo delodajalci predložiti bodisi izpisek iz rojstne knjige, domovnico ali drugačno uradno dokazilo. Ravno tako je treba priložiti odlok o pokojnini in potrdilo ustanove, ki jo izplačuje, da.oseba že prejema, pokojnino.
Prijav glede izvzetja iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt Okrožni urad ne bo upošteval, a ko sc istočasno s prijavo ne bodo uradu predložila omenjena nakazila.
III.
Pravilno izpolnjevanje prijavnic.
Točno in zanesljivo izpolnjena prijavnica za člana bo za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt še neprimerno bolj važna, kot je za zavarovanje za bolezen in nezgode.
Prosimo, da so vsi podatki na prijavnici člana točni, zanesljivi in da je posebno zanesljivo zabeleženo rojstno in rodbinsko ime. Prosimo, da se preveri, bodisi po krstnem ali poročnem listu točno, kako se prijavljena oseba piše, kdaj in kje je rojena. Urad upa, da bo zadoščala le ta prijava za to, da se bo lahko ugotavljala še po več letih identiteta posameznega delavca. Nerad bi urad zahteval drugačnih sankcij, da se identiteta delavca zanesljivo določa.
Ko se izpolnjujejo prijavnice, naj sc ti podatki ne pišejo zgolj po delavčevi napovedbi.
Napačne in netočne prijave bodo povzročale delavstvu veliko, mnogokrat tudi nepopravljivo škodo. In tudi radi čim manjših upravnih stroškov moramo zabičavati vsem onim, ki bodo imeli posla s starostnim in onemoglostnim zavarovanjem, da ni vseeno, kako se zapišejo krstno in rojstno ime in drugi podatki.
IV.
Polovico prispevka za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt sme delodajalec odtegniti od delavčeve mezde.
Prispevki za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se bodo predpisovali s skupnim plačilnim nalogom. Zato se bo plačilni nalog temu primerno preuredil.
Prispevek za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se mora plače-
vali po zavarovani mezdi in znaša k' densko 18% zavarovane mezde. Prispevek znaša torej 3% dnevne zavarovane mezde. Tudi prispevke za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt mora plačevati delodajalec, sme pa polovico pr1' spevka odtegniti ob prvem izplačilu od delavčevega zaslužka, kasneje pa K ako še ni minul 1 mesec od dotičneg11 izplačila, če je prejemal delavec plat'0 na dan, ali na teden, odnosno nista m1" jmla dva meseca, če je dobival nameščH nec plačo ali mezdo mesečno.
Važno je tudi še, da sc prispevki ^ starostno zavarovanje ne pobirajo Zil čas, dokler je zavarovanec zaradi bolezni za pridobitno delo nesposoben.
V.
Prijavite vse zaposlene osebe!
Prav posebej pa velja povedati sl to: Če je doslej radi neprijave posamožnega delavca ostal brez prispevkov urad' ni trpel delavec nobene škode. Odslej pa bo tako, da bo delavec brezpogojo0 prikrajšan na stare dni ali pav onemoglosti za vsak dan, za katerega ni bil pl'1' javljen. Opust prijave pomeni v vsakei" primeru brezpogojno znižanje starostne in onemoglostne rente.
Radi nekaj dinarjev pa ne smen'6 zniževati rent in podpor našemu dela'' stvu.
Podrobnejša pojasnila in navodil1' o novem zavarovanju pa vsebuje brošura »Zavarovanje za onemoglost, stH rost in smrt«, ki jo je založil OkroZS1 urad za zavarovanje delavcev in se V1" 2 din prodaja pri uradu in uradovil'1 ekspoziturah.
Okrožni urad
zn zavarovanje delavcev I v Ljubljani.
—	147
/vezine objave.
Novi zadružni zakon do sedaj še ni bil objavljen v »Službenih Novi n ah«. To v pojasnilo onim, ki povprašujejo, kdaj bo novi zakon stopil v veljavo.
Opozorilo posojilnicam. Bilo je nekaj slučajev, da so iz posebno važnih razlogov posojilnice smatrale za potrebno, da izvršijo vknjižbo svoje terjatve pri kmečkem dolžniku p o 25. s c p t e m-bru 1936. Bilo nam je slavljeno- vprašanje, ali more posojilnica zahtevati povračilo takih stroškov, oziroma jih slavili v obračun. Upravičenost takih stroškov se ne priznava splošno, temveč se bo priznavala od slučaja do slučaja. Posojilnice morajo: a) izkazati, da je bila vknjižba dotične terjatve neobhodno potrebna in koristna, ker je pretila nevarnost škode; b) predložiti potrdilo občine ali kak drug izkaz verjetnosti, da je bila vknjižba potrebna.
Posojilnicam se bodo v takih slučajih priznavali le dejanski stroški vknjižbe. Prijaviti bodo morale pa te sl roške naknadno in priložiti izkaze kot pod a) in b) zgoraj navedeno. Agrarna banka bo odločala glede upravičenosti stroškov le, ako bodo od posojilnice predloženi izkazi še prej, nego bo dolični dolžnik dobil od banke končni obračun v smislu čl. 30 pravilnika.
Gospodarstvo.
Resolucije regulativu ih hranilnic v dravski banovini. Na Vlil. rednem občnem zboru Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani dne 1. septembra 1937 so bile sklenjene tele resolucije:
1.	Hranilnicam naj se vrne pravica
sprejemati p upi 1 n i denar in denar bratovskih skl a d n i e.
2.	Država naj prevzame od n. izplača p red v o j n e avstr o - o g rs k e drž a v n e obvezni c c, d e ž e 1 n a posojila in deželna železniška posojila, kakor je to dolžna v smislu mirovne pogodbe.
3.	Narodna banka naj nudi hranil n i c a m po čim nižji obrestni meri p o s o j ila, ki bi omogočila mobilizacijo hranilnic; obenem apeliramo na Narodno banko, da ublaži nekatere prestroge predpise glede kreditiranja denarnih zavodov. Zlasti naj služijo za kritje boni in obveznice, ki se bodo izdali denarnim zavodom v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov od Privi-legovane agrarne banke.
4.	Predpisi glede n a laganj a n o-v i h vlog pri zaščitenih denarnih zavodih naj se ublažijo.
5.	Zagotovi naj se, da se bodo dali d rž a v n i blag a j n i š ki za pis i vedno lom bardi rati pri državnih, od n. privilegiranih denarnih zavodih.
6.	Če odplača kmečki dolžnik Privilegirani agrarni banki ves svoj dolg pred dospetkom, naj bi tudi PA B izplačala upniški ust a n o v i, ki ji je odstopila dotičnoga dolžnika, celo njeno terjate v.
Vinarsko društvo za dravsko banovino je imelo 13. 6. t. 1. v Slovenski Bistrici deveti vinarski kongres, na katerem je bila sprejeta nič manj kot 20 točk obsegajoča resolucija. V resoluciji se zahteva poleg številnih drugih stvari zlasli: ustanovitev avtonomnega odseka za v i n a r s t v o pri Kmetijski zbornici, strogo izvajan je zakona o vinu, uredba o sanaciji vinogradništva, brez-
obrestna posojila za obnovo vinogradov, ukinitev carine na galico, žveplo in druga sredstva, ukinitev trosa r i n e na vino, ugodnosti za izvoz kvalitetnih vin in namiznega grozdja, znižanje železniške tarife za izvoz vina itd. itd. Program jc velik, tako da je še večje vprašanje, ali bo Vinarsko društvo v stanu, da ga vsaj delno izvrši.
Deklaracijo kmetijskega zadružništva so izdale na skupni konferenci upravnih in nadzornih odborov Glavne zveze srbskih zadrug in njene centrale za živinorejo, nabavljalno in proizvodno zadružništvo. Deklaracija vsebuje sledeče točke:
1.	Zadružništvo je družbeno gibanje, ki je edino v stanu, da reši naše nacionalno vprašanje, da uredi naše socialne odnošajc, da regulira odnošaje dela in kapitala ter da reši našega kmeta pred izkoriščanjem raznih oblik kapitalizma, bodisi posredniškega, kreditnega ali kateregakoli drugega.
2.	Moralna stran zadružništva ostane vedno kot osnova celokupnega zadružnega poslovanja. Namesto formalne morale, ki jo danes najpogosteje srečujemo v družbi, proklamira zadružništvo resnična moralna načela, ki so v skladu z besedami in deli poedincev in zadružnih edinic.
3.	Zadružno gibanje jc gospodarsko-socialno in nikoli nc smemo na to njegovo stran pozabiti. Ono sc gradi v današnji družbi v novih oblikah in pripravlja boljšo bodočnost družbe.
4.	Politična nevtralnost in verska strpnost ostaneta za vedno osnovno načelo zadružnega delovanja.
5.	Zadružništvo kot cilj, a ne kot sredstvo, je trajna zadružna ideologija, zato zadružništvo ne more služiti drugim gibanjem, ker samo obsega celost skupnosti družbe.
Literatura.
Milan Vičič: Zadružništvo. I. knjiga: Smeri, zgodovina in sistemi. Beograd 1937. — Zadružno gibanje je postalo mogočen činitelj, s katerim se bavi zelo bogata literatura. Med Slovenci je zadružna literatura še prav revna. Zlasti nam primanjkuje razprav o temeljnih načelih in končnih ciljih zadružnega gibanja. Zato je bila hvalevredna misel izdati v našem jeziku delo, ki bi izpolnilo dosedanjo vrzel. Milan Vičičeva razprava obdeluje na zanimiv način v prvem poglavju predzgodovino, smeri, definicijo in smisel zadružništva. V drugem poglavju podaja kratek pregled iz zgodovine in razvoja zadružnega gibanja, tretje poglavje oriše teorije, osnovna načela in praktične sisteme, v četrtem poglavju razpravlja o klasifikaciji zadružništva, v šestem pa podaja kratek statistični pregled celokupnega svetovnega zadružništva. Že ta pregled kaže, da obravnava knjiga jako važne podatke iz zadružnega življenja, ki bodo zanimali vsakega prijatelja zadružnega gibanja. Knjiga je izšla v pisateljevi, samozaložbi.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja” Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno: Maks Blejec v Ljubljani.
vrednost v zadrugi, lahko celo rečemo, da je merilo za življenjsko sposobnost zadruge.
V zvezi z navedenimi izvajanji bi se dalo še na nekaj opozoriti. Zadruga bo imela v bodoče nalogo vzgajati kon-sumente tako, da bodo mogli soditi o gospodarskih stvareh, ki se jih tičejo. Zadružni nastavljene! ne smejo biti samo prodajalci blaga ali razdeljevalci. Prav je, da konsumente tudi uče in navajajo kupovati pravilno. Pravilno nakupovali so hoteli ljudje prav za prav že tedaj, ko so se združili v potrošno zadrugo. To dejstvo' nalaga zadružnim voditeljem in zadružnim obratom dolžnost, gospodariti tako, da sc v vseh prc-mišljanjih in v vseh dejanjih upoštevajo resnične potrebe konsumentov. Brez dvoma obeta marsikatero blago, ki sc spretno odpre in razstavi in za katerega se napravi nekaj reklame, da bo šlo ugodno v denar. Tu pa bi bilo začeti z delom tako, kakor smo ravnokar govorili, da je namreč treba ljudi vzga-
jati, da bodo znali pravilno kupovati. V zadrugi ne sme biti dana možnost, da bi se — čeprav bi morda; člani zahtevali — prodajalo blago, o katerem smo prepričani, da ne ustreza pravim potrebam. Tu je zelo potrebno vzgojno delo, ki. pripomore konsumentu do pravilne sodbe. Ne sme se ugovarjati, da drugi ne poslujejo tako iu se ne bavi jo s takim trudapolnim delom. Mi smo potrošim zadruga in imamo v gospodarstvu naloge, ki imajo posebne lastnosti. Pri nas naj človek sam oblikuje gospodarsko življenje, pri nas naj gospodarsko življenje ne nadvladuje. Ne samo trgovati, ampak pametno trgovati, to je cilj, zaradi katerega se konsumenti združujejo v potrošnih zadrugah. Zadružni voditelji so bili postavljeni na čelo zadruge v zaupanju, da bodo navajali konsumente k uvidevnosti. To je nekaj velikih vidikov, ki jih je treba v strukturi zadruge uresničiti, a ko hočemo, da bomo zavzemali pravilno mesto v gospodarstvu.
Poučen zgled.
Mednarodni delovni urad objavlja o delovanju finskega zadružništva v dobi krize naslednje poročilo:
V času gospodarske krize se je začelo na Finskem izvajati razdolževanje kmetov in te akcije so se udeleževale zadruge na ta način, da so konsolidirale kratkoročna posojila kmetovalcev, kme-t iški h občin in zadružnih podjetij v dolgoročna amortizacijska posojila. Sredstva za podeljevanje amortizacijskih posojil je dala na razpolago osrednja banka posojilnic in to s pomočjo obligacijskega posojila. Konsolidacija, ki so
jo bile začele posojilnice, se je izvajala samostojno, brez državne pomoči. To delovanje nadaljujejo zadruge še sedaj.
Zaradi tega postopanja so se v sestavi posojil, ki sO1 jih dovolile posojilnice, v zadnjem času pokazale mnoge razlike. V letu 1928. so znašala posojila, dovoljena od posojilnic, skupaj 925 milijonov finskih mark, od česar je bilo
138.5	milijonov ali približno 15 % dolgoročnih amortizacijskih posojil. Konec leta 1935. so posojila znašala 1.372.5 milijonov mark, od česar je bilo 476.9 milijonov ali 35% amortizacijskih posojil.
Mlekarskim zadrugam, zadrugam za prodajo živine in nekaterim drugim kmetijskim produktivnim zadrugam je država dovolila posojilo po nižji obrestni meri, kakor po navadni. Posojila, ki so jili prejele mlekarske zadruge, so razdelile posojilnice. Znesek teh posojil znaša sedaj 32.4 milijone finskih mark, obrestna mera pa 4%. Električnim zadrugam, zadružnim žagam, mlinom in nekaterim drugim zadrugam so posojilnice razdelile za 8.2 milijonov finskih mark 4% državnih posojil. Zadruge za prodajo živine so prejele svoja, posojila v glavnem neposredno od države. Znesek posojil, ki so ga dobile, znaša sedaj
28.5	milijonov finskih mark, obrestna mera pa se giblje med 3 in 4%.
Država je prevzela poroštvo za obligacijska posojila, ki jih je za posojilnice prejela osrednja zadružna banka.
Na Finskem poslujejo zadruge na podstavi zadružnega zakona, ki jc bil izdan 1.1901. Drugih zakonov, ki bi se tikali delovanja zadrug, ni bilo izdanih.
Posojilnice so dovoljevale posojila tudi prostovoljnim naselbinam in so s tem zelo pospeševale izvajanje agrarne reforme. Dovoljena posojila so se porabila za nakup zemlje, za novino in izboljšanje zemlje in za nakup naseljen-skih domov ali za njih graditev. V te namene so dale posojilnice v letih 1923. do 1935. naslednja posojila:
1.	Za novino in izboljšanje zemlje je bilo danih 215.415 posojil v znesku
329.5	milijonov finskih mark; s pomočjo teh posojil se je dobilo 120.471 hektarov novega polja.
2.	Za nakup zemlje je bilo danih 16.214 posojil v znesku 99.8 milijonov finskih mark. S tem denarjem je bilo
nakupljene za 15.706 kmetij dodatne zemlje v obsegu 135.933 hektarov.
3.	Za nakup novih naselij je bilo dano 4.959 posojil v znesku 34.3 milijonov finskih mark, s čimer so nakupili 4.852 naseljenskih domačij, katerih celotna površina znaša 60.548 hektarov.
4.	Za gradbene stroške na novih naseljih se je porabilo 12.931 posojil v znesku 64.3 milijone finskih mark. S pomočjo teh posojil so bila zgrajena poslopja na 12.174 naseljih.
Celotni znesek dolgov kmetovalcev znaša okoli 17% njihovih lastnih sredstev ali približno 5.000 milijonov finskih mark. Posojilnice so od tega zneska posodile približno 25%. Približno 60% kredita potrebnih kmetov je dobilo posojila v svojih kreditnih zadrugah.
Celo v letih kmetijske krize niso na Finskem ukrenili ničesar zaradi ureditve svoje valute. Ker pa je več držav, ki uvažajo iz Finske, kontingenti ralo uvoz kmetijskih pridelkov, je to povzročilo,da je vlada na podlagi posebnega zakona razdelila kontingente, ki so jih bile določile uvozne države. Med zadružna in zasebna izvozna podjetja so kontingente razdelili tako, da so n. pr. ves izvoz masla dodelili zadrugam, od izvoza sira so jim dodelili 77%, od izvoza jajc 60%. Izvoz vseh kmetijskih pridelkov se vrši pod natančno državno kontrolo, pri čemer oskrbuje državni kontrolni zavod nadzorstvo pri izvozu masla, sira iu jajc, veterinarska oblastva kontrolo nad mesom in gozdna uprava kontrolo nad izvozom brusnic.
Važna gospodarska naloga zadrug je znižanje proizvajalnih in razpečeval-nih stroškov. Zasluga gre predvsem zadružništvu, da so ti stroški posebno niz-
ki. Na podlagi preiskav je dognano, da dobivajo kmetje okoli 80% cene, ki jo 0tljemalci plačujejo za mleko, tako da odpade pri maslu na produkcijske in tazpečevalskc stroške le 20%. V mlekai -stili zadrugah se okoli (50% mleka, ki Pdcle v trgovino, predela v maslo in sir. Kmetje dobijo približno 70% mesnih teti, ki jih plačajo konsumenti. Od klav-lle živine, ki prihaja na trg, dobavljajo kmetijske zadruge okoli 67)%. P rodu-Oonii dobijo okoli 80% od cen, ki jih Plačajo konsumenti za jajca; zadruge plavijo na trg okoli 70% vseh jajc.
Zadruge so že od začetka spajale gospodarsko poslovanje z zelo učinko-'b>in poučnim delom hodeč roko v roki s kmetijskimi strokovnimi društvi. Za-(lpUg'e dovoljujejo posojila samo v lake "otiiene, s katerimi se pospešuje kme-
tijstvo, in nadzirajo porabo posojil; zadružne mlekarne se intenzivno bavijo s poukom o živini itd. Od članov prevzeto blago plačujejo po kakovosti in s tem silijo tako- zadružne mlekarne kakor druge nakupu joče zadruge svoje člane, da skušajo zboljšati kakovost pridelkov. Z izdajanjem knjig, časopisov, letakov, dalje s tečaji in šolskimi prireditvami zanašajo zadruge pouk v najširše kroge.
Finsko zadružništvo sloni na temelju popolne prostovoljnosti in nepristranosti. Skuša pripomoči do veljave čisti samopomoči in postati neodvisno od državnih podpor, kot cilj si je finsko zadružništvo postavilo, da vzgoji samostojen, na visoki nravni stopnji stoječ kmetijski stan in da mu zagotovi dobre dohodke.
Zadružništvo je državi potrebno.
Ogrski minister za industrijo Geza °i'neinisza je pred kratkim imel zna-'llcn govor, v katerem se je od ločno za-zel za zadružništvo in za pospeševanje '■'dlužnega gibanja. Izrekel je mnenje, lJa sta izpopolnitev in razširjenje založništva v interesu zdrave državne l'ditike. Med drugim je izvajal;
Zadružništvo ima namen, da orga-JJ’dra današnje gospodarsko življenje. Olružništvo sloni na spoznanju dej-s!va, da si morejo gospodarstva, ki raz-Magajo z manjšimi gmotnimi sredstvi. 1 svobodnem tekmovanju lažje ohraniti ;v»je položaje, ako svoje moči združijo. ilka gospodarstva poslujejo v skupnem "kviru in to tako, da jim ostane ohra-''Iviia njihova samostojnost. To se do-b'aja v najbolj različnih panogah. Bi-
stvenega pomena je le to, da so nameni in delovanje zadrug ozko- povezani z gospodarskim položajem in delovnim področjem članov. Tistim, ki razpolagajo z malimi sredstvi, zagotavlja zadruga prednosti velikega kapitala in te prednosti celo nadkril ju je.
Da se bliže spozna bistvo zadruge, je potrebno ogledati si ročdelska načela.
Prednosti zadrug, slonečih na teh načelih, prihajajo v dobro v prvi vrsti tistim, ki razpolagajo z manjšimi sredstvi. Zadruga skrajšuje pot, ki leži med proizvajalcem in potrošnikom, izločuje posredovalca in poklanja tako podjetnikov dobiček članom. Zadružno gibanje vpliva, da se izravnavajo gospodarske razlike. Proizvajanje na veliko in poraba na veliko zagotavljajo malim go-
spodarstvom, ki so združena v zadrugah, prednosti velikega kapitala; kajti zadruge so v udejstvovanju v malem v vsakem oziru močnejše, olajšujejo članom izrabljanje tehnični h pridobitev in prilagoditev na tržne pogoje. Več manjših obratov si more na ta način nabaviti stroje, česar bi sami ne mogli.
Gospodarski pomen zadrug obstoji predvsem v tem. da dvigajo gospodarsko moč in življenjski standard širokih mas. To je zelo važno tudi z družabnega stališča, ker je treba družabne pojave bistveno izvajati iz gospodarskih vzrokov. S tem, da goji misel skupnosti in da izravnava večje premoženjske razlike, odstranjuje zadruga družabne napetosti in nasprotstva. Zadruga vzbuja socialno razumevanje, razvija v svojem krogu živahno socialno delovanje in ima namen, da v družabnem oziru podpira malega človeka. Brez dvoma ima zadružništvo v svojem ustroju neke znake, ki sličijo kolektivizmu. Praktično delovanje zadruge pa ne vede do kolektivistične organizacije družbe, ampak ravno nasprotno vzdržuje samostojnost privatnih eksistenc. Moči, ki ležijo v kolektivizmu, sicer izrablja, toda ne ubija osebnosti, poslužuje se moči. ki korenini v skupnosti, in daje malim gospodarskim enotam odporno silo.
Ogrsko zadružništvo je doslej rešilo- dve važni nalogi. Organiziralo je potrošnjo malih ljudi v potrošnih zadrugah, potrebo po kreditih pa v kreditnih zadrugah. Tako na Ogrskem kakor tudi v inozemstvu so se doslej najbolj širile potrošne zadruge in sicer zavoljo tega, ker zahteva ta zadružna oblika od svojih članov še najmanjše omejevanje lastne volje. Na drugi strani se potrošna zadruga najbolj dotika
interesov trgovine. Za malega človeka pa ima kreditna zadruga še večji pomen kakor potrošna zadruga. Kakor znano, mali človek ali sploh ne more priti do kredita ali pa le zelo drago. Zlasti pomanjkanje kapitala v kmetijstvu je postalo skoro po vseh državah trajen pojav. Čeprav dobi mali pridelovalec posojilo, sodeluje pri tem po navadi več rok, kar le pospešuje podražitev. Smoter posojilnic je, da odpravijo to zlo.
V tukajšnjih razmerah bodo v prihodnosti imele največji pomen vnovče-valne zadruge. Primerno bi bilo, da se v vnovčevanje vključijo tudi ostale, že obstoječe zadruge in temu primerno prilagode svoje poslovanje, najbolje tako, da bi zadruga prevzemala kmetijske pridelke v svojem okolišu in jih predelovala, istočasno pa bi nabavljala tudi surovine in oskrbovala prebivalstvo svojega okraja na veliko s potrošnimi predmeti. S tem bi bil podan zgled za nadaljnji razvoj zadružništva. Zadružna središča naj bi se bavila s tem vprašanjem in ga natančneje preiskovala.
Tudi na področju obrti, gilede njenega izdelovanja in vnovčevanja, pripada zadrugi pomembna vloga. Združitev malih obrtnikov, ki pripadajo-istemu poklicu, bi ob skupnem delu omogočila, da bi mogli prevzemati večja naročila in javne dobave, s čemer bi imeli) učinkovito sredstvo proti konkurenci velikih obratov. Pravična prodajna cena tvori pa samo en del dobička »osnega izdelovanja, poleg tega je treba, da se tudi surovine nabavljajo s skupnim nakupovanjem po ustreznih cenah. Mali obrtniki bodo mogli skupaj z nabavo na veliko uspešneje priti do surovin, kakor pa pri nakupovanju na drobno.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Novem mestu, r. z. z n. z., se vrši v ponedeljek 11. oktobra 195? ob 15 v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključku za 1. 1956. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske posojilnice v Oplotnici, r. z. z n. z., se vrši 26. septembra 1957 ob % 15 v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 5. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1956. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
XIV. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Preserju, r. z. z n. z., bo dne 10. oktobra 1957 ob 5 popoldne v uradnih prostorih v Preserju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje načrta rač. zaključka za leto 1956. 5. Slučajnosti.
43. redni občni zbor Okrajne posojilnice v Radečah, r. z. / n. z., se vrši 26. septembra 1957 ob 5 popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za dobo od 1.1. 1956 do 25.9. 1956 in od 1. 1. 1956 do 31. 12. 1936. 3. Nadomestna volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občili zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru niže Maribora, r. z. z n. z., se vrši dne
26. septembra 1937 popoldne po večernicah v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskih zaključkov z dne 25.9. in 31.12.1936. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, r. z. z n. z., se vrši 24. septembra 1937 ob 1 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1936. 3. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v .skalah, r. z. z n. z., se vrši 26. septembra 1937 ob 8 v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1936. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v ško-cijanu pri Turjaku, r. z. z n. z., se vrši 26. septembra 1937 ob 15 v posoiilničnih prostorih. Dnevni red:	1. Čitanje zadnjega revizijskega
poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1936. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v To-mišlju, r. z. z n. z., se vrši 26. septembra 1937 ob 10 dopoldne v posoiilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1936. 3. Slučajnosti.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 130.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 100.—; kalijeva sol po 100 kg Din 150.—; kostni superfosfat Din 123; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 144.—; klajno apno Din 275.—; lanene tropine Din 2.—; modra galica Din 6.60; žveplo Din 3.—. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100.—; slamoreznice Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din; plugi Lesce Din 880—995; reporez-
nica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do Din 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzoparilniki Din 1.050 do 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške hrane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rapp« Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5.000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni.
*
Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.

' •
I '' .	’ / ■ '





,V; •
ii,; ra	„i.	<i U ;c-->'1	' •«l‘
■
. 1 ■ ■ ■ - • , ■- - ,1 /•
■ •	..........tj.r:	V	-'t	• "
t- (KV.	>1'	•	M)! i X >	n;i "iv ;
i!,-', -.ili, i	,	- i'V; ;,l, i’ ' . '.'i|
!>•	-• : , ''	■ ■	: ■ ■ ■	h;-';• ■


■
>- lll t - <•«».!	(11	»-.»iif. i	I Vi i ■ zv->< h- M'l> >	-• ....... ' <• -•	- >v	•***'	• f )<»■ •
j i: ‘tl i' • .* M /	IV:
V’ ....	• ••• •	.	’i. .	i	v- V, dlu.;.. i i < ^ x U.Uv.:
■/ - « : *1» v' V .* -	•	••	• i ■	i*' • i-irii-V’ •

.


'>ui -	" '	......’ ^ ....... '41	' .i,	. :	■" '



Ut
■ 1	•	• ‘ii - - •h $	*	‘
..	. ...	.	...	• vi	^ir; ?, f
?"rV

i
1 ' : ■ ■ ' - . ' ' ■ ; '


. r VU:	'• ."'ii6V:	- itSIK	...	■	.. ■
i.. • MU <! tt$r> .	. i;,.,	. .....	. Mi.Mii.VU ■ ■
' - V i: 1 M	<■« /	: - - i'-.. . :	-I : I r * •'	••	1 li
-iK'

. v ■' t?	• V;- • '


i.,	i	;U ' #f... i-i ii«) -	■	->	.	u« i v Hl )«!.<.
i
-.■ ;;
.r™ i-r- iik-C"-—rr -v.. -	■■ -	.- ■ y,r-rrr zv-' ■;	■


.
rr"--


r-^Ttr
• ^	-	- v r ; ■	■	- ■	1







, . ■ . ' ; .
".U • z ■ : !•«!!<!• ! ' -	-	I 4	:	':•■■■■ U: ■ i' -	i i- . - 1.
....	. -i	:	'
j<T,.	:	!-•>_	.(T-	- ■■	■: t >	; ; , ., h--, ■ ■ ■■	i-'-UHp- "i.
u 'Sil:	niži ufiL.,	nniaiz; ' -	,’i.'..!. ni -..i,,.	.i'^L' lilV,
• «t	r '	■ r \	1	• 1	• « r *	•:
.... . .
■
......	:	'	. .	•!	..........‘ I' n
. -M ")fl	4.i .XI	M". '!i-.	-U. ' ••••!* I.l-Vli',	' -i-lj
i	■ -ii ■	' • 1 -

•	>}\• 'H .»...n'	ii	•	•■ni' '■ '	! ‘	••	• VI •• -

'"'v -............■ : ' ž,



f