S prestola na morišče


I, ali ,/~ -1 

Nesrečia kraljeva rodbina. 


175180



Zgodovinska črtica o kralj 
u
Ludoviku XVI 
.


Kralj Ludovik Kapet XVI ., vnuk Ludovika 
XV., kralja francoskega, se je porodil dné 

28. avgusta 1754, dne 15. maja 1770 se je po
ročil s štirinajst in pol leta staro Marijo Antonijo, hčerjo avstrijske cesarice Marije Terezije . 
Ko je dne 10 . maja 1774 umrl Ludovik XV. 
prevzel je vlado mladi Ludovik XVI ., vladal je 
do I. 1792. Bil je jako pošten in varčen, ter je 
imel najboljšo voljo, izboljšati tedanji žalostn i 
stan francoske države ; pa manjkalo mu je stanovitnosti in doslednosti . 

Iz teh napak je izvirala francoska prekucij a 

ali revolucija, ki je uničila kraljevo oblast i n 
tudi slabotnega kralja. 

Tedanji francoski pisatelji so v premnogih 
spisih izpodkopavali veljavo države in cerkve ; ti 
dve oblasti ste gospodovali do tedaj ljudstvu, 
sedaj pa ste izgubili ves vpliv nanje. 


Izginilo je vse spoštovanje, in ljudstvo j e 

črtilo dvor, posebno pa lahkoživo kraljico Marij o 
Antonijo. Dobrohotni Ludovik XVI. je skušal 
odpraviti vse nepriličnosti in je prisiljen po denarnih stiskah dne 17. junija 1789 sklical narodno 
skupščino. To skupščino je skušal pridobiti, ter 
jo je hotel, ko se je upirala, razpustiti . 

S tem se je začela prekucija. Dné' 

14. julija se je zbralo kakih štirideset tisoč ljudij , 
in oboroženi s palicami, sulicami, sabljami in 
samokresi, so drli proti vojaški orožnici, vlomil i 
vrata ter pobrali čez trideset tisoč puŠek i n 
dvajset topov. 
In ni je bilo več moči, ki bi mogla ukrotiti 
razkačene divjake. Drvili so naravnost proti 
državni ječi „bastilja” imenovani . Bastiljaoje bila 
mala trdnjavica, ograjena z močnim zidom i n 
ojačena s stolpi za brambo. Ko je besna druhal 
začela razgrajati okolo trdnjave, je dal trdnjavsk i 
poveljnik v strah na stolpu zažgati top. To pa 
je upornike tako razdražilo, da so pretrgali železne verige, spustili most, ter prilomastili v prv o 
dvorišče. Da bi jih umiril, razvil je poveljni k 
belo zastavo in jih obvestil, da jim bo odpr l 
trdnjavo, če srne oditi on in straža . Toda za vs e 
to se je malokdo zmenil. V tem so preplašeni 
stari vojaki sami odprli vrata . Kakor divje zveri 


so uporniki planili na nje, pomorili večino stražnikov, poveljniku odsekali glavo, bastiljo pa popolnoma razrušili. Ubili so tudi mestnega župana, 
ki je bil prišel na bojišče, da bi jih potolažil. 
Poveljnikovo in županovo glavo so nasadili n a 
dolge sulice ter ju kot znamenje zmage nosil i 
po mestu. 

To se je zgodilo dné 14. julija 1789 leta. Teh 
zmešnjav so se zbali najimenitnejši plemenitniki 
ter so pred uporniki pobegnili na tuje . 

Ko je kralj, boječ se hujše zmešnjave, poklical zvesto mu -vdan polk za lastno varstvo v 
Verzalj, in ni h gtel potrditi občnih človeških 
pravic, raznesel se je v Parizu glas, da kralj 
hoče siloma uničiti vse, kar je do sedaj priznal . 
Njegovi nasprotniki so ljudstvo, razdraženo p o 
draginji žita in kruha, našuntali, da je šlo v 
Verzalj. istini je dne' 5. oktobra oholo štiri h 

popoldne prilomastila velikanska drhal pred kraljevi grad v Verzalj ; tu so bili namešani ženske 
in moški, zbrana je bila vsa sodrga velikega 
mesta, kateri se je pridružilo ogromno krdelo 
radovednih zijalcev . Poslali so deputacijo h 

kralju, ki je od njega zahtevala pomoči zoper 
draginjo in lakoto, in pa, da naj stolišče prestav i 
v Pariz. Na večer šele je dospel poveljnik pariške narodne straže, Lafajet s svojim bataljonom . 


Napravil je mir, zavaroval grad s stražami ter 

jamčil kralju za popolno varnost njegove rodbin e 
in palače. Vso noč so lazili pariški rovarji, deloma podkupljeni in našuntani, okolo gradu, da 
bi našli kak vhod v kraljevo palačo . Proti jutru 
se jim je posrečilo, drli so naravnost k spalnic i 
kraljice, da bi jo usmrtili . Le junaštvo nekaterih 
stražnikov, ki so do zadnjega, dihljaja branili 
vrata, rešilo je prestrašeno Marijo Antonijo ; na 
pol oblečena je ubežala napadalcem ter prihitel a 
h kralju. V tem je pritekel tudi. Lafajet ter s 
svojimi grenadirji prepodil drhal iz grada. Krvoloki pa niso hoteli odjenjati, razsajali so na vs o 
moč pred gradom in hoteli videti kralja. Ko se 
Ludovik XVI. pokaže na balkonu, vzprejme ga 
tisočerni klic : „V Pariz, v Pariz!” in moral se 
je udati ter se preseliti v glavno mesto . 

Dné 6. oktobra ob l. uri popoldne se odpravi velikanski sprevod na pot proti Parizu . 
Prve so stopale ženske, ki so nosile na dolgi h 
drogih nasajene glave ubitih kraljevih stražnikov . 
Za njimi so gonili ostalo telesno stražo, kolikor 

so jo mogli zasačiti. Velika kočija, v kateri je 
bila kraljeva rodbina vkupe stlačena, pomikal a 
se je počasi skozi goste tolpe, krog nje pa se 
se gnetle pijane babure in razgl'ajajoči moški, 
ki so se režali v kralja in kraljico, ju zasramo


vali in preklinjali ali pa jima grozili . Nekateri 
so tulili grde pesmi, drugi pa so na kraljev o 

rodbino kazaje na vse pretege kričali : ju vam 
peljemo peka in pekinjo in pekovskega fanta! " 
Za kraljevim vozom so peljali topove, a na njih 
so sedele ženske, ki so na dolgih sulicah imelenasajen hlebec kruha ali pa kos mesa. Cesta 
do Pariza je bila tako natlačena radovednežev, 
da se je sprevod moral večkrat ustaviti. 

Crez šest ur je trajala ta, grozna vožnja.. 

Pred mestom je župan čakal kraljevo rodbino , 
jo spodobno pozdravil ter slavil lepi dan, ko s e 
je francoski kralj vrnil v glavno mesto svoj e 
države. Kralj mu je odgovoril, da je prav rad 
prišel, kraljica pa je pristavila, da s polnim zaupanjem stopa v dobro mesto. Po tem vzprejemu se je Ludovik XVI. ponižan in zasramovan 
peljal v svoj grad Tuilerije . 

Ta trenotek, ko se je Ludovik XVI. preselil v Tuilerije, ni bil več svoboden človek , 
nego jetnik rovarjev, ki so že delj časa gospo 
darili v Parizu. Da bi se odtegnil vsaki sovražni 
sili, sklene kralj s svojo rodbino na tihem pobegniti iz Pariza do belgijske meje . Kraljici j e 
preskrbel švedski plemenitaš, grof Ferzen, popotni 
list, glaseč se na livlandsko baroneso Korff z 
dvema otrokoma in spremstvom. Kralj sam, v 


strežaja preoblečen jo je spremil. General Buljé : 
zvesto vdan svojemu kralju, razpostavil je p o 
vsej cesti do meje majhna krdela dragoncev, da 
bi varovali begunce . Srečno zapuste begunci p o 
noči od 20. na 21, dan junija 1791 Pariz tel 
polni veselih nad ob osmih zvečer prispejo d o 
postaje St. Menehauld, kjer jih pričakuje oddelek konjice ; ponižno pozdravlja častnik pribliŽujé se kočiji, visoke potnike in nesrečni kralj 
je tako nepreviden, da mu odzdravlja ter pogleda 
skozi okno. Lasi je bil mrak — vendar ga spozna 
poštar Drouet, bivši dragonec in vnet privrženec 
nove ustave. Ker pa zarad konjikov ni moge] 
ustaviti potnikov, zajaše konja ter po stranski 
poti v temni noči oddirja v bližnje mesto Varen, 
kamor je cesta držala. Ondu vzbudi svojeg a 
prijatelja, občinskega upravitelja Sausse -a in 2 

nekimi somišljenci vkup skleneta ustaviti begunce . 

Ko tedaj kraljevi voz o polnoči pride N 
-Varen, čaka ga že Drouet s svojimi pristaši . Z 
napetimi puškami ustavijo potnike in Sausse ko l 
uradna oseba zahteva njih potni list ter jih pozove, da gredo njim v njegovo stanovanje, 
Dela se iz prva, kakor ne bi poznal potnikov, 
ali skrivaj pošlje po bližnjih vaseh svoje posle : 
povsod se bije plat zvona, od vseh strani s c 
privalé oboroženi kmetje in narodni gardisti 


in ko je bilo dovolj ljudstva zbranega, stop i 
Sausse pred kralja ter s prstom kazaje na njegovo podobo, ki je na steni visela, pravi z mirnim 
glasom : „Sire, to je vaša podoba!'” Ko je Ludovik XVL videl, da so ga spoznali, vzdihnil j e 
milo : „Res je, kralj sem vaš! Obdan od bodal 
in sulic pribežal sem iz glavnega mesta k Vam , 
da bi med vernimi svojimi našel tisto svobodo , 

katero uživate Vi vsi, če bi delj ostal v Parizu , 
moral bi poginiti s svojo rodbino.” Trdil je, da 
nikakor ne misli bežati na tuje, samo v Montmkdy naj ga puste in tudi ž njim naj gredo 
tja, če mu ne verjamejo . Pa nič mu ni pomagalo, moral je iti v zapor, dokler niso Lafajeto v 
pribočnik in trije poverjeniki narodne skupščin e 
prišli za njim ter ga peljali nazaj v Pariz . Narodni brambovci so z nasajenimi puškami spremljali kralja od mesta do mesta in povsod se je 
zbralo dosti radovednega sveta. V Parizu je 
kar človek stal pri človeku, in vendar ni nihč e 
besedice zinil. Na vogalih je bil namreč pribit 
oster ukaz : „Tepen bo, kdor bo kralju slav o 
kričal, a na vislicah bo visel, kdor ga bo razžalil.” Istega dne, 25. junija, ko se je Ludovik 

XVI. na večer pripeljal v Tuilerijski grad, ustavila je narodna skupščina kraljevo oblast, ter j o 
prilastila sebi. Kralj in kraljica sta bila sedaj 

10 

prava jetnika na lastnem dvoru, povsodi jim a 
je bila straža za petami; celo spati sta smela 
samo pri odprtih vratih, a ko jih je kralj neko č 
zaprl, odprl jih je takoj stražeči častnik. 

Najhujši rovarji v narodni skupščini so hoteli kralja zatožiti, da bi popolnem uničili njegovo oblast. To se takrat še ni zgodilo, a stražili so ga ostro ter ponižanemu kralju le priznali kraljevo čast in oblast, da je dne 14 . septembra 1791 leta zopet prisegel na nekoliko prenarejeno ustavo. 

Ko je mladi avstrijski vladar Franc H. v 
posebnem oklicu zahteval od Francozov, naj od 
pravijo vse nove naredbe ter ponovijo stanj e 
pred letom 1789, prisilili so dne 20. aprila 
1792 kralja Ludovika, da je napovedal vojsk o 

„kralju ogrskemu in češkemu” in njegovim za 
veznikom. Zdaj so ustaši zahtevali še več od 
njega ; ker pa kralj ni privolil, da bi se uporni 
duhovniki (ki niso prisegli na ustavo) pregnal i 
ter odpeljali prek morja in da bi narodni stražniki v varstvo glavnega mesta se zbrali v Parizu, nastal je silovit upor . Nad 10.000 ljudi 
izmed najbolj zavržene druhali je šlo nad kraljevi grad; nesrečnega kralja so zasmehovali., a 
prisiliti ga niso mogli, da bi potrdil rečene zahteve. 


11 

Za malo časa so se prestrašili celo zmerni 
republikanci tega rovarjenja najhujših Jakobincev ; 
ker pa jih niso krepko zavrnili in primerno kaznovali, rasla je njih drznost od dne do dne . 
Poklicali so iz vseh delov Francije najbolj zavrženo druhal, med njo tudi mnogo obsojencev 
na ladijah v Pariz. Splošna razburjenost pa š e 
vzkipi huje, ko se izve razglas sovražnega poveljnika, vojvode Brunšviškega, ki se je grozil , 
da bo prišel v Pariz in razdejal vse mesto, č e 
bi se prevratniki še kdaj predrznili vlomiti v 
tuilerijski grad. Dne 10. avg. 1792 so se uprli znova, 
polastili se oblasti pariškega mestnega zbora te r 
zopet napadli kraljevi grad . Švicarji, kraljevi stražniki, kacih 950 mož, bi lahko ukrotili in pregnali raz 
divjano druhal, a kralj jim je ukazal odložiti orožje , 
ter jih je izročil ljutosti njihovih in svojih sovražnikov. Zdaj so ga prisilili, da je s svojo rodbino bežal v zbornico postavodajalne skupščine . 
Dospevši v zbornico, vzkliknil je kralj poslancem : 
„Gospodje! Prišel sem, da bi ubranil veliko hudodelstvo. Mislim., da nisem nikjer tako varen , 
kakor med Vami.” Hladno so ga vzprejeli ter 
mu odkazali oddelek časnikarski, kjer je mora l 
poslušati, kako so sklepali o njegovi usodi . 

Kmalu po kraljevem odhodu je prišla črn a 
vojska pred Tuilerije ter se usula skozi odprta 


12 

vrata na dvorišče, od tod pa je silila v grad . 
Švicarski stražniki so hrabro branili vhod i n 
niso se ganili z mesta, niti po nepotrebnem 
hoteli prelivati krvi. Ko pa je med napadniki 
nekdo sprožil puško, streljali so tudi. Švicarji in 
slavno so zmagali ter nasprotnike zapodili v beg . 
V tem pride povelje od kralja, da ne smejo ve č 
streljati, nego da imajo ostaviti grad ter s e 
vrniti v svoje vojašnice . Nesrečniki so ubogali, 
toda med potjo so jih meščanski brambovci ve 
činoma postreljali; samo kacih 200 mož se je 
rešilo v bližnjo cerkev. 

Celih šestnajst ur je kraljeva rodbina tičala 
v temni luknji in komaj je dihala v grozni so

, 
parici . Crez noč so jo zaprli v sosednjo hišo, a 
drugi in tretji dan so jo zopet vlekli nazaj v 
časnikarski predelek. Potem je skupščina sklenila, 
kralja odstaviti ter njega in njegovo rodbin o 
izročiti pariškemu starešinstvu . Pariško starešinstvo je kralja z rodbino vred zaprlo v Templu , 
v premočnem gradu vitezov templarjev, kjer s o 
ga trdo držali, ostro nadzorovali ter neprestan o 
žalili in zasramovali . 

Odslej je bilo življenje kraljeve rodbine l e 

ena sama nepretrgana vrsta ponižanj' in bolečin , 
pravo mučeništvo, kakor mu v vsej zgodovini 
človeškega trpinstva ne najdemo več enakega . 


13 

Kaka usoda jih je čakala, videli so jasno v onih 
groznih septemberskih dnevih, ko je pariška sodrga v petih dneh poda-vila 1300 političnih jetnikov in navadnih zločincev po rsaznih ječah . 
Najzvestejšo kraljičino prijateljico, princezinj o 
Lamball, so ubili, odsekali ji glavo, nasadili jo 
na drog ter jo pri oknu kazali zaprti kraljici. 
Kmalu potem se je pričela pravda proti ne 
srečnemu kralju Ludoviku XVI . Obdolžili so ga, 
zveze s francoskimi sovražniki. V radikalni stranki, 
katera se je bila polastila krmila, zavladalo je 
prepričanje, da se ljudovlada ne dá ohraniti, 
ako se ne usmrti zastopnik monarhije. In posadili so ga na zatožno klop v narodnem zboru. 

Kralju se je dozdevalo, da ne bo živ priše l 
iz zapora, zato se je pripravljal na smrt. Dné 

3. oktobra so njega in kraljeviča ločili od ostalih ; 
le vpričo straž so se shajali vsak dan po nekoliko ur. Casopisov niso dobivali, tudi jih nikd o 
ni smel obiskati, prav nič niso vedeli, kaj se 
godi zunaj in kaj bo ž njimi. Le strežaj Klerij 
je časih kralju povedal kako novico ter ga pripravil, da ga ni čisto iznenadilo, kar je prišlo . 
Dné 26 . decembra so ga z njegovimi zagovorniki 
pozvali v ` narodni zbor na končno obravnavo , 
Zasmehujé so mu odrekli kraljevo čast in kralje v 
naslov ter ga imenovali Ludovik Kapet. 

Zaznanj se je branil nesrečni kralj priznati 
tako strastno in enostransko sodišče ; zaznanj so 
ga njegovi zagovorniki : prebrisani Tronšé, nekdanji njegov minister, sivolasi Malzerb in mlad i 
prav zgovorni Deseze zagovarjali z navdušen o 
besedo in neovržnimi dokazi. Navzlic občudovanim 
zagovorom ga je spoznala velika večina (68 3 
glasov od 721) krivega, da je izdal državo i n 
narod. Zmernejši prevratniki so hoteli sedaj nesrečnemu kralju rešiti vsaj življenje, a krvoločni 
Jakobinci so pritiskali tako silno, da so dn é 

17. januvarja 1793 leta z večino enega glasu 
(361 od 720 glasujočih) obsodili kralja na smrt . 
In ta glas je oddal celo njegov sorodnik ne 
sramni Ludovik Filip, vojvoda orleanski ! 
Zaznanj je prosil kralj, da bi mu dali tri 
dni odloga:ter oprostili njegovo rodbino . Dovolili 
so mu sprejeti nezapriseženega duhovnika, škotc a 
Edžuerds - a, ki ga je izpovedal. Smel je tudi 
pred smrtjo videti svojo ženo in svoja otroka, 
katerih ni videl od 10. decembra. Grozen je bil 
prizor, ko je Ludovik od njih jemal slovo. Ko 
je stopil pred nje, objeli so drug druzega, in pol 
ure nikdo ni mogel dati glasu od sebe ; prevelika 
žalost jim je kar sapo zapirala. Naposled so s e 
jim vlile solze in jeli. so tako strašno vzdihovati 
in jokati, da je bilo slišati skozi debelo zidovje 


15 

na ulice. Zdaj jim je bilo ložje in mirno so s e 
menih in tolažili skoraj celo uro, potem pa s o 

se ločili. Zadnjo noč se je kralj dolgo pogovarjal s svojim izpovednikom. Druge) jutro, dné 

21 . januvarja 1793, vstal je na vse zgodaj te r 
poklical k sebi izpovednika, ki mu je čital maš o 
in mu podelil sveto obhajilo. Malo pred deveto 
uro je prišel sirovi pivovar Santer ponj. Ko je 
šel doli po stopnicah, ozrl se je zadnjikrat na 
okna, za katerimi so tičali žena, otroci in sestra. 
Pred Templom je čakala kočija, v katero so s e 
usedli kralj z izpovednikom in dva stražnika. 
Štirideset tisoč mož je z nabitimi puškami stražilo , 
da bi zadnji trenotek kdo kralju ne prišel na 
pomoč. Od Templa do morišča jih je stalo p o 
Čvetero gostih vrst na vsaki strani, na vsakem 
voglu so bili nastavljeni topovi a za vozom j e 
jahalo krdelo konjikov. 
Ob desetih se je kralj pripeljal na trg Ludovika XI. Sredi trga je stal morilni oder, okoli 

in okoli pa je bilo nameščenih petnajst tiso č 
vojakov. Med potjo je kralj pobožno molil . 
Prejemši blagoslov od svojega izpovednika, šel 
je popolnem udan v božjo voljo na morilni oder. 
Zadnjikrat je skusil k ljudstvu govoriti ; a slišale 
so se samo prve besede : ,,Franeozje, jaz umrjem 
nedolžen in ti, nesrečni narod — " Drugih 


16 

besed nikdo ni umel, ker so bobnarji zabobnali . 
Miren je glavo položil pod sekiro, katera mu j o 
je odsekala v prvem trenutku in 1džuerds j e 
vzkliknil: „Sin svetega Ludovika, povzdigni se v 
nebesa!” Rabelj je pokazal krvavo glavo umorjenega kralja zbranemu ljudstvu, a le posamezn i 
so vzkliknili: „sivel narod, živela republika! ” 
Tako je svojo dušo izdahnil najpoštenejši in naj 

čistejši vseh francoskih vladarjev. — 

Ali kupa bridkosti še ni bila izpraznjena ! 
Grozne so bile muke, ki so jih jakobinski trinogi 

pripravili nesrečni kraljici, Mariji Antoniji. Dné 

3. julija so ji prav iz naročja iztrgali osemletneg a 
sinčka. Celo uro ga je branila, kakor le mati 
more braniti dete svoje, odpeljali so ga stoprav 
potem, ko se je eden izmed njih grozil, d a 
usmrti hčer, ako se mati ne uda v bridko usodo . 
Mladega kraljeviča so potem izročili surovem u 
čevljarju Simonu, ki je na vse mogoče način e 
trpinčil ubogo siroto. Se svoje matere ni smel 
več obiskati, ta pa je stala po cele ure, tiščaj e 
bledi obraz proti železju, da bi morda slučajno 
zagledala svojega ljubčeka. Ravnal je jako grdo 
ž njim, da je kraljevič shiral, potem ga je povrnil prevratnikom, ti so ga vtaknili v Tempel v 
ječo, kjer je dné 8. junija 1795 leta izdahnil 
nedolžno svojo dušo. Bilo mu je deset let. — 

17 

Dné 8e avgusta se e morala Marija Antonij a 

ločiti tudi od hčere in od svakinje, rahločutn e 
Elizabete. Nobena solza ji ni rosila očesa, saj 
je nekatera nesreča tako velikanska„ da je nit i 
solze ne tolažijo. Moléé ostavi svoje drage, 
molčé stopi črez prag. Ko slučajno z glavo 
butne ob duri, vpraša jo nekdo, če jo je zabolelo . 
„Oh ne” — bil je odgovor, — „zdaj me ni č 
več ne more boleti .” 

Odpeljali so jo v drugo ječo, ki je bila 
zaraditega na strahovitem glasu, ker so se tj a 
pošiljali večidel taki, katerim je bila namenjena 
smrt na giljotini. Dné 3. oktobra je zahteval 
eden najstrastnejših prevratnikov, naj se postav i 
Marija Antonija pred revolucionarno sodišče. 
Predlog je bil vsprejet in že dné 14. okt. vreli 
so Parižanje gledat lepo, bledo ženo, z lasmi, 
ki jih je pobelila ena sama noč v Templu, — 
nekdaj občudovano kraljico, zdaj najubožnejš o 
siroto na svetu. Pred sodiščem, sestavljenim 
največ iz obrtnikov, nosi se kraljica s tak o 
mirno visokostjo, da je vse sirovo občinstvo nehoté potihnilo pred veličanstvom nje duševneg a 
plemstva. Skoraj dva dni je trajala pravda brez 
prenehanja, — a nobena slabost se ni lotila junaške kraljice. Odgovarjala je mirno in jasno, a 
na koncu je še posebno naglašala, da ji ničesar 


18 

niso dokazali. Ob /2 5. zjutraj dné 16, okt, s e 
proglasi smrtna obsodba, kraljica jo mirno posluša ter mirno ostavi dvorano . Ko se vrne v 

ječo, piše še nekaj vrstic svoji svakinji, opominj a 
svojega sina, naj nikdar ne poskuša maščevat i 
se nad morilci svojih staršev, poslavlja se bolestno od svojih otrok in potem se hladnokrvn o 
pripravlja na svojo zadnjo, težko pot. 

Po izpovedi si priredi uboge ostanke svoj e 
oprave. Na glavi bela čepica s črnimi trakovi, 
okolo zapestja trakovi iste boje, vrhu črneg a 
spodnjega krila belo gornje in jopica z belo 
muselinasto ruto — to je bila njena oprava . 
Komaj je gotova s svojimi pripravami, že se o b 

11 . uri prikaže rabelj. Marija Antonija je vendar 
upala, da ji bode mestni odbor pariški preskrbe l 
kočijo, pa kako jo pretrese, ko zagleda izstopivši 
iz ječe borno dvokolnico z golo desko pripravljen o 
— kraljici za sedež! Takoj pa jo zopet navdahne 
stari ponos in navzlic temu, da sta ji bili roki n a 
hrbtu zvezani, vendar ni bila nikoli bolj kraljic a 
nego ravno v zadnjih svojih trenotkih ! 
Peljali so jo počasi skozi ulice, kjer je natlačeno stalo ljudstvo, večidel nemo in tiho, kakor 
bi se sramovalo zločina, kateri se ravnokar vrš i 
v njegovem imenu. Hladnokrvno se ozira kraljica 
na zbrano množico, le ko pridejo mimo tuilerijske 


91 

palače, in ko se spominja svojega soproga i n 
svojih otrok, pretresavajo jo bolestni spomini , 
a takoj se ohrabri, mirno stopi z voza, mirno 
koraka po stopnicah k morišču, kjer je bila 
lj, na 1 . popoldne rešena vsega trpljenja . Umrl a 
je lepo smrt mučenice in junakinje ! 

Glavo so odsekali tudi kraljevi pobožni 
sestri Elizabeti dné 9 . maja 1794 1. — Od ne

srečne kraljeve rodbine je sama kraljičina Marij a 
Terezija, pozneje vojvodinja anžulemska imenovana, ostala živa. Bila je dolgo časa zaprta , 
dokler je niso Avstrijci zamenjali za vojne 
ujetnike. 

Iz teh vrstic je razvidno, kako grozno j e 
razsajala francoska prekucija, in koliko nedolžnih 
žrtev je tiste dni padlo pod rabljevo roko. 

2* 


Prvo poglavje. 

Kraljeva rodbina . 

Pilo je leta 1792 . Okoli. Templa, temnega 

in neznatnega gradu v Parizu je bučal jesenski 
veter. Cmerno so korakale straže semtertja. Od 
časa do časa so se ozirale na slabo razsvetljen 
stolp, ki je stal na sredini dvorišča . Njegov vrh 
je molel čez drugo grajsko poslopje. Raz njega 
se je videlo na ogromno množino poslopij glav 
nega mesta, kjer so prebivalci kar besneli, razsajala je grozna ustaja. 

Posebno eden stražnikov, mlad mož, bledega , 

pa jako prijaznega obraza, oziral se je večkra t 
na okna gorenjega nadstropja. 

»Bog se usmili", rekel je poluglasno, ,,tam 
gori sedi zdaj ubogi kralj Ludovik pri brleči lučici 
in sita, da bi se kratkočasil. Oh, in v sobi pod 
njim biva nasrečna kraljica s svojima otrokom a 
in princezinjo Elizabeto. Oj, gorje! Jakobinci 
hočejo njihovo smrt, toda kaj so pregrešili? Nič ! 
Drži jezik za zobmi Žabó, bodi vendar oprezen . 


21 

Ne govori take mešanice, drugače te zaprejo n a 
življenje in smrt! Pazi vendar! +` 

V tem trenutku se prikaže gori pri okn u 
oseba. Bil je to zaprti kralj. Gledal je v noč 
čez razsvetljen Pariz, kjer so se dostikrat vršil e 
veselice njemu na čast . Ludovik ni vedel za nobeno rešilno deželo, obdajali so ga samo ljuti 
valovi, ki so mu pretili s pogubo, le onkraj teh 
valov ga je čakal večni mir. 

»Ubogi Ludovik," vzdihne Ž'abó, ki kralj a 

takoj spozna, „o čem pač zdaj premišljuješ? C e 
bi ti slišal pogovore, katere sem čul jaz, ,slovó 
bi strahu, upu dal'. Da, dobro vem, umoriti te 
hočejo. Prej ne bodo mirovali, dokler se tebe i n 
tvojih ne iznebijo popolnoma! Oj krvoloČniki!” 

Slišijo se v bližini nagli koraki in neha 
sam s seboj govoriti. Bil je iz bližnje stražnic e 
prihajajoč stražnik, ki je pred Žabótom obstal . 

Idi gori k Ludoviku Kapetu, pa nau zatrdi , 
naj se ogiblje okna," zarohni prišlec. 

~abó vrže puško na ramo in brzo zgine v 
temnem hodniku, po katerem se dospe v stolp . 
Mostovži in stopnice so bile kaj slabo razsvetljene 
pa vojak vendar ni zgrešil poti. Ko ide mimo 
kraljiéilye sobe, sliši jo z otroci moliti. 

~abó je bil samo na videz republikanec . 
ne pa kakor njegovi tovariši, zaradi tega je bil 


na skrivnem prijatelj kraljeve rodbine . Dostikrat, 
ko jo je moral stražiti na majhnem vrtu pri iz

prehodu, so mu solze zalivale oči, posebno č e 
je videl, kako srčno se ljubi kraljeva rodbina, 
ali če je slišal otročje pa plašne opazke maleg a 
Dofena. l) 

Žabó postoji in posluša pred vrati . 

„Usmili se nas, vsemogočni. Bog,” moli mali 
Ludovik, „blagoslovi tiste, ki se nas spominjajo , 
ki morajo trpeti za nas . Omeči srca naših sovražnikov in daj kralju moči, da voljno prenaša 
vse križe in težave, katere si mu naložil. Gospod, 
tudi mojo odgojiteljico tolaži milostno v žalosti ! 

Vrlega Žabáta oblijejo solzé, ko sliši maleg a 
Doféna tako moliti., koraka dalje in si briše oči, 
v katere mu še vedno silijo solze . Naposled obstoji pred vrati kraljeve sobe . Potrka rahlo in 
kralj zakliče : „Prosto!” 

Vojak stopi v borno izbico in po vojašk i 

pozdravi kralja, ki je čital neko knjigo. Ludovik 
ga jako milo pogleduje. Bled obraz nesrečnega 
vladarja in pa resni pogled njegovih oči pripravij o 
dobrega Zabóta čisto ob govor. 

„Kaj hočeš, sin moj?” vpraša ga Ludovik 
prijazno . 

I) Kraljevič. 


23 

„Sire, l) dobil sem povelje, naj Vam velim , 

da bi se ogibali okna reče vojak bolj proseč, 
kakor zapovedujoč' . 

Izginila je takoj nevolja, ki se je kazala na 
plemenitem kraljevem obrazu . 

„Ogibal se ga bom,” reče kralj nato mirno. 
„Idi in naznani to mojim tlačiteljem . Varuj se pa , 
sin moj, v prihodnje imenovati me Sire! kajt i 
če bi to zvedeli tvoji predstojniki, mo gli bi ti 
zelo škodovati.” 

Pri teh besedah se vrlemu Zabótu oči zaiskré. Zarožlja s puško in ravno hoče spregovoriti, kar mu na uho zadoni oster glas njegoveg a 
častnika. 

„Tako se izvršujejo moji ukazi?” zarohni 
surov republikanec nad Zabótom . „Si-li naznanil 
prepoved Ludoviku Kapetu ? 

Y 

abó pritrdi 
Lastnik ga pogleda zvedavo ter se potem. 
obrne h kralju. 
» Od zdaj se Vam je strogo ogibati okna, ” 

zapove mu oblastno, če ne, bodemo ga zadelal i 
z deskami?, " 

Kralj od jeze zardi, pa kmalu se izgub i 

rdečica in mu prav mirno odgovori : ,,Ta vrli 

Presvitli gospod . 


mož mi je že to naznanil ." Ko to izgovori, vzame 

knjigo in čita, medtem pa onadva ostavita sobo . 
„Klerij!” zakliče kralj . 

Takoj vstopi strežaj .
„Poizveduj o prvi priliki, kako se imenuj e


vojak, ki je bil ravnokar tukaj,” reče kralj . 

„Ga že poznam, Sire,” odvrne klerij . „Moj 
prijatelj iz mladih let je in se imenuje ;abó. 
Spoznal sem ga po glasu. ” 

„PoroČi mu, da se mu prisrčno zahvaljujem , 
ako ti bo možno to storiti,” veli Ludovik . „Zdaj 
pa pojdi ter mi pripelji mojega sina, da se bo m 
ž njim kratkočasil! ” 

Strežaj odide in se kmalu potem vrne z 
Dofénom . Ta je bil nežen deček, lepe in vitk e 
rasti. Približa se očetu spoštljivo ter mu z otrošk o 

ljubeznijo poljubi roko. Rahlo potegne Ludovik 
sinka k sebi in mu ves zamišljen položi desnic o 
na lepo kodrasto glavico . 

„Ves dan sem nekaj premišljeval,” pravi D ofén . 

„Kaj pa?” vpraša ga kralj . 

„Kako se je pač prigodilo, da so Francozi 
tako strašno nezadovoljni s svojim kraljem?” odgovori deček . 

Pri teh besedah se kralju čelo omrači, i n 
on vzdihne tako, da ga deček plašno pogled a 
ter vpraša : 


„C) če, sem te morebiti razžalil s tem vprasanjem. 

Kralj odmaje z glavo . 

»Zvedi vse, sin moj,” pravi potem, „Dobr o 
veš, da jako ljubim svoje ljudstvo in da je edin a 
moja skrb, osrečiti ga. ” 

„Da, to vem,” odvrne Dofen, „saj sem te 
slišal tolikrat vzdihovati : „Oj, ubogo, zapeljan o 
ljudstvo! ” 

»Mnogi in veliki boji, katere so imeli najini 

predniki," nadaljuje kralj, „spraznili so sčasom a 
državno blagajnico, in ogromni dolgovi mi niso 
dali mirno spati. Mnogi svetniki so mi zategadelj svetovali, naj skličem poslance, to je, naj 
boljše in najpametnejše može vsega ljudstva, p a 
da naj ž njimi razsodim, kako bi se dolgovi 
lažje poplačali. Ubogal sem svoje svetnike, pa 
uvidel sem kmalu, da sem s tem škodoval sa m 
sebi največ, kajti poslanci so se samo pogovarjali 
in sklepali, kako bi mi vzeli sčasoma vso oblas t 
in se me iznebili popolnoma. 

Tega pa nisem smel privoliti že zaradi tebe, , 
ker ti si moj naslednik, in tako se je razdor širi l 
vedno bolj. Slabi in razvajeni ljudje so ga po

večavali in so zelo očrnili mene, kakor tudi tvoj o 
pridno mater.” 

Dofé'n prikima. 


„Da,” reče Dofén, »videl sem že večkrat 
mater jokati zaradi tega . Pa povej mi, oče, bode 
li nas narod vedno črtil?" 

„Znabiti, da še kdaj ljudstvo spozna svoj o 
zmoto, pa bojim se, da bo prepozno,” pravi kral j 
ves zamišljen . 

„Zakaj pa prepozno?” vpraša kraljevič. 

» Upajmo najboljše, sin moj," reče kralj, „zdaj 
pa mi le pripoveduj, kaj si se naučil iz runske 
zgodovine . ” 

Dofén zdaj resno razlaga, česa se je naučil, dokler mu naposled oče ne veli : „Zadosti 
za danes, otrok moj . Zadovoljen sem s teboj . 
Idi zdaj, pozdravi mamico, pa ji reci v mojem 
imenu lahko noč! ” 

Dofén poljubi očetu, roko, ter odide . Dolgo 
koraka francoski vladar po sobi semtertie premišljevaje svojo bridko usodo. Naposled se vleŽe 

k počitku in zaspi', tako mirno, kakor tisti, k i 
Inu vesti ne teži nobena krihca . 


27


Drugo poglavje . 

I3rzovit namen . 

V mali sobici necega poslopja blizu Templ a 
je korakal vrli Zabó semintja . Službe čas mu 
je potekal in užival bo torej za nekaj dni m 

. iV tem hipu nekdo potrka 

„Prosto!” zakliče , abó . 

Vstopil je njemu tuj gospod. 

„Stanuje li tukaj stražnik .žab ó? ” 

„Prisrčno vas pozdravljam,” pravi tujec. 
»Imam vam nekaj jako važnega naročiti. " 

Zabó ponudi tujcu stol in se vsede njemu 
nasproti. 

Tujčev obraz je bil ostro zarisan, plemenit, 
njegove temne oči pa so se žarile kaj čudno , 
tako žarile, da se je bilo bati, njegovo naročil o 
bo gotovo nevarno . 

»Ljubite vi kralja?" popraša prišlec tako j 
potem. 

Zabó se strahu zgane . 

Tujec izvleče zlat medaljon, v katerem se 
je videla lična podobica Marije Antonjete. 

„To vam bodi v znamenje, da nisem izda 
'alec,” meni tujec, „in da se boste uverili še bolje , 

čitajte moje ime”. 


S temi besedami poda stražniku posetnico , 
na kateri je bilo pisano : „Aksel Ferzen, švedski 
grof.” 

Torej je bil zabótov gost inostranee, kar 
je ta spoznal že po naglasu besedi. 

„Govorite toraj,” reče stražnik . 

„Ljubite li kralja svojega?” vpraša gro f 
zopet. 

„Zelo nesrečen j e siromak, " izgovarja s e 
~abó. 

Nato dé Ferzen : » Umoriti ga hočejo! ” 

Pri teh besedah se stražnik strese in oč i 
pobesi. Grof se mu je zdel čuden, zelo čuden . 

Veliko zaslugo, a tudi zahvalo bi si prido 

bila s tem pri potomcih, ako bi ga rešila," na 
daljuje grof . 
» Ali pomislite gospod, jaz sem republikanec," zavrne ga Žabó . 

„Pa vi vendar ljubite kralja, čeravno st e 
republikanec, to jaz dobro vem .” 

„To je istina.” 

„Ni nama do tega, da kralja postaviva na 
prestol, ne! nego samo da ga iztrgava krvoločnim rokam besnih Jakobincev,” ugovarja Ferzen . 

„Jaz? Jaz bi naj . . .” jeclja stražnik. 

Kralja rešil in tako državi in kraljevi rodbini koristil," dostavi Ferzen . 


29 

Zabótu se kar oči zasvetijo . S tem mu je 
grof zbudil častiljubje. 

»Kako naj bi to storil?" pozveduje stražnik .
„Lahko, in še kako lahko,” meni Ferzen .
Za nekoliko dni pa tako morate h kralju na


stražo in pri tej priliki zamenite ž njim oblačila. " 

~abó kar strmi pri tem predlogu. 

„Zapazili me bodo in ubili,” pravi klaverno . 

„Kaj pa še!” odreže se šved . „Dajte si gori 
v kraljevi sobi zamašiti usta in se zvezati, tako 
pade vsa krivda na ubežnika. Strežaj Klerij pa , 
ki bo kralju pripomogel k begu, bode se že rešil . 
Privolite v ta predlog? 

Žabo molči. Misli, težke misli so mu napolnjevale glavo. 

„Privolite?” vpraša Šved v drugo . 

»Nevarnost je prevelika," izgovarja se vojak. 

Oblak nevolje zatemni za trenutek grofov 
obraz. , 

„Ce nočete vi, pa dovolite vsaj meni, d a 
to nalogo izvršim,” sili grof. Moj strežaj dobr o 
razume obličja ponarejati, odmah me bo tako 
opravil in oplel, da vam bom za las podoben . " 

„Ce vas zaslede, zapadete smrti, kakor tud i 

jaz,” reče Zabo . 

,,Vi se bodete izgubili s prizorišča, novce v 
bodete že toliko dobili, da lahko pridete na kako 


varno mesto in da se bodete lahko `preživeli . Jakobinci pa bodo mislili, da ste ubiti ." 

Potem, ko si je švedski grof Že dolgo prizadeval, s svojo zgovornostjo pridobiti 2abota, 
privolil je zadnji, in takoj sta se dogovorila, o 
kateri uri naj bi se vršila izprememba . 

Malo pred koncem službene dobe je prišel 

Y 

grof se svojim strežajem v abotovo stanovanj e 
in zdaj je strežaj grofa brzo tako spretno opravil, da je bil Zabotu podoben, kakor rodni brat . 
,babo ostani v grofovi obleki svojo hišico, Ferzen 

pa s puško črez ramo koraka v bližnji Tempi s 
trdnim sklepom, da reši kralja. 

Ko primaha do jetniških vrat, najde prece j 
stražnikov, ki so tudi prišli, kakor on, da se za 
mene s tovariši, ki so stražili v jetnišnici . 

„Tam-le prihaja :Žabo!” zavpije jeden. 

»Hej, državljan. ,babo, kaj ste počenja 
zadere se drugi ter mu krepko strese roko . 

„S Kapetom je bogme pri koncu,” modruj e 
tretji, že so ga obdolžili izdajstva in jutri s e 
prične obravnava. Pri moji veri! tu se bodo godile še take reči, kakoršnih še svet ni videl ." 

„Kaj še,” zavrne ga Ferzen, „niso li tud i 
Angleži obsodili svojega Karola! ” 

»Izvrstno, Zabo," vzklikne jeden,,, ti znaš zgo 
dovino! Pa povej :še, kaj seje končno ž njim zgodilo?" 


31 

„Obglavili so ga,” odgovori Ferzen . 

„Izvrstni, da izvrstni Angleži!” vzklikne več 
stražnikov h krati . 

Kako se j e pa imenoval junak, . ki takrat 
vodil republikance?" vpraša jeden . 

„Kromvel naj živi!” zavpijejo vsi, ko jim 
Ferzen imenuj onega puritanca 1), ki je imel oni 

čas usodo Angleške v rokah. 
Pri tej priči se otvore vrata in tja prišedši

_ 

častniki strogo poizvedavajo, komu so ravno pre jstražniki klicali „Živio” . 

„Kromvelu, angleškem''

a Robespieru!” pra

vijo stražniki mimo častnikov v Templ idoči. 

Videlo se je, da so se častniki posvetovali 
in pogovarjali, kdo je ta Kromvel in kaj pomeni ; 
sklenejo naposled povprašati stražnike o značaj u 
tega Angleža. Na to so prišli pred vrsto nov e 
straže in ji razložili, da je Anglija sovražna 
francoski republiki, in so stražnikom prepovedali , 
da ne smejo „živio” klicati nikomur drugemu , 
kakor le Robespieru, Maratu in Petionu. 

Jeden izmed stražnikov reče : » Žabo na m 
je raztolmačil, da je bil Kromvel prvi republikanec, kateri je svojega kralja obsodil . " 

i) Puritanci, verska družba v Angliji, kakor s o 
na Nemškem protestanti. 


„Kje je babo ?” vpraša jedeh častnikov. 

„Tukaj sem,” javi se Ferzen srčno . 

»Državljan, razloži nam to stvar!" zahteva 
častnik. 

„Kromvel je zatožil Karola, angleškega 
kralja in ga ukazal obglaviti,” pripoveduje Ferzen , 

„in mislim, da bo Robespier učinil ravno tako .” 

Te besede so vidno pomirile častnike, videlo se je, da so vselej dozdevnega .abota čislali kot najzvestejšega stražnika, kajti izročili 
so mu nadzorovanje vrta, kjer se je kralj sprehajal se svojo rodbino . 

Kdo je bil veselejši, kakor Ferzen. Danes 

bo zopet videl nesrečno rodbino, ki jo je takrat 
spremljal na ponesrečenem pobegu v Varen, danes se mu zvabiti že posreči, da ga iztrga žrelu 
republikanske pošasti . Le težko je prikrival svoj o 
razburjenost. 

2222) 

Tretje poglavje. 

Spodletelo mu je . 

V malem vrtu Templa se je izprehajala 
kraljeva rodbina. Za izprehod sta ji bili odmerjeni dve uri. Kralj se je igral z Dofenom in 


33 

princezinjo Marijo Terezijo, dočim se je kraljica 
izprehajala s sestro svojega moža . Pilo je pri tej 
priložnosti ganljivo gledati vjeto rodbino. Kaj 
so zakrivili nedolžni ljudje, ki so se tako iskreno 
ljubili? Tako se je moral vsak nehoté vprašati, 
ki jih je videl, Usoda jih je posadila na kraljevi 
prestol Francoske, in to je bilo hudodelstvo, 
zaradi katerega so jih besni Jakobinci obsodil i 
na smrt. 

Ko se je kralj zabaval s svojima, otrokoma , 
kramljala je Marija Antonjeta s princezinjo Elizabeto . Bile so nepomenljive reči, o katerih st a 
se pomenkovali, kajti v grenkih urah se rad i 
spominjamo malenkostij, katere nas lahko raz 
vedri. 

Kraljica je govorila o svojih prijateljicah, o 
gospe Kampovi in o vojvodinji Lambalovi, ki 

sta obe bili tisti čas na Francoskem . 

„Pozabi i ste omeniti grofa Ferzena,” spregovori v tem hipu nekdo blizu nje . 

Marija Antonjeta strepeče, kakor šiba na 
vodi. 

Brzo se ozré in zapazi stražnika . 

„Kdo ste?” vpraša ga tiho. 

„Prijatelj,” zagotavlja stražnik, „za božj o 
voljo sprehajajte se polagoma dalje, da nas n e 
zapazijo!” 


Kraljica prime prillcezlllj (:) Elizabeto za loko 
in šli ste dalje . Njen glas pa je bil trepeč, k o 
je zopet spregovorila s svojo spremljevalko . 

„Spozlla]a sem ga takoj, `r poepeče kraljica 
svoji spremljevalki, ..grof je.”

Perze11 

Kakor neznaten je tudi bil ta prizor, vendar 
je obrnil nase pozorno-st str L e, ega častnika. 
Plliti takoj tja i a p ::pa•aša stražnika, kaj 
da se je pripetilo . 
„Državljanka Kapet je nedostojno govorila 

o vladajočih osebah,” pripoveduje Ferzen, „a ja z 
sem ji to ostro prepovedal .” 
Častnik mu prikima v znamenje pohvale i n 

Se 11a

povrne svoje mesto, kraljica je med teli l 
ukrotila svojo razburjenost in hladnokrvno ie 
šepetala s princezillj0 Elizabeto. Le včasih se je 
ozrla s prašajočilll pogledom na stražnika, ki pa 
se je, kakor se je videlo, mrlo brigal za kraljevo 
rodbino ter se obrnil proti stolpu . 

Kraljevim je naposled potekel čas izpreliajanja; tedaj pa pristopi stražeči častnik in jih 
opomni, naj se podajo v stolp . 

Vrata se škripaje zapró in Ludovik, kralj 

Francije, je s svojimi zopet v ječi . 

Kakor hitro sta bila Ludovik in Antonjeta 
sama, povedala mu je, kar se je pripetilo . 


35 

Kralj jo pazljivo posluša:. Bridki nasmehljaj 
se mu zaziblje na ustnah. » Prepozno," zamrmr a 
potepi pri sebi. ,, Gro L' dirja v pogubo!" 

„Zakaj . •• vpraša kraljica .
,, ler v ugodnem času brez vas ne zapustim


Templa,” odgovori ji kralj . 

r.l.arija. Antanjeta si glavo opri na roké i n

ry 

kapljajo ji med prsti svitlo solze, na ' tla. 

„Oj, omahljivost!” .il1ti potem, 

Zalllallj si je kralj prizadeval jo utolažiti . 

„Zaradi 11:Ietie naj se nobeden več, ne po 

staje v nevarnost,” pravi Ludovik, „usoda me j e 
sanjo z nesrečo obsula .. Teli me življenje vsacega , 
ki se odslej žrtvuje Miine. Bog je odločil, da 
me zadene najhujše, naj bo! LTElan1 se njegovi 
sveti volji . ” 

Ludovik je bil. jako potrpežljiv, zategadelj 

se časih s kraljico nista mogla, sporazumeti . 
V tem hipu 1)a pri(1 e čemeren čevljar Simo n 
v sobo. Til. surovi Jakobinec se previdno ogleda 
in poteh reče možema, ki so postajali na hodniku : 
„Državljan Kapet in njegova žena sta še tukaj , 
Prevarili ste se jako . 

,,Ali se daste za nos voditi! :` oglasi se jih 

več. „Verigo dobro, da nam hoč* kralja skrivaj 
odvesti. Pokažite nam torej jetnika!” 

3* 


„Še vedno se niste privadili, da smo dne 

21. septembra odpravili kraljestvo na v'éke,” zadere se Simon srdito nad njimi, »zdaj pa se le 
prepričajte sami, da je še Ludovik Kapet tukaj . " 

Ustopilo je več besnih maž. Eden izmed 
njih vpraša kralja : ,.Ste-li vi gotovo kralj? " 

»Seveda," odgovori Ludovik, „kdo pa bi ra d 
bil namesto mene? ” 

Potem, ko se možje osvedočijo, da še kraljeva, rodbina ni odšla iz empla, ostavijo ječo , 
da bi naznanili zunaj čakajočemu ljudstvu, da 
je govorica o kraljevem begu izmišljena. Pri 
vsem tem pa se je pred. Templom nabiralo vedno 
več ljudi, ki so kričali : »Kralj naj se prikaže ! 
Hočemo ga videti! " 

Ves Pariz je bil na nogah, pa stražniki s o 
se obnašali hrabro ter odganjali druhal napada

jočo Tempi. 

Več stražnikov obstopi kralja, da bi ga 
branili, če bi bilo potrebno. 

„Sire, zdite v svojo spalnico,” pošepeta eden 
jetniku . 

Bil je oni dozdevni Žabo. 

Kralj ga pogleda zavzet in mu reče : » Ostanem pri svoji rodbini. " 

Ker so se približevali častniki, odstopil j e 
stražnik. 


37 

» Hočejo nam kralja odvesti!" rjove zunaj 
ljudstvo. »Posekajte ga! Proč z Avstrijanko! " 

Castniki so se posvetovali, kaj jim je storit i 

v tem slučaju ter so sklenili, da sedaj ne izpolnijo ljudstvu volje. 

„Bo se že razšlo,” meni eden. 

» Sum, da hočejo kralja skrivaj odpeljati , 
ne zdi se mi neopravičen," opozarja nek drugi , 
„govori se o preoblečenih stražnikih, ki so s e 
prikradli tu sem notri. Stari Tisot trdi, da je 
prej videl kraljevega strežaja Klerija pomenkovat i 
se z nekim abátom 

»Moramo narodnemu zboru nasvetovati preiskavo te zadeve,” dejali so drugi . 

Počasi so potihnili kriki razjarjenega ljudstva in kraljeva rodbina se je umirila. Kralj je 
odšel v svoje sobe, častniki pa v stražnico. „Po 
kličite stražnika .abota t ” zapove poveljnik . 

Pozvanec pride nekaj trenotkov pozneje . 
Njegovo lice je bilo jako bledo, hoja pa mošk a 
in neomahljiva . 

Jezno so ga pogledovali častniki. 

»Zatožen si, da si zanemaril svojo služb 
zavpije poveljnik srdito . „Jetničar Tisot te j e 
videl, ko si se pogovarjal s strežajem Klerij en]. 
Je-li to res?” 

Stražnik prit d. 


„Klerij me je nagovoril in jaz sem ta hip 

pozabil na prepoved,” opravičuje se Ferzen . 

„Kaj pa je hotel sluga vedeti?” izprašuj e 

ga častnik . 

„Poprašnl me je, zakaj da je ljudstvo lomastilo proti Tem.plu,” odvrne sumljivi stražnik, 
„in odgovoril sem mu, da se mi dozdeva, da j e 

kak postopač raztrosil govorico, da kralja ni ve č 
v Templu. ” 

„Do jutri boš iz službe odstavljen,” reče m u 
nato častnik, „potem pa, če bodeš za nedolžnega 
spoznal], zopet lahko nastopiš službo. Odloži 
orožje!” 

Ferzen uboga in odvedejo ga v zapor, k i 
bil namenjen vojaškim kaznjencem . 

„Vse prizadevanje je zaznanj, " mrmra jetni k 
pri sebi, ko je bil sam . „Kralj je in ostane 
omahljiv ; potrpežljiv je jako, pa celo slab v dejanju.” Ferzen se vleže na trdo klop, ki je bila 
zraven mize edina hišna oprava puste celice . 

Zamisli se globoko, črez nekaj časa pa skoč i 
pokonci rekoč : „Izgubljen sem, če me ne reši 
slepa sreča! ” 

Hodil je po celici semintja premišljajoč, kako 
bi se rešil iz ječe, kajti vedel je predobro, da n e 
srne čakati, da bi ga zasliševali v drugo, ker 
lahko bi spoznal kak častnik, da on ni pravi Žab$ . 


39 

Ko še to prevdarja, otvore se rahlo celičn e 
vrata in vstopi jetničar Tisot. 

Ceravno se je starec vedno držal na smeh, 

vendar je svedočil njegov obraz, da. je bil prekanjenec od nog do glave. Majhne, črne, pa 
vpadle oči so se mu po bliskovo obračale semtertje . 

»Hej, prijatelj Žabo," ogovori ga starec, 
„kaj pa ste zakrivili, da so vas -\,taknili tu notri ? 
Ste se morebiti pogovarjali v službi? ” 

Ferzen takoj spozna lisičjo naravo jetničarja 
ogleduha . 

„Sumniéijo me, da sem prej s Kapeto m 
govoril,” odvrne mu mrzlo . 

„Zelo hudo, da so vas zaprli zategadelj, ” 
miluje ga starec. ,, srce se mi smilite. Hočete 
li kaj imeti iz svojega stanovanja? Vedite, men i 
se smilijo vsi, ki jim padejo v roké, saj veste, 

koga jaz mislim . Strašno je, kako postopajo s 
kraljem. Jutri so bode moral ločiti od svojcev. 
Ravno sedaj prihajam od ondot. Vsi so plakali ; 
celo moj prijatelj Simon, drugače trdosrčen mož, 
je rekel : Vrag se naj protivi tulečim ženskam . " 

Na svojo srečo Ferzen takoj sprevidi zvijačo jetničarja, kateri ga je hotel napeljati, da 
bi kaj črhnil o kraljevi rodbini. 

„Morebiti prav pravite, Tisot,” odvrne na 
to grof, ,,toda povejte vi meni, pravim, kaj me 


briga kralj in kaj se ž njilll počenja. Pripovedujte 
mi raje, kakonaa jedila mi boste poslali .` : 
Tisot je skop človek 
. „Imate l i kaj okroglega v mošnji?” Vpraš a 
jetničar hlastno . 

„1 seveda!” odgovori dozdevni Žah6 po

menljivo, medtem ko izvleče lepo rejeno mošnjo . 

r i-rsse ~ majhne kar zasvetijo. ,.Moj a

t~ 
hči Sabinka vam bo brž pogrnila mizo naj 

Otu 

1 
boljšimi jedili, : Zagotavlja mu. „Najboljše vitlu , 
kar ga le premorem, posla[ vam boin in še kaj 
druzega, ée poželite . ” 

S11i °

,Vzelllite ta-le denar v predplačilo," 

grof ter mu cekin potisne v roko . 

Glasno zahvaljujoč se ostavi Tisot ječo lil 
hiti v svojo zasebno sobo . 
~n draga moja Sabinka, čaka te važe n

„Sabinka, V 

,~ , 

posel, : i reče starec oblastno. 

Te besede so veljale mladi deklici, katera, 
je ravno nekaj šivala. Brž odloži šivanje in 
vpraša ga radovedilo : „Kakošen pa oče, kakoše n 

ju-lamo v ječi finega stražnika, ki zahtev a 
boljšo postrežbo,” pripoveduje ji jetničar skrivnostno. ,,Ta je olikan, prav prebrisan dečko, pravim, morebiti celo kak veljak, ki so je prikrade l 
sem, salpo da bi bil bližje kralja. KKokor selu že 
rekel, zahteva dobra jedila in lepo postrežbo . 


Ha.' ha! ha! spoznal selil ga po tem, kajti ptiča 
lahko spoznamo po njegovi piči. Dobro, on j o 
plemenitaš, pa to naju ne ovira, denar jemati 
od njega, in naposled naju tticli nič, ne ovira, 
njega varati." 

„lzclatl ga menite?” očita mu Sabink a 
ognjeno . 

„No, no, 1_c talko osorno, dete moje' ”

ne 

tlolall jo starec. 
Hipoma pa se deklica premisli . S.prellienivši 

čisto svoje uporno vedenje, reče : „Dobro, hočem 
mu ponesti jedil.” 

„Izvrst:.lo, otrok moj!” rji se Tisot ter si 
mane roke od veselja, „zdaj pa te prosim, po 
skusi od njega zvedeti kaj, saj ve>, kako s o 
Jakobinci radodarni .” 

U-rajljivo pogleda Sabinka očeta. Starec pa, 
tega pogleda ne zapazi, nego zagrabi zveze k 
ključev tele hiti iz sobe . 

GC,0002) 

Četo poglavje. 

Jetni~arjeva hči . 

Pol_ ure pozneje je stopala deklica Sabink a 
s košarico v rOCI čroz grajsko dvorišče. Ni marala za itic častnikov, 'ki so jo srečavali ; kakor 


se je videlo, niti slišala ni, kako se je eden 
izmed njih -naročeval, da naj le živo Zabótu govori na srce. Jadrno je stopila v ječo. Molče 
postavi košarico na mizo in pogleda jetnika . 

Ta se vzdigne. Mahoma ni bil več abó . 
Ponosno in ostro pogleda deklico, kakor da bi 
hotel zvedeti njene misli . 

„Prinesla sem vam večerjo,” ogovori ga 
dekle črez nekaj časa . 

„Bog ti plati,” zahvaljuje se ji Ferzen . 

Sabina ga milo pogleda. Ponosno držanj e 
jetnikovo, njegov pogled in fine poteze njegovega 

obraza so imeli za njo čarobno moč . Polije jo 
rdečica in ni vedela, kam ozreti se . 
„Kaj si pač mislite, kdo da se . vpraša 
jo Ferzen črez nekaj časa . 

„Imenujejo vas Zabó, odvrne Sabina, „p a 

menijo, da . .” 

„Kaj menijo? poizveduje grof. 

„Vem, da niste abó,” odgovori dekle brzo . 

„To me zelo veseli, srčece moje,” reč e 
grof goreče. „Ti si prva oseba, kateri smem 
razodeti svoje skrivnosti .” 

Pri tem nagovoru Sabina jako obledi te r 
strepeta, ko jo grof prime za roko . 

„Vem, da me ne boš izdala,” pravi Ferzen 
dalje . 


„Vedi torej, da jaz prav za prav nisem 
abó, nego plemenitnik, ki tvega svoje življenje, 
da bi rešil kraljevo . Sedaj sem v tvoji oblasti ; 

lahko me uničiš, pa vendar ti vse zaupam . Kaj 
ne, ti ne misliš na to? ” 
Sabina molče pritrdi in ko se obrne v stran , 
zaleskečejo se ji solze v očeh . 

„Poslušaj me, dragica,” prosi grof. 

Dekle se verno ozre vanj , 

„Ti pa lahko rešiš kralja,” nadaljuje jetnik , 
„da,, ti ga lahko rešiš sama! ves svet te bo 
hvalil, a jaz, jaz te boin ljubil, kakor svoje oko . 

HoČeš li ? 
Tisotova hči pa reče odločno : „Ni mogoče, 
ali jednega rešiti bi si pa vendar upala . ” 
oga pa meniš? " 

„Vas, grof,” odgovori Sabina brzo. „Vaše 

življenje je v veliki nevarnosti, v večji kako r 
kraljevo.” 

Ferzen je bil jako ginjen, Prepričal se je , 
da je samo s prigovarjanjem pridobil Sabino 
zase, ki se je zdaj močno bala zanj ; hotel jo je 
samo pregovoriti, da bi mu pomagala pri njegovem podjetju . Dekle, ki je poznalo le zločince , 
videlo je nemdoma pred seboj moža, ki je ime l 
poleg telesne lepote plemenito in nenstrašljiv o 
srce, je bil pripravljen brez pomisleka daro


vati svoje življenje . Ferzen jo je mislil pridobiti 
površno, pa dobil jo je popolnoma na svojo stran . 

Sabina mu pokrije mizo rekoč : „Bog blagoslovi!” in se vsede na klop . 

Cudno je bilo Švedu med jedjo pri srcu . 
Skoro bi mu bilo žal, da je dekle pridobil zase, 

in vendar bi bil izgubljen brez njene pomoči . 
Kakor povedano, Sabina se ni dala pregovoriti 
k rešitvi kraljevi, skrbelo jo je samo življenje 
tega nenavadnega tujca . 

Bil je pa tudi ves drugačen mož, kakor 
razsajajoči, besni jakobinski častniki, mož trdneg a 
značaja in plemenitega srca, in občutila je prvikrat 
v svojem življenju, da se je nekaj nenaravnega 
zgodilo ž' njo . Imela je sicer tudi nekako sočutje s 
kraljem in njegovo rodbino, posebno pa s princezinj o 
Elizabeto, danes pa je stal pred njo mož, ki s i 
je v malo trenotkih pridobil njeno občudovanj e 
in sočutje, in takoj se je jelo tajati njeno v žalostnih okolšéinah otrplo srce . 

„Kaj premišljuješ, Sabinka . ‘ povpraša jo 

Ferzen, okrepčavši se . 

„Kako bi vas rešila,” odvrne dekle . „Zgubljeni ste, ako vas jutri najdejo tukaj. Izmislila 
sem si že, kako bo najložje rešiti vas . ” 

Tu Sabina umolkne in rdečica oblije 
nežno lice. 


„Govori, srce moje!” prosi jo grof . 
„Nakanila sem vam posoditi svoje krilo, ” 

reče jetničarjeva hči . 

„Ni napačno,” méni Ferzen smejoč se, „kako 
se pa naj reč razvije nadalje? ” 

„Ker se bo skoro začelo mračiti, ostavit e 
vi celico,” pojasnuje mu Sabina, „in poskusit e 
priti iz Templa. ” 

„Kaj pa bo s teboj, dragica moja?” vpraša 
grof. 

„Bom se Že izvila,” deje dekle. „Moj oče 
je poznan kot strasten Jakobinec in zategadelj 
bode vsak dolžil le mene.” 

„Nikakor ne morem vsprejeti te žrtve,” zavrne jo Ferzen. „Samo nekaj zahtevam od tebe , 
pilo, da prepilim ono omrežje na oknu . ” 

„i vam mogoče uiti iz tega gradu,” reč e 
Sabina klavrno. 

Smejoč se odgrne Ferzen svojo obleko in po 
kaže konopneno vrv, katero je imel krog prsi ovito . 

»Kar 'bi me jutri lahko izdalo, rešilo bo 
me nocoj," pravi potem, „samo pila mi manjka .” 

Sabina zamišljeno zloži posodo v košaric o 
in zatem pokaže na okno, rekoč : »Tu- le skozi 
bom vam vrgla pilo . 

Pogleda ga zelo iskreno in nato ostavi ječo . 


4E 

» Čudno dekle," mrmra, grof sam pri sebi, 
„Lahko jo je razvneti za najpredrznejše dejanje . 
Ce dobim pilo, ne bo mi težko priti iz te luknje, 
ker sem dobro proučil načrt Templa . Ali čudno 
se mi pa zdi, da me imajo na sumu! Me je -l i 
Žabi izdal? Izdajalec vendar ni. Bil je pa gotovo jako nepreviden.” 

Take in enake misli so rojile po glav i 
sprehajoéemu se po sobi . 

Medtem se je čisto stemnilo, pa čakal j e 
še vedno zamanj . .e je nakanil iskati kako drugo 
pot rešitve, kar nagloma med križi nekaj zašil 
meče ter zarožlja na tla . Grof ono reč hlastn o 
pobere, bila je v papir zavita pila. Papir spravi 
v žep in začne omrežje prepilovati . 

12222 

Peto poglavje. 

Kako se je pravemu abótu 
godilo . 

Pobegnil je Žabó, ko je zamenil svojo vojaško obleko s Ferzenovo ter prejel od njeg a 

obečane novce. Ker je bil nepoznan, zabaval s e 
je lahko brez skrbi v prostornem Parizu. 


Zanimala ga je najbolj neka gostilnica v 
bližini njegovega stanovanja, gostilnica, v kater i 
se je navadno igralo . 

Stopi torej v to gostilno ter si naroči jedi. 

Takoj dobi zahtevana jedila. Ko se ~abó 

okrepča, ogleda si natanko krčimo. Bila je dolga 
in precej nizka, a napolnjena z raznovrstnimi 
gosti. Ravnokar se j e igralo v slabo razsvetljenem 
oddelku. Žabo radovedno pristopi. Kroglje drče" 
prav zapeljivo. mencaj, z enim sunkom dobi 
tam oni črnogledi mož stavo. Še enkrat natočijo 
kroglje in tudi to pot dobi tujec . 

,Žabó se ne more premagovati delj časa . 
Poseže v žep po novce, stavi in dobi. Stavil je 
više in dobil. M, v tretje in četrto mu je bila 
sreča prijazna, in v kratkem je imel še enkrat 
toliko novcev, kakor mu jih je dal Ferzen. 

Oddahnil se je malo, potem pa začel iznov a 
igrati. Dobil je zopet, in Glasi je tudi zanapre j 
zgubil tu in tam kako stavo, sreča mu je venda r 
bila mila. 

„Ta gospod bo danes gotovo dobil v roke 
vso banko,” pošeptavali so si gledalci, ki so radovedno obstopili mizo . 

Te besede so podžgale razburjenega ~abóta 
take", da je stavil tisoč frankov iu naposled ves 
svoj imetek. 


Zatočili so kroglje » dobljeno!" zavpil je 
širokopleč hrust . „Ta-le gospod je stavo dobil, ” 
dejal je kazaje s prstom na abóta. »Barka je 
razdrta. Voščim vam srečo, dragi moj! " 

Potem je naznanil bankir, da je igra (z a 

danes) končana, ker mu manjka novcev, širokoplečnež pa se je podvizal, da pomaga ~abótu 
pridobljene novce spraviti v mošnjo . 

» Silno me veseli, da se vam je tako obneslo, " 
dobrika se velikan,abótu. »Raca na vodi, to je 

zaklad! Cez petdeset tisoč frankov! Presneto , 
to je bila bogata žetev, pa kako bogata! " 

S temi besedami poda Zabótu veliko usnjato 
mošnjo. 

»To - le vam poklanjam," deje mu smejé , 
„sedaj pa pijva na vaše zdravje steklenico šampanjca! ” 

Žabó, kateremu se je hrust zelo prikupil s 
svojim dobrikanjem, privoli ter se vsede za mizo , 

prav dopadljivo pogledujoč lepo rejeno mošnjo . 
Takoj je stala steklenica z najboljšo kapljico 
pred njima, in pridno sta trkala na zlato srečo , 
ki ga je doletela. 

Zabótu se je zdelo vino prav okusno. Naroči še steklenico in še eno, in naposled s e 
začne okoli našega stražnika, vse nekako čudn o 
vrteti. 


49 

Ono usnjato mošnjo je držal kaj krepko, 
kakor bi se bal, da mu je kdo ukrade . 

Naposled vstane . 

„Moram spat,” zine trudno : „ToN, odredite 
mi spalnico ! ” 

Tudi njegov prijatelj se vzdigne, prime . abóta, držečega v levici še vedno trdno svoj 
zaklad, pod pazduho ter ga tako vodi za natakarjem. Zadnji odklene presrečnemu stražniku 
spalnico, oni širokoplečnež pa mu prav priliznjen o 
stisne roko, rekoč : 

„Da se jutri vidiva, dragi moj! Oj, to je 

bila sreča! Noben Parižan ne bo spaval tako 
sladko, kakor vi . Lahko noč! ” 

Sedaj je bil ,babo sam. Vse se je vrtelo 
okoli njega, ves je gorel ; mislil bi si bil, da s e 
mu sanja, pa svedočila je težka mošnja, s cekin i 
napolnjena, da je gola resnica . 

Umije se, da bi se vsaj malo ohladil in 
potem skobaca v postelj . 

Kmalo vidi, da mu spati ni mogoče. Vse 
je kipelo v njem, boječ se mrtvouda, skoči na 
noge, Naposled sede v naslonjač in tako zaspi . 

Ko se prebudi, ozre se najprvo na stol, 
kamor je položil mošnjo . O strah in groza! Mošnje 
ni več . 

4 


Brzd skoči po konci, obleče se in hoče iz 
sobe, da bi gostilničarja in točaja prijel v strah. 

Vrata so zaklenjena . Vrti ključ, toda zastonj . 
Vrata se ne dadó otvoriti. 

Zažene se k oknu, skozi katero je jutranj e 
solnce vsipalo svoje Žarke ; odpre ga na stežaj 
ter kakor brez pameti krici na ulice : „Pomagajte , 
okradli so me! ” 

Kmalu nato pride policijska patrolja tod 
mimo . Komisar udere v gostilno in kmalu stoj i 
pred vrati sobe, v kateri je Zabo razgrajal, liki 
besen. Policaj sune nekolikrat v vrata in odprle 

so se. 
„Kaj pa je?” vpraša komisar abota . 

Mahoma prihite natakarji in vsi vprek kriče, 
kaj da ta burkljež tako grozno po sobi rogovili . 

»Ukradena mi je mošnja z novci!" toži 
Žabo obupno. 

.,,Pijan je kakor čep," zavpije jeden natakarj ev . 

„Naj govori!” zadere se komisar nadenj . 

tabo mu je nato vse natanko razložil, kar 
se je pripetilo, natakarji pa so trdovratno trdili , 
da se mu je vse to moralo sanjati . 

Zdaj mu komisar veli, naj gre ž njim v pisarno, in prepozno je uvidel Žabo, v kak položaj je prišel. Ko dospeta tja, izprašuje ga vse 


na drobro in naposled je vendar moral povedati 
svoje pravo ime . Komisar se pri tem imenu zelo 
zavzame. 
„Glej ga no,” mane si uradnik zadovoljno 

roke, „potem takem sem vjel onega ptiča, ki j e 
preteklo noč na tako drzovit način ušel iz Tenipla . 
Da bi vas plent! kaj ste se nam izdali na tako 
otročji način?” 

»Jaz nisem iz Templa ušel," trdi Žabo klavrno . 

„Kedo pa je bil oni dozdevni abo, katerega moram iskati?” 

Nesrečni stražnik je uvidel, da je izgubljen . 
Zmigal je z ramami ter se uclal svoji usodi . 

Odpeljali so ga potem v Tempi in tam so 
ga takoj spoznali . 

„Fant, presneto slaba ti bo pela,” režal s e 
je poveljnik . „Obsodili te bodo ter izročili rablj u 
Samsonu. Pa povej nam vendar, kako se ti je 
posrečilo pobegniti iz te luknje? ” 

Zdaj se je Žabo izgovarjal, da ni ušel o n 

iz ječe, da se je kdo polastil njegovih oblačil 
in namesto njega opravljal službo. Vsled te opombe 
je_ reč zmedel še huje. Tajenje natakarjev, njihova trditev, da on ni igral, njegovo nenavadn o 
vetje in čudno izpriéavanje, vse je hipoma govorilo njemu na korist, in ni se mu očitalo izdajstvo 
nego samo zanemarjenje službe. 


Častniki so vsi začudeni napeli obraze . Na

mah je bilo očito, da se je oni tujec polastil 

Žabotovih oblačil in je služil namesto njega . 

Kdo pa je ta zločinec? To izvedeti so zelo 

želeli. Pokličejo torej zvitega Tisota . 

Jetničar je bil zelo klavrn, ko je prišel v sobo . 

„Poznate li tega fanta?” vpraša ga poveljnik 

s prstom na Žabota kazaje . 

Tisot ogleda obtoženca od pete do glave 

in naposled reče : 

„Kaj pa da, Žabo je.” 

„Kdo pa je bil ubežnik? ” 

„Bog si ga vedi,” odreže se jetničar moško , 
„jaz sem jako dvomil, da bi bil taisti Žabo, in 
zapovedal sem hčeri, naj bi ga opazovala, p a 
bilo je vse prizadevanje zastonj. Bogat pa je 
bil, bogat, kajti imel je mošnjo natlačeno s samimi rumenimi zlati .” 

„Kaj pa je izpovedala Sabina o onem jet

niku? pozveduje častnik dalje. 
» Nič, čisto nič,” odgovori Tisot čmerno, 
„mislim, menila je, da je bil Žabo .” 

„Je-li kraljev strežaj zaslišan?” vpraša poveljnik ozbiljno . 

„Petion ga je rešetal.” dé Tisot, „pa nič 
napačnega ni zasledil in zategadelj mu je dovolil 
vrniti se h Kapetu.” 


53 

Zdaj so se zbrali častniki, da bi se na 
kratko posvetovali, kaj da storiti z Zabotom. 
Malo časa poslej je stražnik čul svojo obsodbo , 
katera se je glasila, da ni več vredq služiti republiki in se zategadelj mora odpustiti. 

Kdo je bil veselejši kakor tabo. Bal se 
e že celo, da mu vzemó glavo, zdaj pa ga odpuste . 

Šesto poglavje. 

Nemirna pričakovanja. 

Malo dni po ravno omenjenih dogodkih je 
bila kraljeva rodbina jako razburjena . Res je, 
da so vrlega Klerija spoznali za nedolžnega ter 
da je svojo službo opravljal, pa vendar se je 
imelo pripetiti nekaj groznega in to ni bil o 

druzega, kakor silovita ločitev kralja od rodbine . 
Narodni zbor jo je sklenil, izvršitev tudi naznanil , 
pa vendar za nekoliko dni odložil, ker še ječ a 
ni bila čisto popravljena, v katero so kanili vtaknit i 
trmoglavega vladarja . 

Marija Antonjeta je jokala skoro noč i n 
dan in njeni lasje so siveli vidno . Ludovik se j e 
sicer moško držal, pa vendar se ga je v samoti' 


54 

polastila nepopisna žalost, za katero j e vede l 
samo zvesti Klerij. 

Naposled se je približala ura ločitve. Ko 
je bila rodbina zbrana v kraljičini sobi, prišlo je 
šest mestnih odbornikov, kateri so naznanili, d a 
morajo preeitati odlok narodnega zbora . 

„V imenu ljudstva,” tako je počel govornik 
Šarbonj é, „oznanjuje se, da odslej Marija Antonjeta in Marija Elizabeta Kapet ne smejo rabit i 
ne igel ne škarjic .” 

Kraljičina Elizabeta je kralju ravno prišivala gumb na suknjo . Morala, je nit oclgrizti z 
zobmi . 

„Oj, draga sestra, kaj vse moraš trpeti! ” 
vzklikne kralj bolestno . 
„Dokler sem še pri tebi, ni se mi pritoževati 

o ničem,” odgovori nato Elizabeta . 
„V imenu ljudstva se oznanjuje, da se ima, 

Ludovik Kapet takoj ločiti od svojcev ter se nastaniti v malem stolpcu!” nadaljeval je Šarbonjé . 

Kraljica in njeni otroci so glasno zaječali , 
ko so slišali ukaz, in med njihovim tarnjanjem 
so kralja odgnali v novo ječo, katero so zidarj i 
še snažili, da bi se moglo za silo v njej stanovati . 

Nesrečen kralj prvo noč ni zatisnil oči in 
njegov strežaj je plakajoč sedel v kotu še vlažn e 
celice. 


55 

Prihodnjega jutra mu je prinesel deček kupico limonade in hlepček kruha. Kralj je svoj 
zajutrek delil s Klerijem, rekoč : „Potrebujet e 
bolj krepila, kakor jaz .” 

Tako so se nad kraljevo rodbino zbirali 
vedno temnejši oblaki . Govorilo se je kmalu, da 
hočejo kraljici odvzeti otroke, in mposled se j e 
raztrosila še govorica, da kralja postavijo pre d 
narodni zbor. Dovolili so končno jetniku, da je 
časih smel obedovati pri svoji rodbini. 

Klerij je kralju povedal, da ga bodo prihodnji četrtek odvedli v narodni zbor, kralj p a 
je to grozno vest med obedom naznanil svoj i 
soprogi . Strežaj je pripovedoval pozneje, da nikdar 
ni videl kraljice tako žalostne, ter da kraljeva 
rodbina nikdar prej ni bila tako nesrečna, kakor 
ta dan, pa vendar si je Klerij štel v dolžnost 
to naznaniti, da bi se kralj pripravil tem lažj e 
ter govoril s kraljico. 

Tako je slednjič napočil usodepolni dan 11 . 
decembra 1792. l. že ob petih zjutraj so po 
vsem Parizu bobnali „generalmarš” . Konjištvo 
je ropotalo s svojimi topovi po ulicah prot i 
Templu in ga nazadnje obstopilo . 

Kralj je bil zelo miren . Pogovarjal se j e 
s sinom, ki so ga privedli k njemu. Ob ednajstih 


56 

so dospeli uradniki, kateri so zapovedali, naj s e 

deček odvede k materi. 

Kralj namigne Kleriju in ta odpelje kralje

viča. Ko ga kraljičina Elizabeta zagleda prihajati 
z dečkom, vzklikne vsa prestrašena : „Kaj pa se 
je zgodilo? Čemu ste prišli? Je-li m.oj ubogi 
brat bolan?” 

Ta trenotek zaropočejo bobni na novo in 
kraljičina nič dobrega sluteča, pade na kolena 
in moli : „0 Bog, položi besede modrosti v usta 
mojega ubogega brata, omehčaj srca njegovi h 
zakletih sovražnikov, da mu store pravico, kater o 
zasluži! ” 

Krčevito je Marija Antmljeta pritiskal a 
sinka na svoje prsi, dočiin je princezinja Marij a 
Terezija popraševala teto, kaj da se je pripetil o 
novega in strašnega . 

» Nič, srček moj," je rekla Elizabeta, » dovolj 
je že tega, kar se je zgodilo do sedaj! Zgodi se 
naj karkoli, Bog je to pripustil, njegovi svet i 
volji se moramo vdati. " 

V tem, ko je rodbina nesrečnega kralj a 
zdihovala v globoki žalosti, korakal je isti ne 
mirno v svoji celici semtertje . Naposled je sedel 
v naslonjač in naslonil glavo na roke . 

Dolgo je tako sedel. Slednjič je vstopil 
stražni častnik. 


57 

„Kaj pa hočete,” vprašal ga je kralj. „Mislil 
sem, da vam je slabo,” odvrnil je častnik. 

„Način, kako so mi odgnali sinka, napolnil 
me je z žalostjo,” dejal je kralj . 

Vojak je na to odšel, nesrečni vladar p a 
se je sprehajal po sobi . 

Bila je to grozna ura, ki jo je doživel sedaj , 

ura, v kateri bi pač lahko obupal najmočnejši . 
Boriti se je moral za življenje . Njega, ki je bil 
prvi v državi, postavili bodo pred ljudske poslance , 
pred nje, kateri zahtevajo njegovo smrt. Oh, 
kaj ga je pričakovalo! Smrt, grenka smrt bilo 
je najmanjše hudo, toda zasramovanje, katero 
ga je čakalo od strani ' surovega zbora, to je 
siromaku težilo srce. Danes se bo pasla drhal , 
ta prokleta sodrga, na njegovem pogledu. Nič 
se ne boj, kralj Ludovik! Bodi srčen, da te n e 
bodo zasramovali oni, kateri te hočejo pogubiti. 

Sedmo poglavje. 

Obsodba in smrt. 

Okoli dveh popoludne je prišel mestni župan. a,mbon s prokuratorjem in mnogimi častnik i 
h kralju . 


„Prihajam, tako je rekel, imenu narodnega zbora, da vas Ludovik Kapet, pozovem pred 
sodni stol. ” 

„Kapet se jaz ne zovem ; to je ime davnega mojega prednika, toda strinja se z vsem , 
kar sem moral trpeti zadnje štiri mesece . Pojdem 
z vami, ne da bi bil poslušen ukazom narodneg a 
zbora, ampak zato, ker imajo moji nasprotnik i 
oblast v rokah. ” 

Molče so vsprejeli kralja v zboru. Ondu j e 
sedel Mará, ki je svojo navadno, umazano oblek o 
zamenil z lepšo, rekoč : „Dan kraljeve obsodbe 
je za - me praznik .” Navzoč je bil tudi vojvod a 
Orleanski, kraljev sorodnik . On, državljan Egalité, kakor se je imenoval, je pripeljal svojega 
najmlajšega sina v zbor, da bi mu pokazal nesrečnega vladarja. Na vzvišenem prostoru je sedel 
mladi, pa strastni Sent Zist, ki je baje rekel : 
„Kaj treba kralju pravde in sodbe? Ubijmo ga, 
kakor ubijamo sovražnike na bojišču! Cetudi n e 
bi bil ničesar pregrešil, bil je kralj in že sam o 
zato j e za služil smrt! ” 

Barer, predsednik zboru, velel je naposle d 
klan !ju: „Ludovik, dovoljeno vam je, da se vsedete.” 
Sedaj so ga izpraševali, in to jako dolgo . 
Vsa ta vprašanja pa so obsegala samo eno, ki 


59 

se je glasilo tako: ,,Zakaj si ti, bivši kralj, pri

zadeval si na vso moč, da ostaneš kralj ? 

Vladar je na vsako vprašanje odgovoril 
dostojno, niti eno vprašanje ni bilo tako stavljeno, da bi ga ujeli . Naposled so ga izpustili 
ter mu dovolili, da si je smel sam izbrati zagovornike . 

Stari Malzerb, nekdanji minister nesrečnega 
kralja, prosil je za ta posel, Ne boječ se smrti , 
ki je morda združena s tem opravilom, pisal j e 
zboru : 

,,Ne vem, ali bodete dali kralju kakega za 
govornika in ali mu bodete dovolili, da si katerega izvoli. ee mu je to dano na voljo, tedaj 
vas prosim, naznanite Ludoviku Šestnajstemu , 
da sem jaz pripravljen zagovarjati ga. Bil sem 
dvakrat poklican v njegovo svetovalstvo v onem 

času, ko so se zavidali za to čast ; sedaj pa, ko 
je zelo opasen ta posel, štejem si v sveto dolžnost , 
da prosim zanj . 

Kralj si je izvolil Malzerba in mladega odvetnika D esežej a. 

Zagovor zadnjega je bil mojstrsko delo , 
pa vendaT je bil ves trud zamanj . Glasovali so 
vsi za smrt. Zanikarni vojvoda Orleanski je glasoval takó-le : ,,Glasujem za smrt, prepričan, da 


60 

vsi zapadejo smrti, kateri hočejo kratiti pravic e 
ljudstva!" 

387 poslancev je glasovalo na smrt, 334 p a 
nasprotno. 

„Živel narod, svoboda, jednakost!” rjula j e 
besna druhal, ko je predsednik s trepetajočim 
glasom čital izid glasovanja . 

Malzerb je plakajoč padel pred kralja, ta 
pa je bil zelo miren. . 

„Ne zavidajte mi tega edinega pribežališča , 
katero mi še preostaje,” rekel je mirno. „Že 
več dni se izprašujem ; ali sem med svojim vladanjem česa zakrivil proti ljudstvu, pa svobodno 
porečem, da nisem našel ni ene krivice, in nadejam se, da bom lahko položil račun Gospodu , 
pred čigar obličje bom skoro stopil . Vedno sem 
hotel le srečo ljudstva, drugih želj nisem goji l 
nikdar! ” 

Opoldne 20 . januarja leta 1793 prečital j e 
minister pravosodja kralju obsodbo . 

Mirno in trdno je nato rekel Ludovik : 

„Zahtevam tri dni odloga, da se dostojn o 
pripravim na smrt.” 

Začelo se je novo glasovanje in zavrgli s o 
kraljevo prošnjo . Smrt mu je bila odločena v 
štiriindvajsetih urah. 

Santer je ta odlok naznanil kralju . 


61 

Ludovik je nato v obširnejši prošnji prosil , 

da se poplačajo njegovi dolgovi, prosil je, da bi 
se preskrbela njegova zapuščena rodbina in pa , 
da bi slobodno občeval njo . 

„V imehu narodnega zbora,” blebetal je pijani Santer, „dovoljuje se Ludoviku Kapetu vse , 
toda on mora prihodnje jutro v krtovo deželo. 

Naš narod je velik in pravičen, on se bo tudi 
posvetoval, kaj mu je storiti s Kapetovo rodbino .” 

Nato je prišel irski duhovnik Edžuerds, katerega si je kralj izvolil za spovednika, in zaprl a 

sta se v celico, da mu je Ludovik prečital svoj o 
oporoko ter se izpovedal . 

Kraljeva rodbina je medtem izvedela vse . 

Kraljevič je zdajpazdaj prosil : „Pustite me pred 
zbor, pustite me pred zbor! Prosil bom za življenje svojega ubogega očeta! ” 

Trdosrčni stražniki ga niso hoteli uslišati. 

Med tem je napočila ura ločitve . Klerij j e 
v kraljičini sobi stole razpostavil tako, da zunaj 
stoječi stražniki niso videli tarnajoče rodbine . 
Na Ludovikovo zapoved je imel pripravljen le d 
z vodo. Edžuerds pa je ostal v stranski sobi, 
da ne bi s svojo navzočnostjo vznemirjal kraljice. 

Kak prizor ! 

Vsi so objemali nesrečnega vladarja in prevelike žalosti niso mogli govoriti. Pol ure ni bilo 


€2 

slišati druzega, kakor žalostno stokanje, kater o 

se je čulo celo na dvorišče . 

Kraljevič je slonel na očetovih kolenih, poleg 
njega je stala princezinja Marija Terizija, na levi 
strani je sedela kraljica, na desni pa Elizabeta . 

Trepetaje so poljubljali obsojenca . Kadar je 
spregovoril, so vsi jokali. 
Po desetih je hotel kralj oditi v svojo celico. 

Vsi so se ga oklenili in ga hoteli na ta način 
zadržati. Zalost, neskončna žalost jim je napolnjevala srca . 

„Moramo te še vsaj edenkrat videti!” ihtel a 

e princezinja Elizabeta . 

»Jutri zgodaj!" rekel je kralj . 

„Obljubi nam!” prosili so vsi . 

„Obljubujem vam, in zdaj z Bogom, drag i 
moji! ” 

Pri teh besedah je Marija Terezija omedlela, kraljevič pa je tekel k stražnikom, prose č 
jih: „Pustite me pred ljudstvo, pustite! Moj oč e 
ne sme umreti, prosil bom, da mu prizaneso! ” 
Naposled se je kralj vendar poslovil, dolgo se j e 
še tja v tiho noč slišalo stokanje žensk in otrok , 
Parižani pa so spali — prav mirno . 

Ob eni uri se j e kralj vlegel k pokoju, pole g 
njegove postelje je klečal Klerij, kateri vso no č 
ni zatisnil oči. Ko se je vladar proti peti uri 


63 

vzbudil, vstal je mirno, zaukazal je poklicati Ed-
ž'uerdsa in je vsprejel zadnjo popotnico. 

„Ne bojim se smrti,” rekel je potem, „ke r 
vem, da dobim namesto minljive krone. večno.” 
Potem je objel in poljubil Klerija . 

»Prosil sem, da smete ostati na strani mojega sina," dejal je, „oj tolažite ga v tej zanj 
gotovo žalostni uri! Morebiti mu bo vendar mo

goče pozneje poplačati vašo ljubezen.” 

Na to je prevzel Klerij več reči, katere so 
bile kraljici namenjene in je jokaje odšel počasi , 
tudi Edžuerds je šel h kraljevim, da bi jim naznanil, da kralja ne bodo več videli ; ko se j e 
vrnil, našel je kralja pri peči grejočega se, ker 
v sobi je bilo mrzlo. 

„Moj Bog,” tako je dejal, „kaj bi bil zdaj 

brez vere v Večnega, po njem se mi zdi smr t 
prijetna. ” 

Ob pol deveti uri je prišel Santer, poveljnik 
narodne straže, in naznanil kralju, da ima ukaz , 

peljati ga na morišče. „Poj dima ! pripravljen sem!” 
reče Ludovik krepko ter gre s Santerjem in njegovimi častniki . Prišedši na dvorišče, ozre s e

, 
kralj na okna svojih ljubih. Pa, oh! Crez noč 
so jih besni Jakobinci zabili z deskami ; niti enega pogleda od njegovih dragih mu niso privoščili . 
Kralj je sedel v kočijo in odpeljali so ga. Od 


64 

zadaj je jahalo konjištvo, ki je seboj peljal o 
svoje težke topove. 

Dospevši na morišče, stopal je kralj trdni h 
korakov po stopnicah na oder, ozrl se proti Tuilerijam,i) stopil potem na kraj odra ter rekel s 
čvrstim, donečim glasom : „ ,Francozi! umi-jem ne 
dolžen ; odpuščam vsem sovr4nikom iz Sr, t~ 
Želim, da bi Francoska : . . . ” 

V tem trenotku zavpije rdeéenosi, pijani 
Soliter ; na njegovo zapoved zaropočejo vsi bobn i 
in vduše zadnje besede nesrečnega kralja, ki j e 
potem vspre'el smrtni udarec . 

2222 

Osmo poglavje. 

Pogin kraljevo roelbne . 

Malo pred smrtjo je rekel kralj : „Ne bojim 
se smrti, pa 'vendar ne morem brez strahu misliti o usodi' svojili ljubih.” 

Hudo, da hudo 'se jim je godilo. Na da , 
kraljeve obsodbe so sedeli. tihi in bledi skupart' 
Niti besedice niso sprego'orili, Poslušali so hrup e 

I) Kraljevi grad . 


65 

ki je donel iz ulic . Naposled je utihnilo vse in 
sedaj ustane Marija Antonjeta. 

»Odsekali so mu glavo!" vzkliknila je s povzdignenimi rokami : „Bog se nas usmili! ” 

Ta dan je bil prav strašen tena. *ubožcem . 

S sklenjenimi rokami je stopala kraljica p o 
sobi. Njene solze so vsahnile in potrta je bila 
njena oseba. 

Nastopni dnevi so bili jetnikom jednoliČni 
in pusti. Ostro nadzorovanje se je zmanjšalo, ž 
njim vred pa tudi poprejšnje oskrbovanje, katero 
so do sedaj skazovali jetnikom . Klerij je bil iz 
službe odpuščen in sledili so dolgočasni dnevi , 
dokler ni nov naklep, rešiti kraljevo rodbino , 
provzročil neprijeten hrup. Nek rojalist') z imenom Toulan se je priplazil v ječo, nameravajo č 
najprej rešiti kraljico, potem pa Dofena . A njegov 
namen so zvedeli in narodni zbor je sklenil, Do 
fena odvzeti kraljici . Ko so prišli zbornični poslanci in je njihov govornik bral ukaz : Sin obglavljenega Ludovika Kapeta se ima izročiti državljanu Simonu," planila je Marija Antonje-ta 
k svojemu detetu, da bi ga branila . 

„Dokler bom jaz živa ne dobite v pest mootroka!” zavpila je vsa razburjena . 

') Kraljev privrženec . 
5 


Nek poslanec je popadel princezinjo Marij o 
Terezijo, žugaje jo umoriti, ako bi ne bila, kraljica pokorna narodnemu zboru. Tiho plakaje 
oblekla je mati svojega sinka . Opominjala ga j e 
še, naj bo ubogljiv in poslušen in naj bode svojim prihodnjim rednikom vedno pokoren . Policija 
je kmalu potem Dofena odpeljala ter ga izročil a 
neusmiljenemu Jakobincu Simonu. Marija Antonjeta svojega sina ni videla več . 

Tudi njej je ura imela odbiti v kratkem . 
V noči od l. do 2. avgusta zaškripala so ječina 
vrata in zapovedali so : „Antonjeta Kapet na j 
vstane! ” 

Sledil je nov, žalosten prizor. Nasilno so 

odtrgali kraljico od njene hčere in svakinje . 

„Le mirni bodite!” rekla j e jokajočima . 

„Oj mati!” vzkliknila je hči, „obsodili so 
očeta in tudi tebi ne bodo prizanašali. Oh, s 
teboj hočem iti in s teboj umreti. ” 

Ko je nesrečna kraljica šla iz ječe, butnil a 
je tako močno ob nek tram, da jej je čelo jako 
krvavelo. 

Vprašal jo je nekdo prisotnih, če jo čel o 
hudo boli od udarca . 
Ona pa je odgovorila : „0 ne, mene nič več 
ne more boleti!” 


V novi ječi so zelo slabo in nedostojno 
ravnali ž njo. 
Pač je še poskusil nek vitez Rižv).'1, vspodbujen po grofu Ferzenu, ki je takrat bival v 

Bruselju, rešiti jo, a tudi njegov name)]. je bil 
prišel na dan, komaj je sam ušel in v Belgij o 

Ferzenu prinesel kraljičin medaljon, katerega j e 
isti nosil do smrti. Nek drug prijatelj, ki j e 
dospel do nje, našel jo je v cunje oblečeno na 
klopi sedečo, ko je z dolgim zobotrebcem vezl a 
podvezo. Tudi ta je moral popustiti misel, da j o 
kdaj reši. 

Slednjič so jo obsodili. Dostojno je odgovarjala na vsa vprašanja . Povrnivši se v svojo celico, pisala je zadnje pisemce princezinji Elizabeti . 

„Ravnokar so me obsodili, toda ne k sra

motni smrti, kakor kakega zločinca, nego zdruhna bom s tvojim bratom. Oh, v kakem stanu 

vas moram ostaviti! Moj sin naj nikdar ne po

zabi zadnjih očetovih besed, namreč, naj se n e 
maščuje nad našimi sovražniki . Zbogom, draga 
sestra! Objemi, poljubi moje uboge otročiče ! 
Zdravi ostanite! ” 

Na bornem voziči se je morala na morišče 
peljati kraljica, hči Marije Terezije. Umrla je 
dné 16. oktobra leta 1793 vsa vdana v božj o 
voljo. 

5* 


KrviŽeljpost Jakobincev pa še ni bila nasičena. Dno 8 . maja leta 1794 odpeljali so iz ječe 
princezinjo Elizabeto, kraljevo sestro . 

Nesrečna kraljičina Marija Terezija, katera 
je morala sedaj sama ostati, prosila je milo sodn e 
hlapce, naj bi jo umorili s teto vred, a pahnil i 
so jo v ječo nazaj . 

„Bodi srčna! Moli in zaupaj v Boga!” bil e 
so zadnje besede Elizabetine, katere je govoril a 
svoji nečakinji . Dan potem (9 . maja) je pretrpel a 
vso muko. 

Kraljeviču se je ta čas tudi zelo hudo godilo. Trpel je revščino in glad, in ko je po padc u 
Jakobincev vladajoča, zmernejša in treznejša 
stranka poslala Barasa, ki naj bi pozvedel, kak o 
da se godi nesrečnemu kraljevemu otroku, našel 
ga je že bolj mrtvega nego živega . Odvzeli so 
ga rediteljem ter ga zopet dali v Tempi v oskrbo , 
toda žal — po toči ne hasne zvoniti. 

Na smrtni postelji je želel svojo sestro videti. Prepeljali so jo k njemu. Objela sta se 
zadnjikrat. 

» Slišim mater govoriti!" šepetal je umirajoči 
deček. „Ravnokar pride pome! ” 

To izgovorivši, zgrudil se je v postelj nazaj 
in izdihnil nedolžno svojo dušo. Tako je umrl 
nesrečni kraljevič: 


69 

Pol leta pozneje so se vrata Templa odprla 
princezinji, ki je edina ušla pogubljenju. Njen 
ujec, cesar avstrijanski, zamenil jo je za vjet e 
Francoze. 

Še enkrat se je ozrla na zaternnelo poslopje . 
„Minulo je štiri leta in pol,” vzdihnila je , 
„ko so mene in moje sorodnike tu - le vrgli v 

ječo. Oh, le jaz sama sem še ostala živa, jaz 
najnesrečnejša izmed vseh! ” 

Zamenili so jo v mestu Bazilji (v Švici) . 
Tu je tudi našla nekdanjega komornika svojeg a 

očeta. 

Pariška direkcija ji je poklonila več daril. 
Ona pa je vse poslala nazaj rekoč : „Naj se dadó 
ta darila onim, ki so mene pripeljali tu sem . Ne 
potrebujem nika,kega darila! ” 

Pozneje se je zaročila nesrečna princezinj a 
s svojim stričnikom vojvodo A.nŽulemskim. Pravijo, da se nikdar ni nasmehnila ; videlo se je , 
kakor bi bila kal njenega življenja zamorjena 
vsled prestanega trpljenja . Ta princezinja je bila 
zadnji otrok nesrečne Marije Antonjete, hčere 
cesarice Marije Terezije . 

Revolucijo pa je ukrotil mož z otoka Korzike, Napoleon in le malo besnih jakobiski h 
načelnikov je doživelo novo stoletje. 

222(2) 


Deveto poglavje . 

Konec. 

„Čuj! prijatelj!” zakliče nekega dne ne ravno 
lično oblečen mož bogato, a vendar neokusno 
oblečenemu gospodu. 

„Kaj je?” oglasi se ta ponosno .
»Niste - li vi oni gospod, ki se je potrudil


pred nekaj tedni nekega srečnega igralca spre 
miti v spalnico?" vpraša prvi, ki ni bil nikd o 
drug nego zabó . „Da, sedaj vas zopet popolnom a 
poznam. Hej! Kje pa je ostal moj denar?” 

Nagovorjenec pogleda zabóta izprva zani('.'Ijivo, potem pa jezno ter zavpije : „Ste - li iz 
norišnice ušli gospod, ka 

„Le nič ne tajite, da,, vi ste bili, priseženi , 
da ste me vi spremili v spalnico!” reče zabó , 
ter položi svojo roko na tujčevo ramo . 

» Proč z roko, če ne ste takoj mrtev!" zagrmi tujec nanj . 

Bivši stražnik ni hotel moža izpustiti, tem 

več se je oziral po policiji, in ker te ni bil o 
blizo, klical je zbrano množico na pomoč . 

Liki dva borilca stala sta si ta dva nasproti . 
Ljudstvo se je že veselilo pravilnega dvoboja ; 
a ta čas je že prišla policija . 


71 

» Ta mož me je okradel," pravi Žabó častniku, 
„Ni res, laže, ne poznam ga!” kriči obdolženec. 

„Pojdita oba z menoj v stražnico!” veli po

licijski častnik. 

Ko so ju zasliševali, pokazalo se je, da Zab ó 

n mogel dokazati svoje trditve, da je bogato

x 

i oblečeni tujec že več let brez vspeha zasledovan 
zločinec. zabó je smel po dolgem zasliševanj u 
oditi, hudodelnik pa je moral v ječo . 

„Denar sem sicer izgubil, pa dobro mi dé , 
da sem le kaznil sleparja, ki mi ga je ukradel! ” 

pravi zabó sam pri sebi odhajajoč. 
„Cujte, dragi ~abó!” zakliče v tem hip u 
nekdo za njim. 

~abó se ozre in zagleda Sabino, Tisotovo 

hči . 
Oči mu veselja zažaré, ker je imel dekle rad . 
„Veseli me, da te zopet vidim, « reče ji brz o 

pozabivši, kar je ravnokar doživel . 

„Kje je pa oni dozdevni zabó?” vpraša g a 
Sabina. 
„Menda si se seznanila ž njim, kali?” praš a 
brzo . „Morebiti me hočeš celi tožiti! ” 
Sabina povesi oči . 

„Veste-li, kje je sedaj tisti dozdevni ~abó? ” 

praša ga za nekaj časa zopet. 


Žabó odkima z glavo in premeteno pravi : 
„Na tvojem mestu bi onega pozabil ter bil s 
pravim Žabótom zadovoljen.” 

Sabini je vsa kri stopila v lice. 

„Tedaj res ne veste, kje sedaj stanuje in 
kdo da je?” pozveduje ona. 

„Ne vem,” odgovori Zabó . 

Dekle ga pozdravi in hitro izgine, kakor j é 
prišla ; Zabó pa je potoma premišljeval o tej 
novi prigodbi. 

Srečno prebivši strašna leta revolucije, vstopil je v vojno velicega Bonaparte-ja . Odlikoval 
se je v bitkah pri Lodi, Arkole in pozneje pr i 
Marengi, šel je kot častnik na Švedsko z Bernadote-jem, ki mu je skazal mnogo dobrot te r 
se je malo prej bil oženil s Tisotovo Sabino . 
Umrl je kmalu po prihodu v novo domačijo i n 
Sabina je postala vdova . 

Po Stockholmskih ulicah se je pomikal nekega dne slovesen sprevod. Umil je kraljev 
sorodnik. Spremljalo je pokojnika več stotin vozov. V prvem je sedel grof Ferzen, maršal vsega 
kraljestva. Njegovi osiveli lasje so mu padali na 
rame. Sedel je ponosno, čeravno ga je črtilo 


73 

ljudstvo in plemstvo, ker tudi tukaj branil 
kraljevo oblast. 

Ljudstvo naglo obstopi grofovo kočijo . 

„Ven ti izdajalec!” kričala je drhal . 

Kamenje je letelo v šipe, konji so se spla

šili, kočijaž je pobegnil in v malo trenutkih j e 
obstala kočija. Grof Ferzen jo je moral zapustiti. 
Njegova glava je krvavela . 

Drhal je z dežniki in palicami udrihala p o 
njem, on pa je šel, obdan od vseh strani o d 

kričeče množice, proti bližnji gostilni . Večkrat 
so ga pobili na tla ter vpili : »Ubijte ga, izdajalca! " 

Vendar se je pobral vselej ter prišel naposle d 
do gostilne. Milosrčni oštir mu je dovolil vstopiti. Neka gospa, ki je gledala skozi okno spre 
vod, odvedla ga je v svojo sobo, kjer se je takoj 
zgrudil na zofo. Padel je v omedlevico in obležal 
nezaveden, dočim je zunaj razsajala drhal. Ko 
se je črez nekaj časa zavedel, videl je, kako j e 
blaga gospa skrbela zanj . Solzeča se mu je obvezovala rane in hvaležno jo je pogledoval . Njeno 
lice se mu je zdelo znano. Premišljeval je, kje 
neki jo je že videl. 

„Kedo pa ste? vpraša jo . 

„Tmenujem se Sabina zabó, odgovori mu 
gospa ljubeznjivo . 

„Sabina?” mrmra grof ves zamišljen . 


„Ste-li iz Francoskega? 

Gospa mu prikima ter pokaže na medaljon , 
ki je visel izpod grofove obleke. 

» Marija Antonjeta mi ga je dala,” reče 
Ferzen na to, „zdaj vas zopet poznam! Vi st e 
hči onega jetničarja! O Bog, v kakih okoliščinah 
sva se sešla! ” 

»Umirite se gospod grof," prosi ga Sabina 
ganjena . » itela bom po zdravnika. Iščejo vas 
sicer, toda ne bodo se predrznih prodreti v žensk o 
sobo." 

S temi besedami odide Sabina zabó skozi 
druga vrata, katera potem skrbno zaklene. 

Ferzena ni našla več žiVega. Ko se je za 
četrt ure vrnila, že je drhal zalotila grofa, izvlekla 
ga iz sobe in ubila . 

Tako nesrečno in kruto je izdihnil svoj o 
dušo ta, plemeniti privrženec in zvesti prijatel j 
nesrečne francoske kraljeve rodbine Ludovika 
Šestnajstega v svojem krasnem rojstnem mestu 
Stockholmu.